URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIX V LJUBLJANI, dne 12. aprila 1962 Številka 12 VSEBINA : 65' Odredba o združitvi dela naselja Topolšica z naseljem So-. štainj. Odloki ljudskih odborov: Resolucija o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. 28. Odlok o odškodninski tariti za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Kranj za leto 1S62. 29. Odlok o proračunu okraja Maribor za leto 1962. 30. Odlok o prispevku v investicijski Sklad okraja Novo mesto. 31. Odlok o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v okraju Novo mesto. 65. Na podlagi 5. člena zakona o imenili naselij in ° označevanjn trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, st. 10-64Č48 im 20-105/50) v zvezi s 5. členom uredbe 0 prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih ^ganov (Uradni list LRS, št. 20-li2i/58) izdaja sekre-*ariat Izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo ® Pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, ki je bila dana z odločbo z dne 50. marca 1962 pod št. 015-2/62 ODREDBO ° združitvi dela naselja Topolšica z naseljeni Šoštanj I Del maselja Topođišica v k. o. Topolšica, im sicer Območje, na katerem so hiše od številke 3 do števil- ke 34 in športni stadion v Šoštanju, se združi z naseljem Šoštanj. II Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01'5-1/62-Šm ' Ljubljana, dne 4. aprila 1962. Sekretariat Izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo Sekretar: Dr. Josip Globevnik 1. r. Odloki ljudskih odborov 27. Okrajni ljudski odbor Kranj je na seji okrajne-Sa zbora im zbora proizvajalcev dne 20. marca 1962 abravnava;l izdelane analize o razvoju gospodarstva ?. aja v preteklem obdobju ter analize o perspek-gospodarskem in družbenem razvoju okraja ranj in sprejel RESOLUCIJO 0 perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj „ Okrajni ljudski ,odbor ugotavlja, da so bili do-zemi v preteklem obdobju pomembni uspehi pri graditvi socialistične družbe. Delovni ljudje so s ,lh(iiui napori ustvarili široko materialno osnovo za ‘maljnji razvoj proizvajalnih sil, za izboljšanje živ-lenjskih razmer prebivalstva ter za nadaljnji raz-1 socialističnih družbenih odnosov. - Ekonomski razvoj okraja je bil posebno mo-R po letu 1956. Osnovne naloge, ki jih je predvi-Sovjg perspektivni progam za obdobje 1957—1961. • bde izvršene v štirih letih. V tem razdobju se Povečal družbeni proizvod celotnega gospodar-a letno povprečno za 12,4%, družbenega sektorja za 12,7 %, narodnega dohodka pa za 12,9 % oziroma 13,3%. Cisti osebni dohodek družbenega sektorja gospodarstva se je povprečno letno dvigal na enega zaposlenega za 17,3 %, v masi pa se je povečal povprečno letno za 24,9 %. V investicije je bilo vloženih po tekočih conah skupno 31.679 milijonov din sredstev, od tega v gospodarske panoge 57,8% ali povprečno letno 4.575 milijonov din. Zaradi dinamičnega razvoja proizvodnje in spremenjenega sistema delitve dohodka med družbo in gospodarskimi organizacijami se je stalno večala materialna osnova delavskega in družbenega upravljanja. Naprednejši način delitve dohodka, s katerim razpolagajo kolektivi, je sprostil njihove pobude za povečanje proizvodnje in produktivnosti, ki se je večala za 4,1 % povprečno letno, za razširjeno reprodukcijo in potrošnjo. Novi gospodarski sistem vse bolj postavlja osebne dohodke v odvisnost od doseženega skupnega dohodka gospodarskih organizacij in od neposrednega uspeha pri delu. Vse večji vpliv delovnih kolektivov in komun na ehostavno in razširjeno reprodukcijo je omogočil racionalnejšo porabo sredstev, skladnejši razvoj strok in panog ter učinkovitejše reševanje problemov življenjskega standarda. Ustrezno z razvojem proizvajalnih sil se je stalno večala osebna in splošna potrošnja. Močno povečanje je bilo doseženo v družbenem standardu, zlasti pri stanovanjski, zdravstveni, komunalni in šolski izgradnji. Na velik napredek v gospodarskih in negospodarskih panogah je bistveno vplivalo poglobljeno delavsko samoupravljanje, razširitev družbenega upravljanja na vseh družbenih področjih ter uveljavljanje komunalnega sistema. Da bi se komune kol osnovne celice socialistične družbe še uspešnejše razvijale, so bile reorganizirane v smeri oblikovanja geografsko, politično in ekonomsko enovitejšdh enot, v katerih se popolneje usklajujejo interesi družbe in posameznika. S prenosom novih pristojnosti na komune in z večjo decentralizacijo sredstev v korist komune je bila ustvarjena široka materialna baza družbenega upravljanja. Na tej podlagi je bil omogočen hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov in drugih oblik socialistične demokracije. II Okrajni ljudski odbor meni, da mora bodoči razvoj okraia temeljiti na dosežkih dosedanjega razvoja gospodarstva. Upoštevajoč enotni jugoslovanski gospodarski prostor, se mora gospodarstvo razvijati v okviru zveznega perspektivnega programa in smernic perspektivnega programa razvoja ljudske republike Slovenije. S to resolucijo daje okrajni ljudski odbor najsplošnejšo orientacijo družbeno gospodarskega razvoja okraja, ki naj bo komunam ter gospodarskim in drugim organizacijam osnova pri izdelavi konkretnih programov perspektivnega razvoja. V komunah naj pri sestavi perspektivnih programov ne razpravljajo samo s posameznimi gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami oziroma z njihovimi organi upravljanja, temveč tudi s kolektivi teh organizacij in z drugimi državljani, da jih tako v čimvečji meri mobilizirajo za izpolnjevanje postavljenih nalog. Programi naj temelje na realnih analizah domačega in tujega tržišča ter potreb prebivalstva. V perspektivnem razvoju se pričakuje močno povečanje proizvodnje in intenzivnejši razvoj predvsem neindustrijskih panog, zlasti kmeitiij®tva, trgovine, turizma in gostinstva, obrti in gradbeništva, to je panog, ki so tesno povezane z dvigom življenjskega standarda. Okrajna ljudski odbor soda, da mora biti osnovno gibalo hitrejšega nadaljnjega razvoja stimulativna delitev dohodka med delovnima kolektivi in družbo ter ravno taka delitev dohodka znotraj delovnih kolektivov. Novi družbeno-goispodarski sistem bo omogočil široko mobilizacijo delovnih ljudi v prizadevanjih za dvig produktivnosti dela, za ekonoaničnejše in rentabilnejše poslovanje ter za racionalnejše uporabljanje poslovnih skladov podjetij. Z večjo materialno osnovo, ki bodo z njo kolektivi gospodarili, se bo tudi sistem delavskega in družbenega upravljanja utrjeval in poglabljal predvsem v nižjih organizacijskih enotah. Okrajni ljudski odbor meni, da je treba upoštevati pri perspektivnem razvoju okraja predvsem tole: a) Gospodarstvo okraja predstavlja zaradi gospodarske razvitosti pomemben delež, v celotnem slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu, to še posebej velja za nekatere industrijske stroke. V perspektivi je treba nadalje dvigati stopnjo ekonomske rasti, ki naj zagotovi, da se skladno razvijajo proizvajalna sredstva in življenjski standard. Razvijati je akumulativne in deficitarne panoge gospodarstva ter gospodarske panoge, ki so pomembne za razvoj osebne potrošnje in družbenega standarda. Ob uporabi modeme tehnike, zlasti z uvajanjem avtomatizacije, naj bi se razvijala proizvodnja v smeri večje specializacije in množičnosti, boljše kakovosti in ustreznejšega izbora. Zaradi ugodne kvalifikacijske strukture zaposlenih je usmerjati gospodarske organizacije na zahtevnejšo proizvodnjo. Za nadaljnji razvoj industrije je predvsem treba izboljšati uporabo proizvodnih zmogljivosti. Začete rekonstrukcije, predvsem zaradi odprave ozkih grl, je pospešeno dovrSiti, da bo čim hitreje mogoče doseči predvidene proizvodne uspehe. Razširjati je treba