192
Vredjaik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Slovenski besednik.
Cesar Kari, imenovan Veliki, je koroško deželo vsvojil in čez njo nemške Markgrafe in drugo nemško gospodo postavil. Tudi slovenski župani, knezi in žlaht-niki so tedaj počeli evoje slovenske imena menjati na nemško. Akoravno se je to delalo že blizo tisuč (tav-žent) le% se najde vender še nekoliko žlahtnih koroških rodovin, ktere se med domače (mit dem Incolat) štejejo, in ktere še dan današnji nemškiga imena nimajo, temuč le slovensko akoravno pogosto po neslovensko pisane. Po Ljubljanskim imeniku (Schematismus) deželniga vla-darstva so sledeče rodovine , namreč knezi: Chotek, Havgvic, Kavnic, Khevenhiller-Meč, Kolonič, Kolovrat-Krakovski, Krištalnik, Lažanski, Mitrovski, Nostie, Sobek in Kernic (Kornitz;), Šterk (Sttirgkh), Berdski (Ver-denberg} , Vilček, Verbna. — Plemenita gospoda: Glinjicki (Gleinitzj, Glinski (Gleinach), Golek (Hallegg), Javornek, Jankovič, Javorski (Jauerburg}, Kolar, Brezni-kar (Pressnigg), Sluga, Sternek, Slovenograški (\Vin-dischgratz). Vitezi: Bistriški (vonFeistritz), Findenig od Debra, Vratnik od Vrat (Frad von Fradeneck), Kačnik (Gatschnigg), Glovicar (Glovvitzer), Goričan (Gortscha-cher), od Gojzdnice, Hudelist, Javrič, Hodiški (Keutscha-cher), Kolakovič, Kohlhammer na Ravnah, Krumplič, Ljubenik (Leobenegg), od Malindna (Mallenthein},Manče, Markovič, od Motnice, Proj, Rab, Ratoliska, Rilko, Roglo-vič, Sanic, Šiedenič, Žurian, Stenicar.Stibich, Tavčar, Tersački (Tersatz und Frangipanf), Cebušnik, Vnošic, Bele. Nektere imena so tudi slovenskim podobne, samo, da jaz ne vera, kaj pomenijo, postavim: Stuppan , Steutz, Reising, Gasarister, Zauehenberg i. t. d.        *