st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i V starem mestnem jedru Kopra so se ohranile številne arheološke ostaline, naselbinskega, gospodarske-
ga in pogrebnega značaja. Najzgodnejša poselitev na območju koprskega mestnega jedra sodi v čas an-
tike, natančneje v čas 1. stoletja n.š., kateri sledi sosledje arheoloških ostalin srednjega in novega veka. V 
članku predstavljamo rezultate arheološke raziskave na lokaciji Koper, Bazoviška ulica 5a. Odkrite arhe-
ološke ostaline lahko na osnovi arheoloških najdb uvrstimo v čas od pozne antike do novoveškega ob-
dobja. 
Ključne besede: urbana arheologija, Koper, pozna antika, srednji vek, novi vek.
Archaeological excavations at the Bazoviška ulica 5a site in Koper
Numerous archaeological remains of settlement, economic and burial character have been preserved in 
the old town of Koper. The earliest settlement in the area of Koper’s city centre dates back to antiquity, 
more precisely to the 1st century AD, which was followed by a sequence of archaeological remains of the 
Medieval period, early Modern and late Modern Period. The article presents the results of the archaeo-
logical research at the Koper site, Bazoviška ulica 5a. Discovered archaeological remains can be dated on 
the basis of archaeological finds from the late Antiquity to the late Modern period.
Key words: urban archaeology, Koper, late antiquity, medieval period, modern period.
Arheološke raziskave na lokaciji Bazoviška ulica 5a v Kopru
Alenka Tomaž, Zrinka Mileusnić
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za arheologijo in dediščino, 
Inštitut za arheologijo in dediščino
alenka.tomaz@fhs.upr.si
zrinka.mileusnic@fhs.upr.si
87
Arheološko najdišče Koper, ki pokriva staro mestno jedro Kopra, je bilo vpis-ano v Register nepremične kulturne 
dediščine (RKD) relativno zgodaj, ob formiran-
ju samega Registra sredi 90-ih let 20. stoletja 
(RKD, EŠD 236). Vse do 80-tih let 20. stolet-
ja je bilo staro mestno jedro brez sistematičnega 
natančnega beleženja posameznih lokacij arhe-
oloških dokumentiranj (Trenz, Lazar in Guš-
tin 2011, 99). Prvi topografski pregled arhe-
oloških ostalin v mestnem jedru Kopra je konec 
80-ih podal Matej Župančič, ki je za to območ-
je skupno navedel 15 posamičnih lokacij (Žu-
pančič 1989). Dobrih trideset let kasneje, v pre-
gledu arheoloških raziskav v mestnem jedru 
Kopra, avtorjev Alfreda Trenza, Evgena Lazarja 
in Mitje Guština, pa je bilo skupno označenih 
86 ločenih lokacij raziskav (Trenz, Lazar in Guš-
tin 2011, 99). Množenje dokumentiranih arhe-
oloških lokacij znotraj mestnega se eksponent-
no dopolnjuje in nadgrajuje tudi v desetletju po 
objavi knjige Urbana Arheologija Kopra (Guštin 
2011a), predvsem kot posledica obsežnih gradbe-
nih del v samem mestnem središču. Eno od teh 
predstavlja tudi lokacija sondiranja na Bazoviški 
ulici 5a, katerega rezultate predstavljamo v član-
ku.
Lokacija testne sonde, na Bazoviški ulici 
5a, se nahaja v severovzhodnem delu nekdanje-
ga koprskega otoka. O historični sliki širšega ob-
močja raziskave je bilo v preteklosti že precej po-
vedanega na drugih mestih (Guštin 2011b), tudi 
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.9(1)87-107
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
88
arheološka slika prostora je bila dokaj nadrobno 
predstavljena v članku „Pregled arheoloških ra-
ziskav v mestnem jedru Kopra“, avtorjev Alfre-
da Trenza, Evgena Lazarja in Mitje Guština, ob-
javljenem v publikaciji Urbana arheologija Kopra 
(Trenz, Lazar in Guštin 2011), zato jih na tem 
mestu ne bi ponavljali, nekoliko podrobneje bi 
osvetlili le nektere lokacije v neposredni okolici 
območja raziskave. 
Arheološke raziskave na Bazoviški ulici 5a 
so bile locirane v severovzhodnem delu nekdan-
jega koprskega otoka v predelu Bošadrage, četrti, 
ki predstavlja najširše območje znotraj koprske-
ga starega jedra, kjer se je ohranila pretežno sta-
novanjska gradnja nižjih slojev – manjših trgov-
cev, obrtnikov, ribičev kmetov. Urbanistično 
gledano, je Bošadraga sicer organsko zraščena, 
a vendarle na dokaj pravilni mreži ulic. Stavbe 
so v glavnem eno- ali dvonadstropne, grajene po 
aditivnem načelu (Tomaž et al. 2017). Na fran-
ciscejskem katastru iz 1818, parcelacija terena sle-
di značilni mediteranski gručasti zasnovi, kjer se 
stavbe z daljšo stranico pročelja odpirajo na uli-
co. Prizidane ena ob drugo tvorijo zamejene oto-
ke, notranja dvorišča pa zapolnjujejo manjši vr-
tovi. 
Lokacija stavbe Bazoviške 5a se prostorsko 
navezuje na dvoriščni del palače De Belli, v ka-
terega tudi delno sega. Kot je razvidno iz fran-
ciscejskega katastra (slika 1), je ožja okolica stav-
be doživela predelave tekom 19. stoletja, ko je bila 
v prazen vmesni prostor vzidana današnja stav-
ba Bazoviška 7. Pred tem lahko intenzivnejšo 
gradbeno dejavnost umestimo sredino in dru-
go polovico 16. st., ko je bila zgrajena palača De 
Belli (Bernik 1968,79) in pa samostan observan-
tov (Naldini 1700 (2001), 140-141). Obravnava-
na zgradba se je torej nahajala na dokaj promi-
nentnem delu mestne četrti, v ozadju palače kot 
dominante in ob glavni povezovalni ulici pro-
ti obodnemu trgu. Raziskana površina sonde je 
v središču območja, ki ga na severni steni zame-
juje rob klifa in na njem stoječe obzidje, na juž-
ni strani glavna komunikacija od središča proti 
vzhodnemu delu otoka - današnja Cankarjeva 
ulica in na vzhodu kompleks palače De Belli 
(RKD, EŠD 249). Karta franciscejskega katastra 
kaže na tem območju nenavadno veliko nepozi-
danih površin, kar je verjetno povezano z bližino 
oz. lastništvom minoritskega samostana (današ-
nje gimnazije) in palače De Belli (Tomaž et al. 
2017). V neposredni bližini lokacije testne sonde 
na Bazoviški 5a med pomembnejše arhitekturne 
spomenike poleg palače De Belli sodi še Rotun-
da sv. Elije (oz. Marijinega vnebovzetja) (RKD, 
EŠD 253), ki velja za enega najstarejših arhitek-
turnih spomenikov Kopra. Njen nastanek ne-
kateri različni avtorji sicer vežejo za različna ča-
sovna obdobja , nekateri jo celo postavljajo že v 
predromansko obdobje (Tomaž et al. 2017), vse-
kakor pa sodi najkasneje v 11. stoletje (Zadnikar 
1982; Zadnikar 2001, 67). Rotunda je bila upo-
rabljana kot krstilnica, kasneje spremenjena v 
cerkev, leta 1694 pa je doživela tudi spremem-
bo orientacije, pri čemer je bil vhod postavljen na 
vzhodno stran stavbe (Naldini 1701/2001). Ko-
nec 19. stoletja je služila kot skladiščni prostor, 
v začetku 20. kot gledališče, ko je bil na zahod-
ni strani dodan prizidek z zaodrjem (Leiss 1912).