zmogljivosti takih podjetij, ki omogočajo najpovolj-nejše ekonomske uspehe, pri tem pa se je treba skrbno izogibati zastarele tehnike in preživelih tehnoloških postopkov. Vse sile je treba usmeriti tudi v čim racionalnejšo izrabo delovnega fonda. Naraščanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja naj temelji na optimalni izrabi poslovnih skladov, racionalni organizaciji dela in uporabi znanstveno-tehničnih dosežkov. Zaradi uspešnejše proizvodnje je treba razvijati kooperacijo med podjetji industrije in drugih gospodarskih panog, kjer so za to dani pogoji. Ob upoštevanju nakazanih smernic bo mogoče znižati stroške, povečati konkurenčnost in doseči boljše finančne uspehe na domačem in tujem tržišču. Da bi se dosegli v naslednjem razdobju čim boljši rezultati, je treba razvijati predvsem elektroindustrijo, kemično industrijo, železarstvo, gumarsko in kovinsko predelovan jo industrijo ter lesno predelovalno industrijo ob čim večji finalizaciji izdelkov. b) Pričakovano povečanje produktivnosti in proizvodnje, ki v mnogih primerih že danes presega domače potrebe, zahteva odločno preusmerjanje v izvoz zlasti izdelkov z visoko stopnjo obdelave. Gospodarske organizacije, zlasti industrija, imajo široke potencialne možnosti za izvoz tako ob današnji proizvodnji kot tudi ob njeni ustrezni preusmeritvi. Predvideva se povečanje izvoza predvsem pri črni metalurgiji, kovinski predelovalni in elektroindustriji, lesni predelovalni in tekstilni industriji ter v industriji gumijastih izdelkov. Vso pozornost je treba posvetiti tudi indirektnemu izvozu, v katerem ima gorenjski turizem posebno važno vlogo. Gospodarske, organizacije se morajo prizadevati, da čim racionalneje uporabljajo uvozne materiale in opremo ter da jih v čim večji meri skušajo nadomestiti z domačimi. V ta namen je treba usmerjati proizvodnjo gospodarskih organizacij tudi v izdelavo proizvodov, ki jih moramo sicer uvažati. Da bi gospodarske organizacije izpolnile zahtevne naloge, je potrebno, da se lotijo stalnega intenzivnega analiziranja domačega in tujega tržišča in prilagajajo svojo proizvodnjo zahtevam vključevanja našega gospodarstva v svetovno gospodarstvo. c) V perspektivnem družbenem razvoju je osnovni cilj našega gospodarstva stalno večanje potrošnje. ovečanje osebne potrošnje naj bo predvsem posle-ica povečanja produktivnosti dela. Struktura potnoš-Je se ])0 je nadalje spreminjala v korist potrošnje rajnejišiih potrošnih dobrin. , V tesni povezanosti z osebno potrošnjo je na-atjnji razvoj terciarnih strok. Zaradi visokega šte-lla industrijskega prebivalstva je treba pospešeno •^zvijati stanovanjsko in komunalno izgradnjo, gra-dev šol in drugih objektov družbenega standarda. , Posebno pozornost naj posvete komune nadalj-Ji smotrni organizaciji, funkcioniranju in razvoju 0«iunaln.ih služb zlasti na območjih mest in indu-rijskih središč. Da se zagotovi tem službam in Jihovim kolektivom potrebna materialna podlaga in Večja samostojnost ter s tem njihov normalni raz-v°j> je treba postopoma začeti uvajati ekonomske CfiDe za opravljanje storitve. , Predvideni d ružbeno-gospodarski razvoj v okraju 0 še naprej vplival na spreminjanje socialne struk-j116 prebivalstva in na urbanizacijo okraja. Občin-. ljudski odbori naj vložijo vse sile, da v najkraj-času sprejmejo realne urbanistične načrte, iz-elajo na njihovi podlagi smotrne zazidalne načrte 11 skrbe za njihovo dosledno upoštevanje. Zaradi nerešenih vprašanj regionalnega im pro-^ Omskega planiranja mest in naselij v okraju naj sl prej °l)lll'uie in razvije solidna urbanistična ta naj zaradi nujne rešitve perečih proble- ^ 0v v komunah koordinira delo občinskih organov urbanizem, skrbi za pospešeno pripravo elemen-'v Za izdelavo njihovih urbanističnih načrtov in nadzira njihovo izvajanje. č) Prevladujoča vjoga družbenega sektorja se še 1 v enaki meri uveljavila na vseh gospodarskih Področjih. Sedanji družbeno-gospodarski odnosi ovi-waj0 nadaljnji razvoj in uvajanje naprednejših oblik »Uspodarjenja zlasti na področju kmetijstva, gozdar-Va in obrti. Zato je v bodoče potrebno z uvajanjem zhčnih oblik podružabljanja gospodarjenja pred-]lram na teh področjih skrbeti za njegovo pospešeno Vs ‘il Za razvoj krajevne družbene skupnosti, pred-ein p,a za raZvoj družbenega standarda je nadvse r ?en razvoj organov lokalne samouprave; ti se mo-IjJ0 v bodoče še bolj uveljaviti kot temeljni druž-no-politični organi v vsem javnem življenju. V ta Ho,0?-611..!6 tre,ba tem organom dati potrebne pristoj-stl. jih organizacijsko in materialno okrepiti, zu , .novanjske skupnosti, ki naj predstavljajo te° rat bornim temeljne družbeno-gospodarske eno-de] nai razv*jaj0 vse tiste panoge, ki naj olajšajo Hu ° za!Poslenih žensk za družino, razvijejo družbe-. Prehrano in drugo, rešujejo socialne probleme in Jjg ajai0 druge družbene dejavnosti, ki krepijo druž-odb' standard. Stano'vanjske skupnosti in krajevni za .°r:i naj mobilizirajo krajevna sredstva za reali->Jo svojih programov. Pov *1 0‘krajni ljudski odbor predvideva nadaljnji hodfCanie družbenega proizvoda in narodnega do Pro,- a’ P0VPrečna letna stopnja rasti družbenegi PredZV°ida in narc>cine=a dohodka v preteklem ii iz Vldena stopnja v bodočem razvoju sta razvidu Podatkov: Letna stopnja rasti 1957-1960 1961-1965 .(po tekoSih cenah) (po cenah 1. 1960) družbeni proizvod 12,4 9,5 narodni dohodek 12,9 9,3 Narodni dohodek v okraju se bo povečal na prebivalca od 458.000 din v letu 1960 na okoli 664.000 diu v letu 1965, kaj- znaša 7,7 % povprečno letno. 2. Predvideva se nadaljnja krepitev družbenega sektorja gospodarstva okraja, zlasti še kmetijstva in obrti, kot nakazujejo podatki o udeležbi obeh na narodnem dohodku celotnega gospodarstva: 1956 1960 1965 80,2 % 92,5 % 94,4 % 3. Da se dosežejo postavljeni ekonomski cilji, se predvideva tole povečanje narodnega dohodka po gospodarskih .panogah: (v milij. din) Gospodarstvo 1960 Struktura 1960 1965 Struk' tura 1965 Indeks 1965/ 1960 Povpr. letni porast skupaj 60.319 100,9 94.440 100,0 156,6 9,5 Industrija 44.075 73,1 69.174^ 73,2 156,9 9,4 Kmetijstvo 4.749 7,9 6.523 6,9 137,7 6,6 Gozdarstvo 1.367 2,3 1.700 1,8 124,4 4,4 ' Gradbeništvo 2.315 3,8 3.825 4,1 165.4 10,6 Promet 1.739 2,9 2.409 2,6 138,6 6,7 Trgovina 1.847 3,1 4.302 4,6 232,9 18,4 Gostinstvo 695 1,1 1.205 1,3 173,7 11,7 Obrt 2.809 4,6 4.244 4,5 151,0 8,6 Komunala 729 1,2 1.060 1,0 145,4 7,7 Družbeni sektor Zasebni 55.684 92,3 89.152 94,4 160,1 9,7 sektor 4.655 5.288 5,6 114,1 2,6 4. Bodoči razvoj ter potrebe po rekonstrukciji gospodarstva in zvišanju družbenega standarda terjajo znatne investicijske naložbe v gospodarskem in negospodarskem področju. Predvideva se takale dinamika investicijskih naložb: (v milij. din) 1957- Povpr. 1961- 1960 letno 1965 B/o Povpr. letno Gospodarstvo 19.080 59 4.770 46.590 63 9.318 Negospodarstvo 13.430 41 3.357 27.410 37 5.482 Skupaj 32.510 100 8.127 74.000 1O0 14.800 Investicijske naložbe v gospodarstvo se bodo v bodoče nekoliko močneje povečale, vendar bodo tudi vlaganja v negospodarske panoge znatno višje kot v preteklem razdobju. Spremenjeni način delitve dohodka bo omogočil večje angažiranje lastnih sredstev gospodarskih organizacij. Predvideva se, da bo pretežni del investicijskih naložb v gospodarstvo odpadel na industrijo, zunaj njega pa na stanovanjsko-komunalno področje. Glede na potrebe razvoja se predvideva močnejše povečanje investicijskih naložb v kmetijstvu, gostinstvu in v turizmu. Na negospodarskem področju se predvidevajo večje naložbe v kulturno in socialno panogo. Prognoza bodočih investicijskih naložb po panogah na gospodarskem in negospodarskem področju je takale; (v milij. din) Spupno 1957-60 (cene 1. 1960) Skupno 1961-1965 Povprečno letno 1957-60 1961-65 Industrija 12.153 30.891 3.038 6.178 Kmetijstvo 728 3.240 182 648 Gozdarstvo 996 1.156 249 231 Gradbeništvo 594 1.057 149 211 Promet 1.394 2.608 348 522 Trgovina 1.280 2.480 320 496 Gostinstvo in turizem 969 2.745 242 549 Obrt 966 2.413 242 483 Skupno gospod, inv. 19.080 46.590 4.770 9.318 Stanov.-kom. področje 10.642 21.010 2.660 4.202 Kultur.-soc. področje 2.199 5.700 550 1.140 Državna uprava in drugo 589 700 147 140 Skupaj negospodarske panoge 13.430 27.410 3.557 5.482 Skupne investicije 52.510 74.000 8.127 14.800 Pri gornjih investicijah je upoštevana visoka izrabljenost osnovnih sredstev, samo v industriji znaša 51%. Predvidena investicijska sredstva naj se vlagajo za rekonstrukcije, in to predvsem v take panoge, ki bodo imele za posledico ugodnejšo spremembo strukture v gospodarstvu okraja. Pri tem naj se sredstva vlagajo v tiste gospodarske organizacije, ki bodo vajhitreje dvigale produktivnost dela z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Gospodarske organizacije morajo nadvse skrbno pripraviti programe in jih tehnično in ekonomsko proučiti. Vse sile je treba vložiti v skrajšanje roka graditve in v čim hitrejše aktiviranje vloženih sredstev. Dosedanje in nove kapacitete je čim ekono-mteneje izkoriščati ter v ta namen težiti tudi k uvajanju druge oziroma tretje izmene, kjerkoli so za to dane možnosti. Da se zagotovi predvideno povečanje proizvodnje se predvideva poleg omenjenih investicijskih vlaganj v osnovna sredstva tudi približno 20.082 milijonov din naložb za obratna sredstva. Razpoložljiva obratna sredstva je racionalneje izkoriščati. S smotrnejšim poslovanjem je treba povečati količnik obračanja. Investicijska sredstva naj se vlagajo po posameznih panogah za tele namene: — v industriji za modernizacijo proizvodnje, zlasti tistih gospodarskih organizacij, ki so usmerjene na izvoz ali če s svojo proizvodnjo zmanjšujejo potrebo po uvozu, s svojimi investicijskimi vlaganji pa bistveno prispevajo k ugodnejši spremembi strukture gospodarstva; — v kmetijstvu za razširitev materialne osnove kmetijstva; kmetijstvo je treba v celoti usposobiti za proizvodnjo, ki ustreza razmeram na Gorenjskem; — v gozdarstvu zlasti za naprave, ki omogočajo mehanizirano eksploatacijo gozdov; — v gradbeništvu za nabavo take mehanizacije, ki omogoča nove načine ozir. postopke opravljanja gradbenih storitev, ki zagotavljajo ceneno in hitrejšo graditev ob uporabi sodobnejših gradbenih elementov; — v prometu na modernizacijo gospodarsko važnih komunikacij, na področju cestnega prometa pa zlasti za opremo servisnih delavnic; — v gostinstvu in turizmu za cenene investicijske naložbe, važne za razvoj turizma nasploh in za take naložbe, ki bodo omogočile okrepitev turističnega prometa, podaljšanje turistične sezone ter nadaljnje povečanje priliva deviz; — na področju trgbvine in obrti za naložbe, ki bodo posredovale potrošnikom hitrejšo postrežbo in širši asortiment. Sredstva za družbeni standard se bodo v perspektivi močno povečala. Pretežni del so predvidena za stanovanjsko-komunalno področje. Investicije za kulturno in socialno delo je usmeriti v večji meri v graditev šol, predvsem v industrijskih središčih. 5. Osebna potrošnja in družben standard Osnova za povečanje osebne potrošnje mora Uiti povečanje celotne proizvodnje in storitev ter povečanje produktivnosti dela. Za preteklo obdobje je bila planirana povprečna letna stopnja povečanja osebne potrošnje na prebivalca s 6 %, za bodoče obdobje pa se predvideva, da se bo osebna potrošnja povečala letno za 6,7 % oziroma na prebivalca za 5,1 %. Osebni dohodki posameznika morajo biti odvisni ne samo od njegovega delovnega učinka, ampak tudi od gospodarskega uspeha njegovega podjetja ob zagotovitvi njegove nadaljnje gospodarske perspektive. V skladu s predvidenim razvojem se bodo osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečali letno za okoli 7,6 %. Povečali se bodo tudi osebni dohodki v državni upravi in v javnih službah. V teh službah ,je treba pospešeno uvajati in poglabljati družbeno upravljanje . ter preiti na delitev osebnih dohodkov po uspehu dela. Z naraščanjem osebne potrošnje se bo spremenila tudi njena struktura, pri tem bo delež trajnejših potrošnih artiklov na skupni potrošnji še nadalje rasteh Vzporedno z razvojem osebne potrošnje se pričakuje nadaljnje zvišanje družbenega standarda. Pri tem je treba posvetiti pozornost najbolj perečim problemom stanovanjske in komunalne izgradnje, pomanjkanju šolskega in internatskega prostora ter problemov socialnega in zdravstvenega varstva. Za razvoj družbenega standarda se predvidevajo iz raznih virov tale sredstva; (v milij. din) Izvrš. 1957- 1960 Povpr. letno 1957- 1960 Predv. 1961- 1965 Povpr, letno 1961- 1965 Skupne neg. inv. 13.385 5.346 27.410 5.482 Stanovanj, izg. 8.168 2.042 16.728 3.346 Komunala 2,473 6il8 4.282 856 Šolska izgradnja 835 208 1.500 300 Zdravstveni objekti 1.285 320 1.900 380 Kulturni in dr. — . — 1.500 300 Socialno varstvo 44 11 800 160 Drugo 582 145 700 14C Predvidena sredstva je uporabiti čim racional- neje. Pri finanoiranju v družbeni standard je treba po-s epoma opustiti sedanji način doitiranja in v skladu 2 Uve]javljanjem načel družbenega upravljanja tudi ne tem področju preiti na sistem kreditiranja in stražnik namenskih skladov. 6. Stanovanjska in komunalna izgradnja . V naslednjem obdobju je intenzivno razvijati 1(tavo stanovanj, predvsem v mestih in industrijskih ®rediiščih. Za to razdobje se predvideva zidava okoli stanovanjskih enot ali letno 1.190. Z vloženimi sti M se mora doseči maksimalni 'stanovanjski tad. V namen je uvajati tipizacijo in standar-tzacijo gradbenih elementov. Pospeševati je treba ra.z-gospodarskih organizacij, ki programirajo proiz-onjo tipiziranih in gradbenih elementov. Zidava sn1Ila t11011,3 biti komoeiitrirana. Glede na to, da stanovanja pot rosna dobrina, je treba intenzivno ,a z vi j ati jn podpreti gospodarske organizacije, ki jih a(> proizvajale za tržišče. ne ^aiSt°ča zidava stanovanj im izrabljene komunal-naprave nujno narekujejo bolj energično reševa-komunalnih problemov. Sredstva za komunalno i bro'čje naj se vlagajo v graditev vodovodnih in ^^lizucijsikih naprav, ureditev cestnega omrežja 0. v’n zazidalnih območij, v razširitev in rekonstruk-jR* električnega omrežja in za javno razsvetljavo tudi v druge komunalne naprave, j,. reševanje stanovanjske in komunalne izgrad-je aktivirati stanovanjske skupnosti, krajevne in prebivalce ter družbeno-politične organi- 7. Šolstvo Šolstvu je treba nuditi več materialnih sredstev ^edvsem v mestih in industrijskih središčih. Šol-pr? Prostore je treba programirati na perspektivni rast učencev, zamenjavo dotrajanih prostorov, od-tretje izmene in na zahtevnejše potrebe refor-a,le' predvsem strokovne šole. sle-I?elavskim in ljudskim univerzam, ki so se do-Ue» niočno uveljavile zlasti na področju strokov-toyl. 'Z0lbraževanja kadrov, je treba v bodoče zago-ve * ' Več sredstev za razširitev in poglobitev njiho-(]a|.a .^ela. Izvesti je treba ustrezne ukrepe za na-varst * Uspešni razvoj posebnega šolstva in vzgojno-venih ustanov. Skrbeti je treba za nadaljnji razvoj družbenega upravljanja in za organizacijsko utrditev šol kot samostojnih zavodov. Učni in vzgojni zavodi naj se čimprej v celoti osamosvojijo im postanejo upravljalo! s sredstvi, ki jih jim daje družba za opravljanje njihovih nalog. Gospodarske organizacije naj v sodelovanju s komuno in družbeno-poilitičnlmi organizacijami vzpostavijo tesnejše sodelovanje s šolskimi organi. 