O raziskanih arheoloških lokacijah v nepo-
sredni bližini testne sonde na Bazoviški 5a je si-
cer na voljo kar nekaj podatkov, vendar so le-ti 
Slika 1. Koper, Bazoviška ulica 5a, izsek iz karte francis-
cejskega katastra (1819, Archivio di stato Trieste) z vrisa-
no sondo (rdeče) (pripravil: A. Ogorelec, arhiv UP FHŠ 
IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
89
tudi precej skopi, čeprav govorimo o enem od 
bolj izstopajočih geomorfoloških predelov ne-
kdanjega koprskega otoka. V katalogu raziska-
nih lokacij Kopra iz leta 2011, je zabeleženo, da 
naj bi bil po navedbah F. Semija oz. M. Županči-
ča v bližini palače de Belli leta 1917 najden mo-
zaik, omenjata pa se tudi dva Klavdijeva novca; v 
letu 1972 pa naj bi bil v bližini najden tudi bro-
nast kip Aktajona (Trenz, Lazar in Guštin 2011, 
122, št. 46). Na lokaciji Cankarjeve ulice 11, 13, 15 
in Bazoviške ulice 1 so bili v 90-ih letih 20. sto-
letja ob sondiranju in geofizikalnih raziskavah 
odkriti ostanki iz časa pozne antike (5.-7. sto-
letje), srednjega veka in novega veka (Mileusnić 
2011; Trenz, Lazar in Guštin 2011, 122, št. 47). 
Seveda ne gre spregledati tudi ohranjenih zidov 
in struktur vzolž Cankarjeve ulice, četudi niso 
dopuščale točnejšo interpretacijo, je pa bilo ob 
arheološkem nadzoru ob gradnji zaznano, da so 
bili deloma ohranjeni poznoantični kamniti ob-
jekti postavljani neposredno na geološko osnovo, 
sledila pa so jim nasutja in zidane strukture sred-
njega veka (Trenz, Lazar in Guštin 2011, 120, št. 
41). Na območju Gimnazije Koper, na Cankar-
jevi ulici 2, pa sta bila ob testnem sondiranju od-
krita dva zidova, eden v obliki suhozida, drugi je 
bil vezan z malto (Trenz, Lazar in Guštin 2011, 
122, št. 45). Sosledje poznoantičnih ostalin, naj-
db srednjega in novega veka ter modernih pose-
gov v prostor je bilo dokumetnirano tudi ob test-
ni sondi v atriju Dijaškega doma (Tomaž 2013). 
Glede na dostopne podatke lahko sklepamo, da 
je bilo širše območje lokacije testne sonde na Ba-
zoviški 5a poseljeno že v (pozni) antiki in, da 
so bile arheološke ostaline kasneje močno izpo-
stavljene mlajšim, predvsem novoveškim, pose-
gom v prostor. Neredko, namreč poznoantičnim 
ostalinam sledi sosledje premešanih nasutij in 
gradbenih posegov, v katerih se v sekundarnem 
kontekstu pojavljajo drobne najdbe, ki jih lahko 
Slika 2. Koper, Bazoviška ulica 5a, lokacija sonde na katastrskem načrtu k.o. Koper z vrisanim centroidom 
(pripravil: A. Ogorelec).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
90
vežemo za srednji oziroma zgodnji novi vek ter 
tudi kasneje.
Arheološke raziskave
Predhodna arheološka raziskava v obliki testne-
ga sondiranja je bila izvedena na območju parc. 
št. 219/4 k.o. Koper (prej del parc. št. 219/2 k.o. 
Koper), tik ob severni steni objekta na naslovu 
Bazoviška 5a (parc. št. 211/2 k.o. Koper) z namen-
om določitve sestave in obsega arheoloških osta-
lin na obravnavanem območju (slika 2). Izkop 
ročne testne sonde v skupni površini 4,5 m2 je v 
letu 2017 opravila ekipa Inštituta za arheologijo 
in dediščino, Fakultete za humanistične študije, 
Univerze na Primorskem pod vodstvom Alenke 
Tomaž. 
Metodologija in potek raziskave
Metodologija terenskih raziskav je bila pogojena 
s standardi arheoloških raziskav, ki so predvid-
eni za arheološki testni izkop, skladno s Pravil-
nikom o arheoloških raziskavah (Ur. l. RS 
3/2013). Arheološke plasti so bile izkopane ročno 
stratigrafsko, ohranjali so se ostaline zidanih 
struktur. Dokumentacija je obsegala geodetsko, 
fotografsko in opisno dokumentiranje evidenti-
ranih plasti in arheoloških ostalin. 
Rezultati arheološkega testnega sondiranja
Testno sondiranje, četudi na relativno majh-
ni raziskani površini, na lokaciji Bazoviška 5a v 
Kop ru je razkrilo zanimivo in precej komplek-
sno stratifikacijo plasti in arheoloških ostalin. 
Stratifikacija plasti in interpretacija strati-
fikacije sta najbolje razvidni iz vzhodnega prese-
ka sonde (slika 4), na katerem si v sosledju sle-
di večina odloženih plasti in arheoloških ostalin 
in pa iz matrike (slika 5), ki razloži vsa razmer-
ja med dokumentiranimi plastmi in arheološki-
mi ostalinami. 
Slika 3. Koper, Bazoviška ulica 5a, sogled na sondo 1 po odstranitvi kamnitih plošč SE 1 (foto: A. Ogorelec, arhiv UP 
FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
91
Dokumentirano stratifikacijo plasti in ar-
heoloških ostalin lahko smiselno lahko razloži-
mo skozi šest faz uporabe prostora, ki so se od-
ložile na geološki osnovi (SE 25, svetlo olivno 
rjava plast ilovice in meljaste ilovice ter oksidov), 
plasti, ki je nastala pred prvimi človekovimi 
posegi v prostor. 
Najstarejšo fazo uporabe prostora pred-
stavlja faza 1, v kateri se je odložila SE 24, plast 
peščene ilovice, olivne barve, z odlomki kera-
mike, opeke oz. gradbenega materiala, drobci 
oglja, kosti, polžev, oksidov (slika 6). Na osnovi 
najdb jo lahko opredelimo v poznoantično ob-
dobje.1
Najstarejšo novoveško fazo uporabe pros-
tora ( fazo 2) definira sosledje nasutij, utrditev 
in odpadne jame. Najnižje v stratifikaciji je leža-
la tanka plast oz. utrditev rumenkastim robom 
SE 21/22, debeline 0,05 m, sestavljena iz peščene 
ilovice, lisaste olivno in temno sive barve, 
opek, polžev, oksidov in najdbami, ki je v celoti 
prekrivala poznoantično plast SE 24. Nad njo se 
1 Za natančnejšo opredelitev odkritih arheoloških najdb glej nasled-
nje poglavje.
Slika 4. Koper, Bazoviška ulica 5a, stratifikacija plasti in arheoloških ostalin – presek 1 – vzhodni presek 
(pripravila: A. Ogorelec, M. Ravnik, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
92
Slika 5. Koper, Bazoviška ulica 5a, stratifikacija plasti in arheoloških ostalin – matrika – sosledje in odnosi med strati-
grafskimi enotami (pripravili: A. Tomaž, M. Ravnik).
je odložila ruševinska plast s kamni SE 23, debe-
line okoli 0,40 m, sestavljena iz ilovnatega mel-
ja, temno sive barve, kamnov različnih velikosti, 
školjk, polžev in premešanimi najdbami.
Ruševinsko plast kamnov SE 23 je prekriva-
la tanka plast oz. utrditev, debeline 0,08 m ses-
tavljena iz peščene ilovice, lisaste svetlo olivno 
rjave in olivne barve, kamnov (tudi ožganih), 
opek, drobcev ožgane ilovice, oglja, malte/pre-
perelih kamnov (SE 18), ki predstavlja tudi zad-
njo od odloženih plasti faze 2 (slika 7). Vanjo je 
bila vkopana večja odpadna jama, v tlorisu ogla-
te oblike, SE 19 (vel. 1,4 x 0,3 x 0,08 m), ki jo je 
zaponjevalo polnilo SE 20, sestavljeno iz peščene 
in meljaste ilovice, zelo temno sivo rjave barve, 
kamnov, drobcev malte, drobcev oglja, drobcev 
oksidov in premešanih najdb (keramika, kost). 
Tudi naslednjo novoveško fazo (3 faza) 
zaznamujejo nasipavanja območja (SE 14 in SE 
15) in gradbena odpadna jama (SE 16/17). Ar-
heološke ostaline faze 2 je prekrivalo čvrsto 
nasutje, debeline 0,25 m, sestavljeno iz peščen-
ega in ilovnatega melja, temno sive do temno 
sivkasto rjave barve, ploščatih kamnov, opek in 
premešanih najdb (SE 14), nad njim pa se je v 
enem delu nahajala mehka plast, debeline 0,30 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
93
Slika 6. Koper, Bazoviška ulica 5a, kompozitni fototloris – SE 24 – faza 1 (pripravila: A. Ogorelec, M. Ravnik, arhiv UP 
FHŠ IAD).
Slika 7. Koper, Bazoviška ulica 5a, kompozitni fototloris – SE 18, SE 21=22, SE 20 – faza 2 (pripravila: A. Ogorelec, 
M. Ravnik, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
94
m, sestavljena iz ilovnatega peska, temno sivkas-
to rjave barve, opek, školjk in s premešanih najdb 
(SE 15). Na drugi strani izkopnega polja je bila na 
nivoju SE 14 dokumentirana odpadna gradbena 
jama (SE 17), ovalne tlorisne oblike, zapolnjena 
z rahlo sprijetim zasutjem, sestavljenim iz mel-
jastega peska, svetlo rjavkasto sive barve, kam-
nov, opek in najdb (SE 16). 
Tudi naslednjo novoveško fazo uporabe 
prostora ( faza 4) zaznamuje sosledje nasipavanja 
in utrjevanja terena. V njeni stratifikaciji so bile 
evidentirane plasti, povezane z izravnavanjem in 
utrjevanjem terena (SE 9, SE 12 in SE 10), skrom-
ni ostanki suhozida, debeline 0,30 m (SE 13) ter 
arheološke ostaline pomožnih gospodarskih ak-
tivnosti, kot je npr. apnenica SE 8/11 oziroma 
jama za gašenje apna,nepravilne tlorisne oblike z 
močno utrjenim apnenim robom (slika 8). 
Novoveško fazo 5 definira tanjša plast SE 5 
(sestavljena iz peščenega melja zelo temno sive 
barve, kamnov, opek, drobcev malte, ometa, ogl-
ja, polžev in premešanih najdb), v katero je vko-
pana velika gradbena odpadna jama SE 4, za-
polnjena z različnimi polnili. Vkop za odpadno 
jamo (SE 4) je bil pravilne oglate tlorisne oblike, 
velikosti 1,9 x 1,0 m in nepravilnega preseka ter 
globine 0,50. Zapolnjevala so ga polnila različ-
nih sestavov gradbenega materiala: SE 3, SE 6 in 
SE 7. Na osnovi sestave polnil lahko jamo SE 4 
opredelimo kot odpadno jamo, zasuto z odpad-
nim gradbenim materialom. Vkop jame SE 4 je 
posegel precej globoko in je poškodoval tudi os-
taline faze 4 (SE 10 in SE 8/11). 
Najmlajšo fazo uporabe prostora na ob-
močju raziskave predstavlja novoveška faza 6, 
kamor sodita zabetoniran kamniti tlak ob hiši, 
narejen iz klesancev, velikosti med 0,25 x 0,40 
m in 0,60 x 0,40 (SE 1) in pa premešana plast 
t.i. paleoornica (SE 2), debeline 0,35 m, sestavl-
jena iz peščenega melja temno olivno rjave bar-
ve, kamnov različnih velikosti, opek, ometa, 
polžev, drobci betona in premešanih najdb (ke-
ramika, kost, steklo), katero lahko razumemo 
kot nekdanjo obdelovalno površino (paleo-orni-
co), kar bi nakazoval tudi izris uporabe prostora 
na franciscejskem katastru v tem predelu Kopra, 
namreč tu so na katastru izpričani predvsem vr-
tovi in obhišnice. 
Arheološko testno sondiranje na lokaciji Ko-
per, Bazoviška 5a je pokazalo, da lahko plasti in 
Slika 8. Koper, Bazoviška ulica 5a, kompozitni foto tloris – SE 13, SE 9, SE 14, SE 15 – fazi 3, 4 (pripravila: A. Ogorelec, 
M. Ravnik, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
95
arheološke ostaline smiselno umestimo v šest raz-
ličnih faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo – 
fazo 1 lahko na osnovi najdb opredelimo v poz-
noantično obdobje. Poznoantična plast je edina 
tudi edina intaktna.2 Preostalih pet faz uporabe 
prostora ( faze 2-6) pa lahko povežemo predvsem 
z novoveškimi gradbenimi posegi, to je utrjevan-
ji terena, odlaganjem odpadnega gradbenega ma-
teriala, ter pomožnimi gradbenimi aktivnostmi 
(jama za gašenje apna), ki so se odvijale tik ob 
sami hiši na lokaciji Bazoviška 5a oziroma v fazi 
6 tudi kot prostor, namenjen drugim dejavnos-
tim. Intenzivna uporaba obravnavanega prosto-
ra za potrebe gradbene dejavnosti z vidika zarisa 
uporabe prostora na franciscejskem katastru mor-
da malce preseneča, pa vendar je potrebno ta pros-
tor, ki je sicer bil namenjen vrtovom, v tako ozko 
zamejenih okoljih, kot je kare Bošadrage, razu-
meti tudi kot prostor, ki je bil po potrebi uporabl-
jen za pomožne gradbenih aktivnosti.
Analiza in katalog drobnih najdb
V evidentiranih plasteh, nasutjih in arheoloških 
ostalinah so se ohranile številne drobne najdbe. 
2 Poznoantični odlomki keramike se nahajajo tudi v sekundarnih 
kontekstih kasnejših novoveških nasutij, kot razvidno v nadalje-
vanju.
Med njimi so bili odkriti številni odlomki ker-
amičnih predmetov, stekleni predmeti, odlomki 
kovinskih predmetov in živalske kosti (slika 9). 
Ohranjenih je bilo tudi precej odlomkov mod-
ernega gradbenega materiala in delov modern-
ih kovinskih najdb (pločevinka ipd.). Kovinski 
predmeti, ki so bili najštevilčnejši v fazi 5, so bili 
že ob izkopu v slabem stanju, največkrat frag-
mentirani in močno korodirani, kar onemogo-
ča njihovo morfološko in kronološko opredel-
itev. Najbolj številni v vseh fazah rabe prostora 
in datacijsko tudi najbolj izpovedni so keramični 
predmeti, praviloma ostanki transportnega, ku-
hinjskega in namiznega posodja. V nadaljevanju 
predstavljamo izbor keramičnih najdb v okviru 
posameznih faz rabe prostora kot izhodišče in-
terpretacijo raziskanega najdišča. V pregled smo 
vključili tudi nekaj boljše ohranjenih predmetov 
iz stekla in kamna.
Na obravnavanem območju je najstarejša 
raba prostora z arheološkim gradivom doku-
mentirana v času pozne antike ( faza 1). Vanjo 
sodijo najdbe iz plasti SE 24, med njimi 33 od-
lomkov lončenine, 5 odlomkov gradbenega ma-
teriala in del izkopanih kosti (slika 9). To je edina 
plast na celotnem najdišču, za katero je značilen 
časovno enoten material, brez vrinjenih mlajših 
Slika 9. Koper, Bazoviška ulica 5a, gradični prikaz distribucije arheološkega gradiva po posameznih fazah uporabe pros-
tora in SE glede na vrsto materiala (pripravila: Alenka Tomaž).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
96
predmetov, ki bi bili posledica kasnejših gradbe-
nih dejavnosti na tem območju.
Keramično gradivo je precej fragmentira-
no in slabo ohranjeno. Med izkopanimi odlom-
ki smo lahko prepoznali le štiri tipološko izpov-
edne primerke (37-39 iz plasti SE 24 in odlomka 
11 iz plasti SE 5 in 23 iz plasti SE 14). Vsi od-
lomki pripadajo poznoantičnemu posodju, pre-
poznavnemu po značilnih fakturah, obdelavi 
površine in morfoloških značilnostih.
Odlomki 23, 37 in 39 so deli transportne-
ga posodja, amfor. Odlomek ostenja amfore z 
značilno narebreno zunanjo površino (23) lah-
ko na splošno tipološko uvrstimo med poznoan-
tične amfore tipa Later Roman 1 ali 2. Časovno 
amfore tega tipa uvrščamo v čas od poznega 4. do 
7. stoletja, njihova proizvodnja izhaja iz vzhodno 
sredozemskih delavnic od koder so bile razšir-
jene po celotnem Sredozemlju in uporabljene 
za transport različnih vsebin (Perko 2000, 439-
440; Vroom 2005, 55).