8. Zdravstvo * Razvijati je treba preventivno zdravstveno službo v komunah, posebno pa še v gospodarskih organizacijah in izpopolniti zobozdravstveno im specialistično službo z ustreznim kadrom. Zagotoviti je treba finančna sredstva za dokončno izgraditev in ureditev izvenbolnične službe, bolmičnih prostorov in drugih zdravstvenih institucij, ki so potrebne za uspešno izvajanje zdravstvenega varstva. Skrbeti je treba za nadaljnjo organizacijsko utrditev zdravstvene službe, zlasti pa ustrezno ukrepati, da se izvaja novi zakon o zdravstvenem varstvu, in s tem utrditi tudi družbeno upravljanje v zdravstvenih zavodih. Z boljšo organizacijo in ustreznejšimi delovnimi metodami je treba bolj dosledno zagotoviti smotrno in racionalno uporabo zmogljivosti. 9. Socialno varstvo Služba socialnega varstva mora skrbeti za graditev primernih dnevnih zavetišč v vseh novih naseljih in razširjati že1 obstoječe mreže socialno varstvenih objektov. Socialna služba naj skrbi tudi za ustanavljanje socialnih in disciplinskih centrov ter zavoda’ za defektne otroke. Sistematično je treba poglabljati strokovno izobrazbo socialne službe in uvajati metode dela, s katerimi bi se preprečili določeni socialni pojavi in bi se nudila pomoč družinam. Potrebno je tesno sodelovanje s stanovanjskimi skupnostmi v komunah pa je treba razširiti skrb za borce in invalide NOB, ki zaradi starosti ali drugih razlogov ne živijo v urejenih življenjskih razmerah. , Komune naj zagotove družbeno upravljanje na vseh obstoječih objekiih. skrbe naj za nadaljnje razvijanje le-teli im ukrepajo, da bodo čim racionalneje uporabljeni. 10. Kulturno-prosvetno delo Težišče kulturno-prosvetnega dela je v komuni, zato mora komuna nuditi dovoljno materialno osnovo za njegov nadaljnji razvoj. Kulturno-prosvetnim ustanovam je treba nuditi primerne prostore za njihovo delo. Razvijati je treba tudi knjižničarstvo. Muzejem pa je treba nuditi večjo materialno pomoč. Večja sredstva je treba zagotoviti tudi za izgradnjo športnih objektov, da se zagotove potrebni materialni pogoji za pritegnitev čim več mladine in delovnih ljudi. Ob sodelovanju telesnovzgojnih društev se mora osnovno telesno-vzgojno delo z mladino uveljavljati v šoli, zato naj komune zagotove potrebna sredstva za zadovoljiv razvoj telesne vzgoje tudi na šolah. 11. Državna uprava Z reorganizacijo komun na Gorenjskem je treba v prvi vrsti konsolidirati državno upravo v komunah in v okraju. Zahtevnejše naloge narekujejo izbolj- sanje kvalifikacijskega sestava uslužbencev ter ustreznejše nagrajevanje, ki naj zagotovi kvalitetno zasedbo sistemiziranih mest. Z boljšo organizacijo dela ter z uvajanjem in razvijanjem sodobne pisarniške mehanizacije je treba povečevati delovno storilnost in doseči hitrejše reševanje danih nalog. 12. Prebivalstvo Aktivnost, struktura, produktivnost in strokovno usposabljanje. Gibanje prebivalstva na območju okraja za preteklih 8 let ter prognoza za naslednjih pet let je, tale: 1953 1960 1965 i>kup. št. preb. it. •/. št. •/. št. okraja Kranj 126.357 100 131.677 100 142.166 100 Aktiv, prebivalstvo 67.834 53,7 75.170 57,1 82.958 58,4 Vzdrževano preb. 58.5103 46,3 56.507 42,9 '59.206 4.1,6 Za leto 1960 in 1965 niso zajeti podatki za GbLO Žiri. Upoštevaje, da je imel okraj brez občine Žiri 155.053 prebivalcev, se predvideva za naslednje razdobje približno 1 % letno povečanje prebivalstva. Delež aktivnega prebivalstva se v celotni strukturi prebivalstva stalno zvišuje. Na produktivnega prebivalca v letu 1960 odpade 0,75 vzdrževanih, v letu 1965 pa na 0,71. Podatki kažejo zelo visoko stopnjo zaposlenosti v okraju, zlasti tudi žensk. Za po- večanje deleža aktivnih v skupnem številu prebivalstva obstajajo še rezerve, predvsem pri ženskem delu prebivalstva, kot n. pr. v občini Jesenice in še v nekaterih drugih krajih. Zlasti v občini Jesenice bo treba pospešeno rešiti vprašanje zaposlitev žensk. Glede na dosedanji in bodoči razvoj bo prišlo do nadaljnjih strukturalnih sprememb prebivalstva, kot je razvidno iz prikaza: Skupno preb. 1953 št. •/• ' 1960 št. •/. 1965 št. >U okraja Kranj 126.357 100 131.677 100 142.166 100 Nekmečko prebival. 99.575 78,8 111.530 84,7 125.817 88,5 Kmečko prebivalstvo 2:6.762 212 20.147 15,5 16.549 11,5 Močno absolutno in relativno padanje kmečkega dela prebivalstva v korist nekmečkega se bo močno pokazalo v družbeno-političnem življenju okraja. Število zaposlenega delavstva se je povečalo od lota 1956—1960 za 11.804, to je povprečno letno za 2.951 delavcev, kar predstavlja hitrejše večanje, kot je stopnja povečanja prebivalstva. Tudi v bodoče se predvideva nadaljnje povečanje zaposlenih za 8.642, kar bi predstavljalo'1.728 letno nanovo zaposlenih. Predvidena povprečna letna stopnja zaposlovanja 3,3 % je znatno nižja, kot je za razdobje 1956—1960, ko znaša 6,5 %. Pomanjkanje delovne sile je v preteklosti krilo pretežno domače kmetijstvo, večje zaposlovanje žensk in priliv delavstva iz drugih okrajev oz. republik. V prihodnjem razdobju bo treba v čim večji meri mobilizirati notranje rezerve v okraju, dodatne potrebe po delovni sili pa kriti predvsem z večjim zaposlovanjem žensk. S tako politiko zaposlovanju, ki jo morajo izvajati gospodarske organizacije in občinski ljudski odbori, bi se omilil hud pritisk na stanovanjske komunalne sklade in na objekte družbenega standarda. Pri svojem razvoju morajo zlasti gospodarske in druge organizacije skrbeti za skladnejše razvijanje družbenega standarda svojih kolektivov kot doslej. Delež zaposlenih v neindustrijskih panogah se v strukturi stalno veča. Zaradi hitrejšega zvišanja družbenega standarda se predvideva večje absolutno in relativno povečanje števila zaposlenih tudi v terciarnih panogah. Produktivnost dela predstavlja osnovni vzvod za razvoj gospodarstva. Novi gospodarski sistem in razširjeni socialistični družbeni odnosi, stimulativna delitev dohodka med gospodarske organizacije in družbo ter notranja delitev dohodka močno spudbujajo dvig produktivnosti dela. Zato se predvideva hitrejše povečanje produktivnosti dela kot v preteklem obdobju. Gospodarski potencial se mora povečevati pretežno zaradi večje produktivnosti dela in ne na račun ekstenzivnega zaposlovanja delovne sile. Predvideva se, da se bo produktivnost dela v razdobju 1961—1965 povečala letno za okoli 6,5 %. Predvideno povečanje produktivnosti dela bo mogoče doseči predvsem z dodatnimi investicijskimi naložbami v boljšo tehnično opremljenost, z uvajanjem delne ali popolne avtomatizacije proizvodnje, z boljšo organizacijo dela in z boljšo uporabo poslovnih skladov. Na povečanje produktivnosti,bo odločilno vplivalo tudi razvijanje spodbudnejšega nagrajevanja, kair je predvsem naloga gospodarskih organizacij. Glede delovne siile razpolaga okraj z razmeroma visokim številom strokovnega kadra. Nadaljnji gospodarski razvoj okraja zahteva še večje število strokovnih delavcev visoko kvalificiranih vodilnih kadrov. To je mogoče doseči s primerno politiko štipendiranja in ustreznimi oblikami strokovnega iz<^ braževanja, zlasti še na delovnem mestu. Praksa naj sama pokaže oblike in metode izobraževanja. Razvijati je treba centre za strokovno izobraževanje delavcev i*n razne oblike izobraževanja v delavskih univerzah. Z ustreznimi ekonomskimi ukrepi naj se omeji fluktuacija delovne sile. IV Okrajni ljudski odbor meni, da je opisana ou9' entacija nadaljnjega razvoja okraja realna, da se z mobilizacijo družbeno-političnih sil morejo doseči Š® večji rezultati v izgradnji socialistične družbe, k®1 so bili doseženi v preteklem razdobju. V okviru te orientacije bo okrajni ^judski odbor sprejemal letne družbene načrte. Občinski ljudski odbori naj grade programe razvoja na konkretnih Perspektivnih planih gospodarskih in drugih organizacij ter jih prilagode osnovni smeri te resolucije. St. 50-2/62-3 Kranj, dne 20. marca 1962. Predsednik 0‘LO:. Jakob Žen 1. r. Usmeritev dohodkov za kritje potreb državnih organov okrajnega ljudskega odbora Maribor 244,911.000 din Izdatke v višini 2.134,312.000 din 2, člen Namen in višina sredstev med pozicijami partije funkcionalnih izdatkov se spremeni samo po poprejšnjem soglasju načelnika oddelka za finance. 