Enaka tipološka opredelitev velja za od-
lomek 37, del amfore, ki se je ohranila le v pre-
delu ročaja na prehodu v ustje. Natančneje jo 
tipološko ne moremo opredeliti, na podlagi 
ohranjene oblike ročaja in prehoda v ustje pa 
domnevamo, da gre za tip Late Roman 1. Na 
podlagi prehoda v ustje, ki je kratek, domne-
vamo, da gre v tem primeru za mlajšo različico 
tipa Late Roman 1, ki se pojavlja od 5. stol. dal-
je (Bekljanov Zidanšek 2012, 144, T. 1: 5). Enako 
tipološko in kronološko opredelitev verjetno 
lahko pripišemo tudi amfori G39, ohranjeni le v 
predelu ustja, čeprav bi morda šlo tudi za primer 
poznoantične amfore siro-palestinske proizvod-
nje (LR 5/6) ali za veliko poznoantično amforo 
severnoafriške proizvodnje (Perko 2000, 438: št. 
29 in 439: št. 39). V obeh primerih gre za amfore 
široke razprostranjenosti, katerih proizvodnja 
in uporaba časovno ustreza že omenjenemu čas-
ovnemu okvirju. Poznoantične amfore so široko 
zastopane v poznoantičnih naselbinah na ozem-
lju današnje Slovenije, tako v njenem obalnem 
delu, kjer najdbe izvirajo iz urbanih kontekstov 
današnjega Kopra, Izole in Pirana in iz morja , 
kakor tudi v celinskem delu, kjer jih najdemo v 
poznoantičnih višinskih naselbinah. 
Tem najdbam se časovno pridružujeta še 
dva odlomka ostenja 11 in 38 s tipično poznoan-
tično fakturo, pri odlomku 38 pa še z metličen-
jem dodelano površino. Zaradi stanja ohran-
jenosti bolj podrobna opredelitev ni možna, 
vsekakor pa skupaj z že omenjenimi odlom-
ki amfor potrjujeta intenzivno življenje koprs-
kega otoka v pozni antiki, kot mesta vpetega v 
takratne trgovske tokove. 
V novoveško utrditveno fazo 2 sodijo plas-
ti oz. arheološke ostaline z oznakami SE 23, SE 
21, SE 18 in jama s polnilom SE 19. V SE 23 so 
bili odkriti trije odlomki keramike, trije odlom-
ki gradbenega materiala, več odlomkov stekla in 
8 delcev kosti. V SE 21 so bili odkriti vsega 4 od-
lomki keramike, dva delca gradbenega materiala, 
tri kosti ter večje število polžjih hišic. V SE 19 je 
bilo odkritih pet odlomkov keramike in dva od-
lomka stekla, v SE 18 pa le dva odlomka gradben-
ega materiala (slika 9). Med vsem gradivom je bil 
le en odlomek tudi tipološko izpoveden, da ga na 
osnovi njegovih značilnosti lahko okvirno opre-
delimo v čas 16. - 17. stoletja.
V novoveško fazo nasipavanja in gradbene 
odpadne jame ( fazo 3) sodita plasti SE 14 in SE 15 
ter polnilo vkopa SE 16. V plasteh te faze je bilo 
ohranjenega največ drobnega gradiva. V SE 14 je 
bilo odkritih 28 odlomkov keramike, 4 odlom-
ki gradbenega materiala ter 47 odlomkov stek-
la. V SE 15 so bili odkriti 4 odlomki keramike in 
7 odlomkov stekla, v polnilu odpadne jame SE 
16 pa je bilo odkritih 20 odlomkov keramike ter 
dva odlomka stekla (slika 9). Kar nekaj primerk-
ov keramičnega gradiva je tudi tipološko in čas-
ovno opredeljivega. Glede na tipološke in teh-
nološke značilnosti, gradivo faze 3 ni homogeno 
in sodi v različna časovna obdobja. 
Med časovno najstarejšimi najdbami faze 3 
je zagotovo odlomek poznoantične amfore (23) 
iz časa med 5. in 7. stoletjem, ki je bil odkrit v se-
kundarnem kontekstu (SE 14) in je opisan zgoraj, 
med gradivom 1. faze dejavnosti na tej lokaci-
ji. Preostale datacijsko izpovedne odlomke lah-
ko opredelimo v čas od 15. stoletja dalje. Gradi-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
97
vo odraža dinamiko gradbenih dejavnosti, ki so 
vzrok za časovno zelo širok razpon keramičnega 
gradiva iz plasti 3. faze in obsega različne tipe ku-
hinjskega in namiznega posodja. 
Ohranjeno kuhinjsko posodje pripada pos-
odam za pripravo hrane na ognju, kot so lonci 
(26, 30) in kotlički (24, 34, 36). Ohranjena prim-
erka loncev (26, 30) sta izdelana iz zrnate gline in 
sta črne barve, kar je značilnost novoveškega ku-
hinjskega posodja. Zaradi izpostavljenosti ognju 
pri kuhanju, so lončarske mase vsebovale različne 
primesi, ki so bile dodajane zaradi povečan-
ja funkcionalnih lastnosti posode tj. povečan-
ja njihove odpornosti na visoke temperature. Pri 
loncih gre za lokalno izdelano keramiko, enkrat 
žgano, praviloma v redukcijski atmosferi, ki se 
odraža v temnejših barvah, praviloma temno siv-
ih ali temno rjavih in črnih odtenkih. Tipološko 
gre za skupino, katere oblika se prilagaja upora-
bi in zato ne kaže večjih razvojnih trendov. Nji-
hovo okraševanje pa z enostavnimi posegi (vbo-
di, odtisi, vrezi) najdemo na zunanjem zgornjem 
delu recipienta, kot je tudi primer okrasa s hori-
zontalno linijo odtisov na odlomku 26. Čeprav 
je, kot je že povedano, oblika takšnega posod-
ja bila dokaj stabilna in jo lahko povežemo s 
tradicijo poznoantičnega lončarstva, na podlagi 
analogij omenjena odlomka lahko uvrstimo v 16. 
stoletje (Bradara 2016, 114-117, št. 26).
Ohranjeni deli kotličkov (24, 34, 36) pripa-
dajo tipu posodja, ki je bil v uporabi od 10. do 
19. stoletja po celotnem severnojadranskem ob-
močju, bolj množično pa stopijo v uporabo v 13. 
in 14. stoletju. Za kotličke je značilno ustje, ob-
likovano na način, da vanj trdno namestimo po-
krov, iz ustja pa sta modelirana po dva polkrožna 
ročaja ali ušesi z luknjo za vstavljanje kovinskega 
dela za obešanje. Ta del se je ohranil pri odlomku 
36 in ponuja dovolj podatkov za tipološko opre-
delitev. Vse ohranjene odlomke lahko uvrstimo v 
novoveško fazo uporabe in sicer od 16. do 18. sto-
letja, kar je tudi čas najbolj intenzivne rabe kot-
ličkov na območju Istre, kot kažejo tudi številne 
datirane najdbe iz različnih lokacij (Mileusnić in 
Badovinac 2012, 148, T.1:3).
Glazirane posode iz bolj prečiščene lončar-
ske mase (28, 32) sodijo med posodje, ki je bilo v 
uporabi v kuhinji in za mizo. Na podlagi primer-
jalnega gradiva pa omenjena odlomka lahko da-
tiramo v 16. ali 17. stoletje (Bradara in Saccardo 
2007, 174, št. 144).
Med namizno posodje 16. stoletja sodita od-
lomka gravirane keramike (35) in majolike (31). 
Oba odlomka sta skromno ohranjena in ne do-
puščata natančnejše analize in tipološke ali mor-
fološke opredelitve, razen okvirne. 
Najmlajši predmeti iz plasti 3. faze pripa-
dajo mlajšim tipologijam namiznega posodja, 
okrašenega z engobo, ki je lahko monohromna 
in bele barve (25) ali nad engobo še poslikana z 
rumeno, oranžno in zeleno barvo, kot je primer 
pri odlomkih krožnikov 27 in 33. Tovrstno po-
sodje je bilo zelo razširjeno v 18. in 19. stoletju, 
verjetno zaradi cenejše izdelave in večje dostop-
nosti uporabnikom (Bin 2007, 378, T.113: 35). 
Na temelju opaženega, lahko rečemo, da 
gradivo iz 3. faze večinoma dokazuje potek grad-
benih dejavnosti v času od 16. stoletja dalje.