28. .Tt N® podlagi 35. in 36. člena zakona o razlastitvi 'Uradni list FLRJ. št. 12-140/37) je okrajni ljudski Jdior Kranj na seji okrajnega zbora _ in na seji Pora proizvajalcev dne 20. marca 1962 sprejel 3. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen odločati o črpanju sredstev 3. razdelka proraeuua okraja Maribor za leto 1962. ODLOK . o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska 11 nerodovitna zemljišča v okraju Kranj za leto 1962 1. člen Odškodnina za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča v vseh katastrskih občinah je enaka pet-f^atnemu znesku enoletnega katastrskega dohodka te'Sa zemljišča. 2. člen Odškodnina za popolno razlastitev nerodovitnega 2emljišča, za katero ni ugotovljen katastrski dohodek, • enaka v vseh katastrskih občinah dvaiinpolkratne-u znesku enoletnega katastrskega dohodka od naj-5 abše rodovitnega zemljišča. 3. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v radnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi 'Uradnem listu LRS«. St. 464-KV62-4 Kranj, dne 20. marca 1962. 4. člen » Dotacije iz okrajnega proračuna, razen datacij pod partijo 8—35 pozicijo 1 in partijo 8—45 pozicijo 2 in 3. se izplačujejo le na podlagi programov dela oziroma finančnih načrtov, ki jih potrdijo pristojni sveti. Uporabniki teh sredstev so dolžni predlagati oddelku za finance trimesečne obračune o porabi teh sredstev, ker se sicer ustavijo nadaljnja izplačila. Dotacije pod partijo 8—39 pozicijama 10, 11 in 12 ter pod partijo 8—42 pozicijo 6 se izplačajo le, če zagotovijo enak delež tudi pristojne občine. ' Združenje visokošolskih zavodov Maribor je dolžno zagotoviti v okviru odobrene dotacije pod partijo 8—35 pozicijo 1 Pedagoški akademiji Maribor najmanj 30 % sredstev odobrenega finančnega načrta tega zavoda. 5. člen Za odplačilo najetih posojil v znesku i.625,950.6'73 din se zagotovi znesek 280,000.000 d;iin kot plačilo dospelih anuitet v letu 1962. Predsednik OLO: Jakob Žen 1. r. \tlr ^i° členu zakona o okrajnih ljudskih odborih k'C»n n' ^lSt UKS, št. 19-89/52) ter 14. in 39. členu za-tori ° Proračunih in o financiranju samostojnih za-Jjud!' (Ur'adni list FLRJ' št. 52-847,/59) je okraju % .. odbor Maribor na seji okrajnega zbora ir Sp rej6'j' ‘'Tora proizvajalcev dne 27. februarja 196£ ODLOK 0 Proračunu okraja Maribor za leto 1962 1. člen za leto 1962 zajema: 0 2.592,900.000 din ^•Ptev dohodkov 213,677.000 din krajni proračun okodke „ 6. člen Okrajni ljudski odbor pooblašča svet za družbeni plan in finance, da razpolaga s sredstvi proračunske rezerve za neporavnane obveznosti iz preteklih let do zneska 14,898.000 din in s sredstvi redne proračunske rezerve za nepredvidene izdatke do zneska 30.000. 000 din, vendar v posameznem primeru največ 2.000. 000 din. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1962. St. 3-400-4/62 Maribor, dne 27. februarja 1962. Podpredsednik OLO: A. Kuhar 1. r. Pregled dohodkov in izdatkov proračuna okraja Maribor za leto 1962 Dohodki Skupaj izdatki Skupaj Skupni dohodki 2.310,482.000 N egosp od (irske i n vest ic i je 103,430.000 Dohodki uradov in zavodov 1,000.000 Osebni in materialni izdatki okrajnih Drugi dohodki 72,518.000 organov in zavodov 772,978.000 Prenesena sredstva 208,900.000 Dotacije — samostojnim zavodom 381,005.000 Manj 10 % posebna proračunska rezerva za leto 1962 2.592,900.000 — družbenim organizacijam — skladom 145.949.000 293.034.000 — 213,677.000 Obveznosti iz posojil in garancij 280,000.000 Usmeritev dohodkov za kritje potreb Proračunska rezerva 75,098.000 državnih organov okrajnega ljudskega odbora Maribor — 244,911.000 Skupaj 2.154.312.000 Skupaj 2.134,313.000 30. ODLOK Na podlagi 7. člena zakona o prispevku v družbene investicijske sklade (Uradni list FLRJ, štev. 8-64Z61) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1962 sprejel ODLOK o prispevku v investicijski sklad okraja Novo mesto ' 1. člen Družbenemu investicijskemu skladu okraja Novo mesto pripada 30 % prispevka, ki ga plačajo gospodarske organizacije v občinske investicijske sklade na področju okraja Novo mesto. 2. člen la odlok se izdaja v soglasju z občanskimi Ijud-kimi odbora in začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1962 dalje. St. 03-3il-18/61 Novo mesto, dne 24. marca 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17/61) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1962 sprejel o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka 1. člen Oprostijo se plačevanja tistega dela proračun' skega prispevka od osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju gospodarske organizacije tehle delavnosti : — časopisna in založniška podjetja, — delavsko-usl u žbenske restavracije in menze ter — planinski domovi, 2. člen' Gospodarske organizacije, navedene v 1. člen11 tega odloka, obračunavajo proračunski prispevek i-f osebnega dohodka, ki pripada okraju in obračuna®1 prispevek vlagajo v svoje sklade. 3. član Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa 6^ od 1. januarja 1962 dalje. St. 420-15/62-3 Novo mesto, dne 24. marca 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni Usi LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tomšlfs«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 1200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo m uprava• Ljubllana KlrjavZeva 15 a, poštni predal 379 VII — Tel. direktor to knjigovodstvo: 20 701, uredništvo 1® uurava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18 2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XIX Razglasni del dne 12. aprila 1962 Št. 12 Letna poročila časopisnih podjeli in zavodov ter letna poročila L* letni programi založniških podjetij in zavodov St. 302/62 4095 POROČILO ČP »DELO«, LJUBLJANA ZA LETO 1961 1. »DELO« — dnevnik, glasilo glavnega odbora SZDL Slovenije, ^evilo izdaj 3,57, skupaj 3.892 stra-j1’ povprečna naklada 66.880 izvo-“Ov. Delež dohodka od oglasov v Primeri s celotnim dohodkom je i>6.% J , 2. »TEDENSKA TRIBUNA* -ednik, izdajatelj ČP »DELO«, oJpbljana, število izdaj 52, skupaj .4,o strani, povprečna naklada 94.091 v v<)dov. Delež dohodka od oglasov q Pr/ni eri s cestnim dohodkom je %_ t ?■' ROVARIŠ* — tednik, izdaja-] i 9^ »DELO«, Ljubjjana, števi-v 'sjaj 52, skupaj 3.536 strani, po-1 P.tP!'lla naklada 23.183 izvodov. De-_ ? dohodka od oglaso'v v primeri s bolnim dohodkom je 8,35 %. > »NASI RAZGLEDI« - štiri- s|p*- Ljubljana, število izdaj 24, , npaj 576 strani, povprečna na-]j ac a 2.474 izvodov. Delež dohod-oglasov v primeri s celotnim a°h(>dkom je 1,12%. Ljubljana, 4. aprila 1962 Direktor: Ela Dobnikar 1. r Razglasi in objave Postavitev stalnega sodnega tolmača StZ UJt{^ 4133 Za (>čbo državnega sekretarja 30 Pravosodno upravo LRS z. dne bij "larca .1%2, št. 74/A-1/62-1, je tol Plavljen za stalnega sodnega Mati'VCa za nem'ški jezik Pogorelec obmi-’- Pr'rfeso-r iz Črnomlja, za vetT, Hc-le okrožnega sodišča v No-® mestu. Urpriv.0^^^3 se objavlja po 5. členu dne rt stalnih sodnih tolmačih z 7^49, ' n- 1949, Uradni lisi LRS, šit. V^2-l 4134 za n?'"0®bo državnega sekretarja Tri ^odno upravo LRS z dne Postavi W62’ Št’ 74/A-2l/62-l- j® hita tnačn 7a stalnega sodnega tol- na L‘ar Dancoski jezik Plut Hele-močin f^rjca iz Črnomlja, za ob-sto.J Groznega sodišča Novo me- NAROCITE KNJIGE, KI JIH JE IZDAL CZ »URADNI LIST LRS« Politika gospodarskega razvoja v LR Sloveniji v 1962. letu — 300 din Dr. Branko