V naslednjo novoveško fazo nasipavanja in 
utrjevanja terena ( faza 4) sodijo plasti SE 9, SE 
12, SE 13, SE 10 ter apnenica SE 8/11. Drobno gra-
divo faze 4 je bilo odkrito v plasteh SE 12, SE 10 
in SE 9 (slika 9), pri čemer se je tipološko priče-
valno gradivo nahajalo le v SE 9. Najdbe so ča-
sovno raznolikega nastanka in odražajo dina-
miko gradbenih posegov. Kot najstarejšo, lahko 
opredelimo posodo 20, okrašeno z značilno gra-
virano risbo vrezano v engobo in dodatno posli-
kano z zeleno in rjavo barvo. Čeprav je ohranje-
na le v predelu dna in je površinski premaz dokaj 
slabo ohranjen, pa kompozicijske značilnosti 
ohranjenega okrasa, razpotegnjenega čez celot-
no notranjo površino omogočajo okvirno časov-
no opredelitev v čas 15. – 16. stoletja. 
Čeprav manjši, odlomek ostenja majolike 
19, ponuja dovolj podatkov za natančnejšo 
opredelitev v čas 16. in 17. stoletja. Gre za 
značilen način okraševanja majolike iz delavnic 
v Deruti, imenovan a raffaellesca (Bradara 2016, 
145, št. 57). Zanj je značilen okras vejic in drugih 
rastlinskih motivov po večjem delu bele površi-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
98
ne, ki obkroža notranji okvir, v katerem je upo-
dobljen glavni motiv. Na ohranjenem primerku 
je viden samo okras vejic, izveden s slikanjem v 
oranžni, rumeni in modri barvi. 
Najmlajši odlomek pripada krožniku 18 iz 
beloprstene keramike s transferno potiskanim 
okrasom v modri barvi. Tako okrašeno posod-
je je zelo razširjeno in ga uvrščamo v čas med 18. 
in 20. stoletjem (Bradara in Saccardo 2007, 90, 
št. 221-223).
V novoveško fazo nasipavanja, fazo 5, sodi-
jo plast SE 5 ter polnila SE 3, SE 6 in SE 7 vkopa 
SE 4. V polnilu SE 3 je bila odkrita moderna ko-
vinska posoda, v SE 6 so bili odkriti trije odlom-
ki keramike ter številni odlomki kovinskih naj-
db, stekla in kosti, v polnilu SE 7 pa 7 odlomkov 
keramike, deli kovinskih predmetov ter stekla 
(slika 9). V glavnem gre za gradivo, ki ga lahko 
povezujemo z 19. - 20. stoletjem, kot je primer 
skodelice z ročajem izdelane iz porcelana (14).
V plasti SE 5 pa je bilo odkritih 40 odlom-
kov keramike, delci gradbenega materiala, deli 
železnih modernih predmetov, odlomki stekla 
ter kosti. Časovno je gradivo nekoliko bolj raz-
noliko in jasno kaže na premešan značaj plasti, 
s katerimi so nasipavali teren, morda celo z ma-
terialom iz drugih lokacij, kar je razvidno iz nje-
gove vsebine in večjega kronološkega razpona 
predmetov kot v prejšnji fazi, saj se poveča števi-
lo starejših najdb, med katerimi prevladujejo naj-
dbe 15. in 16. stoletja.
Najstarejša najdba pripada prej obdelanemu 
odlomku ostenja poznoantičnega lonca (11). Po-
leg tega najdemo tudi ostanke kuhinjske kera-
mike iz 15. in 16. stoletja. Takšen primer je lonec 
6, katerega ustje in prehod v vrat zagotavlja-
ta jasne diagnostične elemente za navedeno čas-
ovno opredelitev in umestitev v široko razpros-
tranjeno tipologijo (Bradara 2016, 117).
Posebnost med najdbami 5. faze predstavl-
ja odlomek španske majolike (9). Gre za krožnik, 
na notranji strani okrašen z belo glazuro, na kat-
eri je okras izveden s slikanjem z modro barvo. 
Enostaven, a značilen okras sestavlja mreža z ve-
likimi očesi, ki predstavlja preplet vejic znotraj 
katerih je naslikan  rastlinski motiv. Tako 
okrašeno posodje sodi med izdelke keramičnih 
delavnic Valencije iz 15. stoletja (Bradara 2016, 
161, št. 62). Španska keramika, nastala pod vpli-
vom vzhodnih islamskih delavnic, je dožive-
la razvojne spremembe, ki so vključevale tudi 
vsebinsko oz. spremembo motivov, predvsem s 
krščansko simboliko. Njeno distribucijo, za ra-
zliko od npr. italijanskih tipov majolike, ne pov-
ezujemo s klasično trgovino, temveč predvsem 
z individualnim in verjetno direktnim prenos-
om pod močnim vplivom romarjev. Zato lahko 
rečemo, da med ostalim gradivom tovrstne najd-
be predstavljajo luksuzne izdelke 15. stoletja. Za 
ohranjeni odlomek 9 pa domnevamo, da je kot 
del nasipne plasti na lokacijo, na kateri je bil na-
jden, prinesen iz nekega mestnega smetišča, kjer 
je bil deponiran po prenehanju uporabe oz. po 
tem ko je bil odvržen.
Majoliki pripada tudi vrč, ohranjen le v 
spodnjem delu, na prehodu iz noge v ostenje 
(G10). Na podlagi ohranjenih elementov okrasa, 
vrč okvirno lahko uvrstimo med izdelke delavnic 
italijanskih pokrajin Marche ali Romagna iz 15. 
in 16. stoletja (Bradara 2016, 150, št. 51). 
Ostali datacijsko okvirno opredeljivi od-
lomki pa sodijo v mlajši čas in sicer v obdob-
je med 18. in 20. stoletjem. To so odlomek belo-
prstene keramike s transfernim potiskom v rjavi 
barvi (8), nekoliko mlajša, verjetno iz 19. ali 20. 
stoletja, pa sta ustje keramične posode za miner-
alno vodo (7) in odlomek porcelana (12). 
V fazi 6, ki predstavlja recentno fazo 
paleo-ornice (SE 2), na kateri je bil izgrajen kam-
nit tlak, je bilo odkritih 19 odlomkov keramike, 
9 odlomkov gradbenega materiala, 12 odlomkov 
stekla, 11 kosti ter deli plastike, ometa, varoval-
ke, polžev in školjk (slika 9). Najdbe, ki so bile 
evidentirane v SE 2, sodijo v različna časovna 
obdobja novega veka. Nekaj najdb lahko pov-
ežemo s časom med 18. in 20. stoletjem (2, 3, 4), 
posamezne najdbe pa zagotovo sodijo v 20. sto-
letje (1, 5).
Katalog najdb 
Katalog izbranega gradiva je oblikovan po 
posameznih stratigrafskih enotah (SE). Gradivo 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
99
je predstavljeno v opisu in s fotografijo. Velikost 
je zabeležena v centimetrih (cm). Za skupine 
predmetov so podane najmanjša in največja di-
menzija.3 
1 SE 2, sonda 1, zap. št. KPB17 2-4.
Odlomek ustja z ostenjem globokega krožnika, 
izdelanega iz beloprstene keramike. Okrašen s 
podglazurnim slikanjem v rdeči barvi. Velikost: 
7,0 x 6,0 cm. Datacija: 20. stoletje.
2 SE 2, sonda 1, zap. št. KPB17 2-6.
Odlomek ustja z ostenjem sklede iz beloprstene 
keramike. Velikost: 7,1 x 7,1 cm. Datacija: 18. - 20. 
stoletje.
3 SE 2, sonda 1, zap. št. KPB17 2-8.
Odlomek prstanastega dna z ostenjem krožni-
ka, izdelanega iz porcelana. Površini sta okrašeni 
z zelenim transfernim potiskom. Velikost: 3,0 x 
4,6 cm. Datacija: 20. stoletje.
4 SE 2, sonda 1, zap. št. KPB17 2-9.
Odlomek prstanastega dna z ostenjem krožni-
ka, izdelanega iz beloprstene keramike. Notranja 
površina okrašena s transfernim potiskom. Ve-
likost: 2,7 x 2,5 cm. Datacija: 18. - 20. stoletje.
5 SE 2, sonda 1, zap. št. KPB17 2-1.
Steklenička iz brezbarvnega prozornega stekla v 
obliki smrečice. Na ustju viden navoj. Velikost: 
5,0 x 3,2 cm. Datacija: 20. stoletje.
3 Legenda: zap. št. – zaporedna številka; KPB – Koper – Bazoviška 
ulica
6 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-13.
Odlomek roba ustja z ostenjem lonca, izdelane-
ga iz drobnozrnate lončarske mase. Groba pov-
ršina je siva. Velikost: 3,0 x 4,3 cm. Datacija: 15. 
- 16. stoletje.
7 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-14.
Odlomek ustja z ostenjem lončenke z glazuro 
rumene barve. Velikost: 3,7 x 2,8 cm. Datacija: 
19. - 20. stoletje.
8 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-5.
Odlomek ostenja posode iz beloprstene kera-
mike. Okrašen s transfernim potiskom v rja-
vi barvi. Velikost: 1,7 x 2,2 cm. Datacija: 18. - 20. 
stoletje.
9 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-12.
Odlomek dna z ostenjem krožnika, izdelanega 
na vretenu iz zelo finozrnate keramike. Notran-
ja in zunanja površina sta engobirani in glazirani 
z brezbarvno glazuro. Na notranji strani slikan 
okras modre barve v motivu mreže. Velikost: 5,5 
x 10,0 cm. Datacija: 15. stoletje.
10 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-3.
Odlomek dna z ostenjem vrča iz majolike. Na 
zunanji strani ima slikan okras z modro, rjavo 
rumeno in črno barvo. Velikost: 2,3 x 6,0 cm. 
Datacija: 16. – 17. stoletje.
11 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-17.
Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na 
vretenu iz drobnozrnate lončarske mase. Glad-
ka površina je na notranji strani siva, na zunanji 
Slika 10. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 2 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
10
0
rjava. Velikost: 2,4 x 3,0 cm. Datacija: pozna an-
tika (?).
12 SE 5, sonda 1, zap. št. KPB17 5-6.
Odlomek vratu in ostenja posode, izdelane iz 
porcelana. Velikost: 3,5 x 3,9 cm. Datacija: 20. 
stoletje.
13 SE 6, sonda 1, zap. št. KPB17 6-1.
Odlomek stojne ploskve kozarca na peclju (?), 
izdelanega iz svetlo zelenega prozornega stekla. 
Velikost: 1,0 x 2,0 cm. Datacija: novi vek (?).
14 SE 6, sonda 1, zap. št. KPB17 6-4.
Odlomek skodelice s prstanastim dnom in roča-
jem, izdelane iz porcelana. Premer: 7,2 cm, viši-
na: 5,5 cm. Datacija: 19. – 20. stoletje.
15 SE 7, sonda 1, zap. št. KPB17 7-2.
Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na 
vretenu iz drobnozrnate lončarske mase. Glad-
ka površina je temno siva. Velikost: 2,2 x 3,2 cm. 
Datacija: novi vek.
16 SE 7, sonda 1, zap. št. KPB17 7-3.
Odbitek obsidiana črne barve z belimi vložki. 
Vidne sledi odbijanja (?) Na posameznih delih 
Slika 11. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 5 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
Slika 12. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 6 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
10
1
prekrit z malto. Velikost: 3,7 x 2,5 cm, debelina: 
0,4 cm. 
17 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-3.
Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na 
vretenu iz drobnozrnate lončarske mase. Glad-
ka površina je na notranji strani rdeče rjava na 
zunanji pa rjava. Velikost: 2,0 x 4,0 cm. Datac-
ija: novi vek.
18 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-2.
Odlomek prstanastega dna in ostenje krožnika 
iz beloprstene keramike. Notranjost okrašena s 
transfernim potiskom v modri barvi. Velikost: 
4,0 x 1,6 cm. Datacija: 18. – 20. stoletje.
19 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-4.
Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz 
finozrnate lončarske mase. Površina je glazira-
na z belo glazuro in poslikana z modro, rumeno, 
oranžno in rjavo barvo. Velikost: 2,7 x 2,3 cm. 
Datacija: 16. – 17. stoletje.
20 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-7.
Odlomek dna posode. Notranja površina je en-
gobirama, gravirana, poslikana z rumeno in rja-
vo in glazirana. Premer: 5,4 cm, višina: 1,2 cm. 
Datacija: 15. – 16. stoletje.
Slika 13. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 7 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
Slika 14. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 9 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
10
2
21 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-5.
Ploščata, krožno oblikovana, kamnita ploščica, 
sive barve. Pokrov? Premer: 4,0 cm, debelina: 1,1 
cm. 
22 SE 9, sonda 1, zap. št. KPB17 9-6.
Ploščata, krožno oblikovana, kamnita ploščica, 
sive barve. Pokrov? Premer: 4,0 cm, debelina: 0,9 
cm. 
23 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-/.
Odlomek ostenja poznoantične amfore (LRA 
1). Velikost: 3,0 x 3,5 cm. Datacija: 5. – 7. stoletje 
(Vroom 2005, 52-53). 
24 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-14.
Odlomek ustja z ostenjem kotlička z nastavkom 
za pokrov, izdelanega na vretenu iz finozrnate 
lončarske mase. Gladka površina je rdeče rjava. 
Velikost: 3,0 x 3,5 cm. Datacija: 16. – 18. stoletje.
25 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-13.
Odlomek ustja z ostenjem krožnika, izdelane-
ga na vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. 
Površina je glazirana z belo glazuro. Velikost: 3,5 
x 4,7 cm. Datacija: 18. – 20. stoletje.
26 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-8.
Odlomek posode, izdelane na vretenu iz drob-
nozrnate lončarske mase. Gladka površina je na 
notranji strani siva, na zunanji pa lisasta siva in 
temno sivo rjava. Ostenje je okrašeno z razčlen-
jenim plastičnim rebrom. Velikost: 3,4 x 3,5 cm. 
Datacija: novi vek. 
27 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-11.
Odlomek ostenja posode, izdelane iz finozrnate 
lončarske mase. Na zunanji strani premaz bele 
gline, notranjost je glazirana in poslikana z ru-
meno, modro, oranžno, črno in zeleno barvo. 
Velikost: 5,0 x 8,5 cm. Datacija: 18. – 20. stoletje.
28 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-1.
Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na 
vretenu iz fino zrnate lončarske mase, z glazuro 
rjave barve na notranji strani. Premer dna: 4,4 
cm, višina 1,5 cm. Datacija: novi vek.
29 SE 14, sonda 1, zap. št. KPB17 14-5.
Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na 
vretenu iz fino zrnate lončarske mase, z glazuro 
rjave barve na notranji strani. Velikost: 4,1 x 4,9 
cm. Datacija: novi vek.
Slika 15. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 14 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
10
3
30 SE 15, sonda 1, zap. št. KPB17 15-2.
Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na 
vretenu iz drobnozrnate lončarske mase. Glad-
ka površina je črna. Velikost: 2,0 x 3,5 cm. Data-
cija: novi vek.
31 SE 15, sonda 1, zap. št. KPB17 15-1.
Odlomek ustja z ostenjem sklede iz majolike. 
Površina je glazirana z belo glazuro in slikana 
z modro in črno barvo. Velikost: 2,7 x 4,5 cm. 
Datacija: 18. – 20. stoletje.
32 SE 15, sonda 1, zap. št. KPB17 15-3.
Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na 
vretenu iz fino zrnate lončarske mase, z glazuro 
rjave barve na notranji strani. Velikost: 4,0 x 7,5 
cm. Datacija: novi vek. 
33 SE 16, sonda 1, zap. št. KPB17 16-9.
Odlomek ostenja sklede, izdelane iz finozrnate 
lončarske mase. Na zunanji strani premaz bele 
gline, notranjost je glazirana in poslikana z ru-
meno, modro, oranžno in zeleno barvo. Velikost: 
5,0 x 9,3 cm. Datacija: 18. – 20. stoletje.
34 SE 16, sonda 1, zap. št. KPB17 16-2.
Odlomek ustja z ostenjem kotlička z nastavkom 
za pokrov, izdelanega na vretenu iz finozrnate 
lončarske mase. Gladka površina je na notranji 
Slika 16. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 15 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
Slika 17. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 16 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
10
4 strani rjava in na zunanji črna. Velikost: 3,0 x 6,5 cm. Datacija: 18. – 20. stoletje.
35 SE 16, sonda 1, zap. št. KPB17 16-13.
Odlomek ustja z ostenjem krožnika, izdelanega 
na vretenu iz finozrnate lončarske mase. Notran-
ja površina je engobirana, gravirana, poslikana z 
zeleno barvo in glazirana. Velikost: 4,0 x 5,8 cm. 
Datacija: 16. stoletje. 
36 SE 16, sonda 1, zap. št. KPB17 16-1.
Odlomek ročaja kotlička, izdelanega na vretenu 
iz finozrnate lončarske mase. Gladka površina je 
na notranji strani rdeče rjava, na zunanji pa črna. 
Velikost: 3,5 x 6,7 cm. Datacija: 16. – 18. stoletje.
[Slika 17 približno tukaj]
37 SE 24, sonda 1, zap. št. KPB17 24-1.
Odlomek ročaja z ostenjem posode, izdelane na 
vretenu iz finozrnate lončarske mase. Gladka 
površina je rdeče rjava. Velikost: 4,0 x 3,8 cm, de-
belina: 1,3 cm. Datacija: pozna antika.
38 SE 24, sonda 1, zap. št. KPB17 24-2.
Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz 
drobnozrnate lončarske mase. Gladka površina 
je rdeče rjava. Na zunanji strani sledi metličen-
ja. Velikost: 3,1 x 4,4 cm. Datacija: pozna antika.
39 SE 24, sonda 1, zap. št. KPB17 24-3.
Odlomek odebeljenega in profiliranega ustja z 
ostenjem vrča, izdelanega na vretenu iz finozr-
nate lončarske mase. Gladka površina je rdeča. 
Velikost: 3,5 x 6,0 cm. Datacija: pozna antika.
Zaključek
Arheološka raziskava izvedena s testnim son-
diranjem na lokaciji Bazoviška ulica 5a v Kopru 
je omogočila vpogled v stratifikacijo plasti in 
arheoloških ostalin iz šestih različnih faz upo-
rabe prostora. Najstarejšo fazo uporabe prosto-
ra ohranjene v arheološkem zapisu – fazo 1 z naj-
dbami umeščamo v čas pozne antike. Plasti iz 
prve faze so tudi najmanj poškodovane in brez 
najdb, ki bi predstavljale mlajšedobno gradivo, ki 
bi v plast pripela kot posledica intenzivnih grad-
benih dejavnosti v mlajših obdobjih.
Preostalih pet faz uporabe prostora ( faze 
2-6) povezujemo s poznosrednjeveško in predv-
sem novoveško rabo prostora in z novoveškimi 
gradbenimi posegi, ki so se odvijali tik ob sami 
hiši na lokaciji Bazoviška 5a. 
Najstarejšo fazo uporabe prostora na sploh 
predstavlja faza 1 (SE 24), ki jo na osnovi odkrite-
ga arheološkega gradiva lahko opredelimo v po-
znoantično obdobje. Najstarejšo novoveško fazo 
uporabe prostora ( faza 2) definirajo nasutja, utr-
ditve in odpadne jame (SE 18, SE 19/20, SE 23, SE 
21/22. SE 18), kateri sledi 3 faza, katero zaznamu-
jejo nadaljnja nasipavanja območja (SE 14 in SE 
15) in gradbena odpadna jama (SE 16/17). V na-
slednjo novoveško fazo nasipavanja in utrjevan-
ja terena ( faza 4) sodijo plasti SE 9, SE 12, SE 10, 
ostanki suhozida (SE 13), ter ostaline pomožnih 
gospodarskih aktivnosti, kot je npr. apnenica SE 
8/11. V novoveško fazo nasipavanja z gradbeno 
odpadno jamo ( faza 5) sodijo plast SE 5 ter od-
padne jame z gradbenim materialom SE 4 s pol-
nili SE 3, SE 6 in SE 7. Najmlajšo fazo na obrav-
navanem območju predstavlja novoveška faza 6, 
kamor sodita kamniti tlak ob hiši, narejen iz kle-
sancev, SE 1 in paleoornica SE 2, t.j. obdelovalna 
zemlja nekdanjih vrtov obravnavanega območja. 
Slika 18. Koper, Bazoviška ulica 5a, izbor arheološkega gradiva iz SE 24 (foto gradiva: Aleš Ogorelec, priprava tabel: 
Alenka Tomaž, arhiv UP FHŠ IAD).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
10
5
Keramično gradivo, najdeno v plasteh zno-
traj izkopane arheološke sonde, odraža dve lo-
čeni zgodovinski obdobji. Najstarejšo fazo in 
posamezne najdbe v sekundarnih kontekstih 
povezujemo s poznoantičnim obdobjem, na-
tančneje od 5. - 7. stoletjem. Na drugi strani pa 
večina odkritih arheoloških ostalin sodi v no-
voveški čas med 15. in 20. stoletjem. Novoveške 
najdbe se pojavljajo premešane, predvsem v na-
sutjih in izravnavah oz. odpadnih jamah, v vseh 
novoveških fazah najdišča ( faze 2 - 6), zaradi če-
sar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna in 
ustreza novoveškim kontekstom v obalnih me-
stih, za katere je značilna intenzivna gradbena 
dejavnost, kljub zaznanemu ohranjanju osnov-
nih srednjeveških urbanih zasnov. 
Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in 
novoveških arheoloških kontekstov najdemo na 
območju Kopra na številnih lokacijah, kot npr. 
primer na Muzejskem trgu (Mileusnić, Predan 
2011, 25-34), Kapucinski vrt (Cunja 1996), na 
Kreljevi 1 (Guštin in Sakara Sučević 2011), pa na 
Kreljevi 6 (Zanier 2011), ali pa bližnji lokaciji Di-
jaškega doma (Tomaž 2013). Rezultati arheolo-
ških raziskav na Bazoviški 5a zatorej potrjujejo 
sosledje arheoloških ostalin in uporabo prosto-
ra na raziskani lokaciji in dopolnjuje širšo sliko 
poselitve koprskega otoka in rabe prostora, ki jo 
je moč slediti tudi na drugih arheološko raziska-
nih, a večinoma neobjavljenih lokacijah v Kopru. 
Povzetek
V članku predstavljamo rezultate arheološkega testne-
ga sondiranja na Bazoviški ulici 5a, v predelu Bošadrage v 
Kopru. Testno sondiranje je potrdilo stratifikacijo plasti 
in arheoloških ostalin, ki smo jih umestili v šet različnih 
faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo uporabe prosto-
ra – fazo 1 je na osnovi arheoloških najdb opredeljena v 
poznoantično obdobje. Preostalih pet faz uporabe pros-
tora (faze 2-6) pa povezujemo predvsem z zgodnjimi in 
poznimi novoveškimi gradbenimi posegi. Najzgodnjej-
šo novoveško fazo uporabe prostora (faza 2) definirajo 
nasutja, utrditve in odpadna jama, kateri sledi 3 faza, ka-
tero zaznamujejo nadaljnja nasipavanja območja in več-
ja gradbena odpadna jama. Tudi naslednji novoveški fazi 
uporabe prostora (fazo 4 in fazo 5) zaznamujejo nasipa-
vanje in utrjevanja terena, pri čemer so bile v fazi 4 od-
ktire še ostaline pomožnih gospodarskih/gradbenih 
aktivnosti, v fazi 5 pa večja odpadna jama z modernim 
gradbenim materialom. Najmlajšo fazo na obravnava-
nem območju predstavlja novoveška faza 6, kamor sodi-
ta kamniti tlak ob hiši, narejen iz klesancev in paleoor-
nica, nekdanja obdelovalna zemlja vrtov obravnavanega 
območja. 
Keramično gradivo, najdeno v plasteh in arheoloških 
ostalinah sonde, odraža dve ločeni zgodovinski obdob-
ji. Najstarejšo fazo in posamezne najdbe v sekundarnih 
kontekstih povezujemo s poznoantičnim obdobjem, 
natančneje od 5. - 7. stoletjem, na drugi strani pa večina 
odkritih arheoloških ostalin sodi v novoveški čas med 
15. in 20. stoletjem. Novoveške najdbe se pojavljajo pre-
mešane, predvsem v nasutjih in izravnavah oz. odpad-
nih jamah, v vseh novoveških fazah najdišča (faze 2 - 6), 
zaradi česar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna 
in ustreza novoveškim kontekstom v obalnih mestih, za 
katere je značilna intenzivna gradbena dejavnost, kljub 
zaznanemu ohranjanju osnovnih srednjeveških urbanih 
zasnov. Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in novo-
veških arheoloških kontekstov najdemo na območju 
Kopra na številnih lokacijah. Lokacija na Bazoviški 5a 
tako dodatno potrjuje sosledje arheoloških ostalin, ki ga 
je moč slediti tudi na drugih lokacijah v Kopru. 
Summary
In this article, we present the results of archaeologi-
cal test excavation at Bazoviška ulica 5a, located in the 
area of Bošadraga in Koper. The test excavation pro-
duced stratification of layers and archaeological re-
mains, which were placed in several different phases of 
land use. According to archaeological finds, the oldest 
phase of land use, Phase 1 dates to the Late Antiquity pe-
riod. The remaining five phases (Phases 2-6) are associ-
ated mainly with construction interventions in the Ear-
ly and Late Modern Period. The earliest modern phase 
of land use (Phase 2) is defined by levelling, earthworks 
and waste pit, followed by Phase 3, which is marked by 
further levelling of the area and a more extensive con-
struction waste pit. The subsequent modern phases of 
space use (Phase 4 and Phase 5) are also marked by back-
filling and consolidation of the terrain. Phase 4 is also as-
sociated with secondary economic/construction activi-
ties, while in Phase 5 there is an enormous waste pit with 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
10
6
modern-day construction debris. The youngest phase in 
the area in question is Phase 6, defined by a stone pave-
ment next to the house and a sub-surface soil, the for-
mer arable land of the gardens of the area in question.
Ceramic finds discovered in layers, and archaeological 
remains of the test probe belong to two separate his-
torical periods. The oldest phase and specific finds from 
secondary contexts are associated with the Late Antiq-
uity Period, more precisely from the 5th to the 7th Cen-
tury. On the other hand, most discovered archaeolog-
ical remains belong to modern times between the 15th 
and 20th Centuries. Modern finds appear mixed, espe-
cially in fillings and levelling or waste pits, in all Modern 
phases of the site (Phases 2 - 6), due to which we find that 
they are deposited in the secondary contexts, which cor-
responds to other modern contexts in coastal towns, 
which are characterized by intensive construction ac-
tivity, despite the apparent continuation of the basic 
medieval urban designs. A sequence of Late antiquity, 
Medieval and Modern archaeological contexts can be 
found at many locations in Koper. Location at Bazoviš-
ka 5a thus further confirms the archaeological remains, 
which can also be traced at other locations in Koper.
Viri in literatura
Bernik, S. 1968. Organizem slovenskih obalnih 
mest Koper, Izola, Piran. Ljubljana: 
Mladinska knjiga, Piran: Medobčinski 
zavod za spomeniško varstvo.
Bekljanov Zidanšek, I. 2012. »Nekaj amfor 
z morskega dna ob obali severozahodne 
Istre.« V: Potopljena preteklost. Arheologija 
vodnih okolij in raziskovanje kulturne 
dediščine v Sloveniji, ur. Andrej Gaspari, 
Miran Erič, 141-144. Ljubljana: Didakta.
Bin, M. 2007. »Ceramica ingobbiata invetriata 
dipinta.« V Trieste Antica. Lo scavo di 
Crosada. Ur. Chiara Morselli, 374-379. 
Trieste: Editreg.
Bradara, T. 2016. »Blagovanje.« V Temporis 
Signa. Arheološka svjedočanstva istarskog 
novovjekovlja, ur. Tatjana Bradara in 
Ondina Krnjak, 103-188. Pula: Arheološki 
muzej Istre. Monografije i katalozi 26.
Bradara, T. in F. Saccardo. 2007. Keramički 
nalazi iz Rovinja – uvala Valdibora i
otok Sv. Katarina. Rovinj: Zavičajni muzej 
grada Rovinja.
Cunja, R. 1996. Poznorimski in 
zgodnjesrednjeveški Koper, arheološko 
izkopavanje na bivšem Kapucinskem vrtu v 
letih 1986-1987 v luči drobnih najdb 5. – 9. 
stoletja. Knjižnica Annales majora. Koper: 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Guštin, M. (ur.) 2011a. Urbana arheologija 
Kopra. Koper: Univerzitetna založba 
Annales, Annales Mediterranei, 
Archaeologia urbana 1. 
Guštin, M. 2011b. »Zgodovina Kopra v 
luči arheoloških raziskav.« V Urbana 
arheologija Kopra, ur. Mitja Guštin, 7-16. 
Koper: Univerzitetna založba Annales, 
Annales Mediterranei, Archaeologia 
urbana 1. 
Guštin, M. In M. Sakara Sučević 2011. 
»Poznoantična poselitev na Kreljevi 1 v 
Kopru.« V Urbana arheologija Kopra, ur. 
Mitja Guštin, 35-38. Koper: Univerzitetna 
založba Annales, Annales Mediterranei, 
Archaeologia urbana 1. 
Leiss, A. 1912. »La rotonda di St. Elio e la 
Chiesa dei Carmini a Capodistria.« 
Pagine Istriane, 43-247.
Mileusnić, Z. 2011. »Arheološke raziskave 
Damijana Snoja v letih 1992-1994.« V 
Urbana arheologija Kopra, ur. Mitja 
Guštin, 73-82. Koper: Univerzitetna 
založba Annales, Annales Mediterranei, 
Archaeologia urbana 1.
Mileusnić, Z. in D. Badovinac. 2012. »Srednje- 
in novoveška keramika iz starega mandrača 
v Kopru. Arheološke raziskave 2007.« V 
Potopljena preteklost. Arheologija vodnih 
okolij in raziskovanje kulturne dediščine 
v Sloveniji, ur. Andrej Gaspari in Miran 
Erič, 145-156. Ljubljana: Didakta.
Mileusnić, Z. in P. Predan 2011. 
»Dominikanski samostan in velika 
kaznilnica na Muzejskem trgu v Kopru.« 
V Urbana arheologija Kopra, ur. Mitja 
Guštin, 25-34. Koper: Univerzitetna 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
e 
r
a
z
is
k
av
e 
n
a
 l
o
k
a
c
ij
i b
a
zo
v
iš
k
a
 u
li
c
a
 5
a
 v
 k
o
pr
u
10
7
založba Annales, Annales Mediterranei, 
Archaeologia urbana 1.
Naldini, P. 1700 [2001]. V Cerkveni krajepis 
ali Opis mesta in škofije Justinopolis, 
ljudsko Koper, ur. Darko Darovec. Koper: 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 
Znanstveno-raziskovalno središče 
Republike Slovenije, Škofija. 
Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur.l. RS 
3/2013).
RKD – Register kulturne dediščine. 
(https://gisportal.gov.si/portal/
apps/webappviewer/index.
html?id=df5b0c8a300145fda417eda6-
b0c2b52b; dostop: 16.6.2021). Republika 
Slovenija, Ministrstvo za kulturo.
Tomaž, A. 2013. Prvo in končno poročilo o 
arheološkem izkopu testnih sond na lokaciji 
Cankarjeva ul. 5 v Kopru za načrtovano 
investicijo - Rekonstrukcija 3. objekta 
Dijaškega in študentskega doma Koper. 
Koper: Univerza na Primorskem.
Tomaž, A., M. Ravnik, Z. Mileusnić, N. 
Čebron Lipovec. 2017. Prvo in končno 
poročilo o arheološkem izkopu testne sonde 
na lokaciji Bazoviška ul. 5a v Kopru. Koper: 
Univerza na Primorskem.
Trenz, A. A., E. Lazar in M. Guštin. 2011. 
»Pregled arheoloških raziskav v mestnem 
jedru Kopra.« V Urbana arheologija 
Kopra, ur. Mitja Guštin, 99-136. Koper: 
Univerzitetna založba Annales, Annales 
Mediterranei, Archaeologia urbana 1.
Vidrih Perko, V. 2000. »Amfore v Sloveniji.« 
Annales, Ser. Hist. Sociol. 10/2 (22): 421-
455.
Vroom, J. 2005. Byzantine and Modern pottery 
in the Aegean. – Utrecht.
Zadnikar, M. 1982. Romanika v Sloveniji. 
Ljubljana: DZS.
Zadnikar, M. 2001. Romanske cerkve v 
Sloveniji. Družina, 66-67.
Zanier, K. 2011. »Raziskave znotraj palače 
Baseggio na Kreljevi ulici 6, v Kopru.« 
V Urbana arheologija Kopra, ur. Mitja 
Guštin, 39-46. Koper: Univerzitetna 
založba Annales, Annales Mediterranei - 
Archaeologia urbana 1.
Župančič, M. 1989. »Inter utrumque tuta.« 
V Prispevki k zgodovini Kopra, ur. Mitja 
Guštin, 15-20. Koper.