Premrou: Delitev dohodka gospodarskih organizacij (shematični prikaz načel delitve in predpisov o- delitvi) — 150 din Kazenski zakonik s pojasnili — broš. 960 din Krivični zakonik z objašnjenjima (prevod) — broš. 1400 din, vez. 1600 din Zakonik o kazenskem postopku in Zakon o gospodarskih prestopkih in drugi procesni predpisi — vez. 750 din Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij s pravilnikom o izvrševanju kazni odvzema prostosti — 300 din Zakon o osnovni šoli — vez. 200 din Splošni zakon o šolstvu — vez. 220 din Dr. Albin Smole: Civilna pravna praksa (Sistematični prikaz pravnih misli, načel in pravil, izrečenih v odločbah vrhovnih sodišč s področja civilnega prava) — prva knjiga 400 dinarjev, druga knjiga 400 d:in Seznam naselij, občin, okrajev, sodišč in pošt — 1300 din Zakon o gozdovih (z ekspozejem) — 110 din Zakon o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LRS s Splošnim zakonom o organizaciji zdravstvene službe ter stvarnim kazalom — 430 din Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (prečiščeno besedilo z ekspozejem in pojasnili) — 160 din Zdravstvena služba v praksi *120 vprašanj in odgovorov) — 430 dinarjev Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso (dopolnilne predpise je mogoče dopolniti s prejšnjimi) — 1700 din Prvi dopolnilni predpisi k prej navedeni knjigi — 350 din, drugi dopolnilni predpisi — 160 din Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso (vezano tako, da je mogoče dopolnilne predpise nadomestiti s prejšnjimi) — 1800 din Shematični prikaz organizacije oblasti v FLRJ in LRS — 470 din Navodila k sodnemu poslovniku — 800 dim Zakon o upravnih taksah — broš. 140 din, vez. 200 din Sodstvo — razni organizacijski zakoni in drugi predpisi — 330 dinarjev Civilno sodstvo — zbirka pravnih predpisov — 400 din Uredbo o nagradah in povračilu za delo odvetnikov —_ 75 dim Zbirka predpisov za uporabo v civilnem sodnem poslovanju — 40 dinarjev Zakon o pravdnem postopku — 80 din Učbenik kazenskega postopka I. del od dr. A.\Munde — 350 dim Učbenik kazenskega postopka II. del od dr. A. Munde — 7&0 dim Dedno pravo od dr. A. Finžgarja — 200 din Očrt rimskega prava II. del, 2. snopič od dr. V. Korošca — 200 dinarjev Oris primerjalnega trgovinskega prava I. del od dr. St. Pretnarja — 200 din Oris primerjalnega trgovinskega prava II. del od dr. St. Pretnarja — 300 din Uvod v finance od dr. J. Pokorna — 200 din Uredba o organizaciji in delu Izvršnega sveta — 150 din O delovnih razmerjih v gospodarstvu, 12 razprav s stvairnim kazalom zakona — broš. 180, vez. 250 din Značilnosti uslužbenskih razmerij v javni službi, 11 razprav s stvarnim kazalom zakona — broš. 150, vez. 200 din Zakon o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev — 100 din CZ »Uradni list LRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a. p. p. 379-VII Ta odločba se objavlja po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949, Uradni list LRS, št. 7/49. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Sprememba imena St. 0315-5-2329/1-62 5715 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 05/5-S-2329/1-62 z dne 9. marca 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Leskovšku Valterju, roj. 4. julija 1937 v Mariboru, prebivajočemu v Ljubljani, Obirska ulica 3, v ime »M a t j a ž«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 551. Besedilo: Splošno komunalno podjetje Izola, Izola, Verdijeva 1. Poslovni predmet: Vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic in javnih nasadov, otroških in športnih igrišč, mestne kanalizacije in javnih vodnih izlivkov, cest in pločnikov v mestu ter občinskih cest izvem mesta, čistoče po mestnih ulicah in trgih, javnih kopališč, stranišč in obale, parkirnih prostorov, pokopališča, pogrebne službe in javne tržnice, plakali ran je. zbiranje odpadkov in odvoz istih s področja mesta Izola ter urejanje odlagališč za odpadke, proizvodnja in prodaja dendrološkega materiala, naravnega in umetnega cvetja ter šopkov in vencev, lokalno avtoprevoz-ništvo, vsa zidarska in obrtniška dela, ki spadajo v nizko gradnjo, proizvodnja gramoza za lastne potrebe in vzdrževanje stanovanjskih hiš. Podjetje je ustanovil Obč. LO Izola, odločba št. 025-3/62-1 z dne 23. II. 1962. Direktor do konstituiranja: Omer-zelj Ernest. Koper, 20. marca 1962. Rg I b 3.16/1 922 552. Besedilo: »Predilnica Tolmin«, Tolmin, Podljnbinsko polje. Poslovni predmet: Industrija, izdelovanje česane volnene preje. Podjetje je ustanovil delavski svet podjetja »Bača«, tovarna volnenih izdelkov, Podbrdo s sklepom z dne 17. III. 1962. Direktor do konstituiranja: Ipavec Josip. Koper. 22. marca 1962. Rg II a 130/1 944 553. Besedilo: Zavarovalnica Trbovlje, Trbovlje. Poslovni predmet: Obvezna zavarovanja, ki jih določa zvezni zakon, prostovoljna zavarovanja, ki jih določa sklep Jugoslovanske zavarovalne skupnosti, prostovoljna zavarovanja, ki jih določa sklep Zavarovalne skupnosti LRS, prostovoljna zavarovanja, ki jih določa sklep zavarovalnice. Zavarovalnica posluje na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Zavarovalnico je ustanovil Obč. LO Trbovlje,, sklep z dne 9. XII. 1961, št. mil v soglasju z Obč. LO Hrastnik in Zagorje ob Savi. Direktor do konstituiram ja: Fakin Franc. Ljubljana, 16. marca 1962. Rg IV 160/1 906 554. Besedilo: Komunalno podjetje Litija, Litija, Valvazorjev trg 7. Poslovni predmet: Komunalne storitve in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, dimnikarske in pogrebne storitve in vzdrževanje pokopališč, pridobivanje peska, gramoza in kamenja, mizarsko remontne storitve, popravilo glavnih in hišnih cevovodov in toplovodnih inštalacij, oskrba prebivalstva s pitno vodo in prodaja vode potrošnikom, vzdrževanje in upravljanje zimskega in letnega kopališča, vzdrževanje cest, kanalizacije in razsvetljave, vzdrževanje in nadzor tržnih prostorov, tehtnic in drugih naprav na tržnicah, opravljanje gradbenih del na nizkih gradnjah (ceste, kanalizacije). Podjetje je ustanovil Obč. LO Litija, sklep z dne 31. I. 1962, št. 552--3/62-3/5, v zvezi z dodatnimi odločbami z dne 12. II. 1962, in 9. III. 1962. Podjetje je bilo konstituiramo 2. IH. 1962.' ^ • Direktor: Balentin Jože, podpisujeta še Jesenšek Slavko in Mandelj Leopold, oba v odsotnosti direktorja ali računovodje. Ljubljana, 17. marca 1962. Rg III 505/1 898 555. Besedilo: Obrtno podjetje »Dravsko polje«, Cirkovce 14. Poslovni predmet: Ključavničarstvo, kovaštvo in podkovsko kovaštvo. Obrtno podjetje je nastalo iz osamosvojenega obrata »Kovina«, obrtnega podjetja »Dravinja«, Lovrenc na Dravskem polju. Sklep o osamosvojitvi obrata je potrdil Obč. LO Ptuj z odločbo z dne 9. I. 1962, št. 03/2-31/3-61. Podjetje je bilo konstituirano 15. I. 1962. V. d. direktorja: Sen Anton, ki podpisuje samostojno, v okviru zakonitih določb in pravil podjetja. Dobič Franc, sekretar, bo v odsotnosti v. d. direktorja podpisoval z enakimi pooblastili. Mlakar Rudi, honorarni računovodja, pa bo so-podpisoval skupaj z v. d. direktor- ja, v njegovi odsotnosti pa s sekretarjem vse finančne listine. Maribor, 7. februarja 1962. Rg 205/IV 578 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 556. Besedilo: Gostišče »Pod Celinami«, Mozirje. Vpiše se redna likvidacija gostišča. Firma gostišča kot doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Pogelšek Franc, računovodja KG Mozirje. Celje, 1. marca 1962. Rg III 13/2 913 557. Besedilo: Izdelovalnica gumiranega papirja, Velenje. Izbriše se Satler Ela in vpiše Štrakl Nada, nova računovodkinja, pooblaščena za podpisovanje vseh finančnih listin. Celje, 19. marca 1962. Rg III 107/3 880 558. Besedilo: Komunalno podjetje »Obnova«, Celje. Izbriše se Razlag Mirko in vpiše Breznik Matej, novi računovodja. Celje, 23. marca 1962. Rg IV 17/4 918 559. Besedilo: »Reklama«, Celje. Besedilo odslej: Gospodarsko podjetje »Reklama«, Celje. Celje, 26. marca 1962. Rg I 154'3 917 560. Besedilo: Obrtna delavnica »Ele-gant«, Koper. Izbriše se upravnik Brecelj Filip ter vpiše Fabjan Dušan, poslovodja. Koper, 30. januarja 1962. Rg I b 119/5 385 561. Besedilo: »Embalažni servis«, Ko- per. Vpiše se računovodja Kastelic Henrik. Rg I b 247/2 953 Besedilo: Obrtno podjetje »Kovi-noservis«, Nova Gorica. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Besednjak Benjamin. Izbrišeta se Faganel Kazimir in Magajna Ciril-Rg I a 222/8 928 Besedilo: Tovarna pohištva, Nova Gorica. Pri trgovini s pohištvom »Gorica«,. Nova Gorica. Kromberk 45 se izbriše 'Kavka Ivanka ter vpiše Černič Franjo, novi poslovodja. Rg I a 46^6 925 Besedilo: Industrijsko podjetje »Piranske soline«, Portorož. Izbriše se direktor Žižek Jože. Pri dosedanjem računovodji Medveščku Rinu se vpiše, da podpisuje odslej kot v. d. direktorja. Rg I b 15/8 929 Besedilo: Pekarna, Sežana. Poslovni predmet odslej: Pekarstvo in slaščicars'tvo — prodaja km-*a. peciva, slaščic, keksov, bonbo-^ev, čokolade, mlečnih izdelkov, Diargarine in jajc brezalkoholnih PUač, kompotov, marmelade in džemov v zaprtem stanju. Ref III b 54/7 936 Besedilo: Splošno obrtno podjetie, Šempeter pri Gorici. . todjetje je prenehalo poslovati a prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristav-i 0lu likvidaciji«. Likvidatorica Je Habe- Marija, Šempeter 102. Iz- rišeta se Besednjak Franc in Se-Ver Gabriel. - Rg 1 a 19V6 927 Koper, 19. marca 1962. Besedilo: Gostinsko podjetje »Pri Bibiču«, Izola. • Izbriše se Križmančič Lazar ter. 'Breki ®^an'Sl^‘‘ Milan, novi v. d. Rg 1 b 114'3 923 Besedilo: »Hladilnica-Koper«, Ko-pcr. Tpi®6. se Tomažič Marjan, ki P opisuje v odsotnosti direktorja. Rg I b 252/16 921 pejPese,diilo: »Hladilnica-Koper«, Ko- i Izbriše se direktoir ing. Hrovat i nez ter vpiše na novo Tomažič ki bo začasno opravljal 'lenost direktorja. Rg I b 252/16 940 pe®eseclilo: Kmetijski kombinat, Ko- ri^riše so direktor do konstitui-Ja mg. Pajenk Franček ter vpi- - .„g, i a j trii k. i ranceK ler vpr j na novo ing. Marušič Miran, v Q- direktorja. Rg I b 27V6 934 .Besedilo: Trgovsko podjetje »Go-P a«> Nova Gorica, i^edilo odslej: Trgovsko pod-^Goriška«, Šempeter pri Go- prg°'sl(>vni predmet se razširi še na Prod°^ z motornim vozilom, I>lagaaJLiŽeIe?-Ili,T J", k.OT™ske?a liištva K01es’ slva™ih strojev in po- Rg I a 183,/16 926 fapRS6dJilo: Gostišče »Na obali«, Pi- ko^mri*e s.e poslovodja Kveder Vin-e'r vpiše Mak Karel, upravnik. Rg I b 164/2 932 Koper, 20. marca 1962. 5«. sko°ie(l’i0: »Manufaktura«, trgov-.Podjetje, Nova Gorica. Marii Ze vP'sa,nem poslovodji Orlu slej 'Lai!u ,Se vpiše. da podpisuje od-J Kc>t direktor. Rg 1 a 122/3 942 tiškmf^e0' Trgovsko podjetje »Go-*’ Šempeter pri Gorici. Izbriše se Lazar Stana ter vpiše Pichler Albert, novi računovodja. , ^ Rg I a 183i/16 943 Koper, 22. marca 1962. 564. Besedilo Gostinsko podjetje »Metropol«, Piran. Izbriše se Romih Fanika ter vpiše na novo Vošinek Marija, nova računovodkinja. Koper, 26. marca 1962. Rg I b 821/7 931 565. Besedilo: »Vino-Koper«, veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, Koper. Pri skladišču v Ljubljani, Rimska 3 se zaradi pripojitve spremeni firma poslovne enote v: trgovsko podjetje za izvoz in uvoz »Fructus«, Koper, skladišče, Ljubljana, Rimska 3. Ljubljana, 25. januarja 1962. Bg IV 649/2 449 566. Besedilo: Jugoslovanske železnice — železniško transportno podjetje, Ljubljana. Podjetje je bilo konštiituirancS 24. lil. 1961. Dosedanji direktor do konstituiranja Jerina Ciril je odslej direktor. Ljubljana, 22. februarja 1962. Rg VI 958/2 685 567. Besedilo: »Iskra«, industrija za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj. Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje Košorok Rudolf, šef računovodstva prodajno servisne organizacije podjetja, ki podpisuje finančne listine imenovane organizacije. Rg I 1-34/57 787 Besedilo: Komunalni servis, Logatec, Besedilo odslej: Uslužnostno obrtno podjetje »Obrtnik«, Logatec. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg HI 445/5 785 Ljubljana, 3. mairca 1962. 568. Besedilo: »Špik«, tovarna perila in pletenin, Kranj. Izbriše se v. d. direktorja Rainer Janez in vpiše Benčič Jože, direktor. Ljubljana, 6. mairca 1962. Rg I 162/12 788 569. Besedilo: »Smreka«, lesna industrija, Loški potok. Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje Anzeljc Mirko, vodja go- spodarsko- r ačunskega sektor j a. Ljubljana, 8. marca 1962. Rg I 32/8 805 570. Besedilo: Lesno industrijsko podjetie. Bled. Vpiše se pripojitev podjetja »Vintgar«, tovarne drobne lesne embalaže, Podhom k temu podjetju. ^ Poslovni predmet podjetja se razširi na izdelovanje in prodajo lekarniških, kemijskih in kolomaz-nih škatljic iz lesa. Dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Cuznar Franc je vodja gospodar-sko-računskega sektorja. Ljubljana, 9. marca 1962. Rg I 32/15 82? 571. Besedilo: Industrijsko podjetje »Apnenica«, Dobrepolje. Izbrišeta se Mehle Anton, direktor in Kastelic Stanko, računovodja ter vpiše Ponikvar Franc, v. d. direktorja. Ljubljana, 10. marca 1962. Rg I 59/8 824 572. Besedilo: Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Brežice,- Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Av-šič Leopold in vpiše ing. arch. Filipčič Karel, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg V 14/7 90? Besedilo: Trgovsko podjetje »Tabor«, Grosuplje. Poslovni predmet pod jetja se razširi na maloprodajo alkoholnih pijač in pripravo mrzlih jedil v bifeju pri poslovalnici »Urška« v Kompoljah. Vo-iše se nova poslovalnica: »Urška«, Kompolje, bife Kompolje št. 36, ki prodaja na drobno alkoholne pijače in pripravlja mrzla jedila. Poslovodja je Strah Franc. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil delavski svet podjetja, dovoljenje Obč. LO Grosuplje z dne 7. III. 1962, št. 64/ /1-126/2. Rg II 230/25 89? Besedilo: Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje, podjetja Drinovec Lojze, šofer in Avsenik Alojzi.ia, fak-turistka ter vpiše Jelenc Francka, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg I 10/10 903 Besedilo: Čevljarstvo »Mivka«, Ljubljana. Izbriše se poslovalnica I »Trnovo«, Ljubljana, zaradi ukinitve. Rg IV 653/15 . 892 Besedilo: Tovarna celuloze in papirja, Vevče-Medvode. Vpišeta se Jelen Lado, namestnik direktorja, ki nadomešča direktorje v vsem obsegu in z vsemi pooblastili, Polanec Jože, šef pravnega oddelka, pa zastopa podjetje pred vsemi gospodarskimi in rednimi sodišči v FLRJ, ki s tem nadomešča direktorja. Rg III 422/16 889 Ljubljana, 14. marca 1962. 5?3. Besedilo: »Kovinar«, splošno kovinarsko podjetje, Črnomelj. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Pezdirc Stane in vpiše Pavlin Bogdan, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg I 53/0 904 Besedilo: Kovačnica, Dol . pri Ljubljani. Obrtna delavnica je prenehala z delom in prešla v likvidacijo. Firma delavnice kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je dosedanja računovodkinja Avsec Iva. Izbriše se poslovodja Mežnar Franc. Rg I 77/4 894 Besedilo: Intertrans, mednarodni transporti, Ljubljana. Sedež podjetja odslej: Ljubljana, Smoletova 14. Rg Ul 465/18 890 Besedilo: Restavracija, Senovo. Vpišeta se tile poslovni enoti: Restavracija Senovo 173, poslovodja je Kovačič Zvonko; »Gostišče« v Koprivnici, poslovod-kdnja je Sotcišek Jožefa. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic, poslujeta pa po potrjenih pravilih podjetja. Drugo gostišče je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 28. IV. 1061, dovoljenje Obč. LO Videm-Krško z dne 2 VI. 1961, št. 03-57/61. Rg V 122/4 910 Besedilo: Krojaško podjetje, Trebnje. Izbriše se upravnik Vidmar Ludvik in vpiše Miklič Jo5-', v. d. upravnika. Rg I 82/4 905 Besedilo: Kovinarska in mehanična delavnica, Vrhnika. Izbriše se Ogrin Doroteja in vpiše Drašček Pavlina, nova računovodkinja. Rg I 80/6 895 Ljubljana, 15. marca 1962. 574. Besedilo: Trgovsko in izvozno podjetje »Vino-sadje«, Brežice. Besedilo odslej: Trgovsko proizvodno izvozno-uvozno podjetje »Vino-sadje«, Brežice, Cesta prvih borcev 5. skrajšano: Vino, Brežice. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu tako, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se pooblaščenec za pod-isovanje Knapič Janko in vpiše ecer Karel, šef splošnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg V 62/13 908 Besedilo: Trgovsko proizvodno izvozno-uvozno podjetje »Vino-sadje«, Brežice. Pri skladišču v Ljubljani, Vidovdanska 24 se razširi poslovni predmet še na prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač na drobno od 1 litra naprej po sistemu preko ulice. Rg V 62/44 909 Besedilo: Gostinsko podjetje »Zelenica«, Tržič. Vpiše se pooblaščenka za podpisovanje podjetja Švab Nada, računovodkinja. Rg III 340/2 901 Ljubljana, 16. marca 1962. 575. Besedilo: Lončarska obrtna za- druga, Komenda. Izbriše se upravnik Zarnik Stan-ko' in vpiše Kepic Jože, v. d. upravnika. Rg H 240/18 9lil Besedilo: Rudniki svinca in topilnica, Mežica. Vpiše se samostojna poslovna enota Litija, Litija, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je ing. Kramžar Ivan, obra-tovodja, ki podpisuje za enoto. Pod- isujeta še Skok Drago, poslovodja, i podpisuje v odsotnosti obrato-vodje, Perme Martin, knjigovodja, pa sopodpisuje finančne listine. Poslovna enota samostojno sklepa pogodbe v mejah svoje poslovne delavnosti. Poslovno enoto je ustanovili delavski svet podjetja, sklep z dne 30. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Litija z dne 7. I. 1961, št. 03/3--32/1-61, in z dopolnilno odločbo z dne 4. I. 1962, št. 03/5-32/2-61. Rg III 504/i 899 Ljubljana, 17. marca 1962. 576. Besedilo: Gostinsko podjetje »Istra«, Ljubljana. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Pavlič Ana, računovodkinja. Pri gostilni »Resljev hram«, Ljubljana se izbriše Gorenc Franc in vpiše Šiško Alojzija, nova pošlo-vodkinja. Ljubljana, 19. marca 1962. Rg IV 632/3 891 577. Besedilo: Podjetje »Mesarija — klavnica«, Kočevje. Podjetje je bilo konstituirano22. II. 1962. Dosedanji direktor do konstituiranja Pirc Rudi ‘je odslej v. d. direktorja. Rg I 156/2 979 Besedilo: Trgovsko podjetje »Škrlatica«, Kranjska gora. Poslovni predmet podjetja se razširi na železnino, kovinsko blago, kolesa in potrebščine (brez šivalnih strojev), gradbeni material, brez lesa, drva in premog. Vpiše se pooblaščenka za pod- pisovanje Šekli Marija. Pri poslovalnici št. 3, Kranjska gora 53 je poslovni predmet od- slej: Prodaja na drobno: železnino in kovinsko blago, koleisa in potrebščine (brez šivalnih strojev), gradbeni material, drva in premog, mešano industrijsko blago. Izbriše se Markelj Majda in vpiše Šefman Stanko, novi poslovodja te poslovalnice. Pri poslovalnici št. i, Kranjska gora se izbriše Rautar Alojz in vpiše Hlebanja Dana, nova po.sk>-vodkinja. Pri pofsiovaindci št. 4, Kranjska gora se izbriše Šaubaeh Ema in vpiše Markelj Majda, nova poslo-vodkinja. Rg I 71/9 986 Besedilo: Obrtno podjetje »Meso-izdelki«, Mokronog. , Izbriše se upravnik Bulc Henrik in vpiše Rebernik Emanuel, v. d. upravnika. Rg I 170/4 981 Ljubljana, 20. marca 1962. 578. Besedilo: Podjetje storitvenih obrti »Kovinar«, Kočevje. Podjetje je bilo konstituirano 5. VIII. 1961. Izbriše se direktor do konstituiranja Zieigler Rudi in vpiše Klun Ivan, direktor. Poslovni predmet podjetja se razširi na kovaška in podfcovska dela. Vpiše se pripojitev podjetja »Kovaštvo«, Kočevje k temu podjetju. S pripojitvijo tega podjetja je nastala nova poslovna enota: »Kovaštvo«, Kočevje, Podgorska ulica, ki opravlja kovaška in pod-kovska dela. Poslovodja je Opaka Franc. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Rg I 137/2 978 Besedilo: Kleparsko in vodovodno instalacijsko podjetje šiška, Ljubljana. Besedilo odslej: Montažno instalacijsko podjetje »Monter«, Ljubljana, Celovška 180 b. Poslovni predmet podjetja odslej: Instalatenstvo za vodovod, kleparstvo, stavbno ključavničarstvo, toplovodne instalacije, avtoklepar-stvo. Rg II 290/2 995 Besedilo: Preduzeče za iskorišča-vanje pronalazaka »Patent-komerc«, Rača Kragujevačka. Vpiše se obrat III, Kranj, Škofjeloška 7, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Mihelčič Ivan. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Obrat je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 26 II. 1962, dovoljenje Obč. LO Kranj z dne 21. III. 1962, štev. 4-76/4-61. Rg III 342/1 902 Besedilo: »Obrtni center«, Žiri. Vpišejo se tele poslovne enote: avtomehanična delavnica, Žiri, poslovodja je Oblak Franc; čevljarska delavnica, Žiri, poslovodja je Kokalj Peter; pleskarstvo, soboslikairstvo in čr-koslikairstvo, poslovodja je Trček Anton; mizarstvo in kolarstvo, Žiri, poslovodja je Miklavčič Franc. Po- slovne enote nimajo samostojnih pravic, poslujejo pa po potrjenih Pravilih podjetja. Delavnice je Vstanovil delovni kolektiv podjetja, dovoljenje Obč. LO Logatec z fine 19. Ii. 1962, št. 313-WV62-3i/6 Rg II 316/5 997 Ljubljana, 21. marca 1962. 579. Besedilo: Podjetje »Vrtnarstvo«, Maribor. . ^piše se prisilna uprava pri pod-jetju »Vrtnarstvo«, Maribor. Vpiše Se prisilni upravitelj Skušek Ja-nez. ki bo za podjetje podpisoval samostojno, v okviru zakonitih do-locb. Izbriše se Velikonja Lado, di-re,ktor in pooblaščenec za podpiso-vanje podjetja. Maribor, 7. februarja 1962. Rg 7 VI 96.2 Razglasi sodišč Družbeni oklici J 1439/60 4-139 pne 14. junija 1962 bo ob 8. uri 1 ri tem sodišču, soba št. 3, dražba ;'ne tretjine nepremičnine vi. št. 55 vi104- k- °- Vareia- ■i-,,- št. 35: cenilna vreanost je din, varščina 3.770 din, naj-a'?ispi ponudek pa 25.140 din; *1-. 104:. cenilna vrednost je ■V6 din* * varščina 3.967 din, naj-a9jši ponudek pa 26.450 din; - v^'°'žka skupaj: cenilna vred-nast je 77.385 din, varščina 7.738 di-5l59oT'(|innaimani?i ponudek pa 4092 nr: I/e D- junija 1962 bo ob 9. uri n. tein. sodišču, soba št. 3, dražba i Premičnin ene tretjine vi. št. 11 niliP Straina pri Podlehniku. Ce-Ščin _vrednost je 513.024 din, varna din, najmanjši ponudek Pa 208.682 din. J 55.il/6l 4093. Pri 14' julija 1962 bo ob 10. uri ticT,teiTl sodišču, soba št. 3, dražba “premico«, vl. št. 176 k. o. Janški š*1 št. 124 k. o. Dojena in vl. •T7pk. o. Dol en a. vr;r,lupina — vl. št. 176: cenilna 4.9^nr,išf". soba št. 5, dražba ce i^riin vl. št. 166 k. o. Koči-I. s 4' -s*' 84 k. o. Kočice. Vred ''P'n-a — vl. št. 166: cenilna 1 je 34.070 din, varščina 3.407 din, najmanjši ponudek pa 22,714 din; II. skupina — vl. SL 84: cenilna vrednost je 500.209 din, varščina 50.020 din, najmanjši ponudek pa 333.473 dim. Pravice, ki v vseh štirih primerih ne bi pripuščale dražb, je treba priglasiti najpozneje pri dražb enih narokih pred pričetkom dražb, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražite-Ijev, ki so ravnali v dobri veri, Sicer pa opozarjamo na dražlbene oklice na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 29. marca 1962. Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence P 52/62 4138 Ml. Rodiš Edita, Piran, Ulica svobode 101, po skrbniku Sedmaku Albertu, odvetniku iz Pirana, proti Bodišu Štefanu, neznanega bivališča zaradi izpodbij ah j a očetovstva. Razprava bo 29. V. 1962 ob 7,30 uri pred tem sodiščem v sobi, št. 19,/L Skrbnik je Ban Pavel, uslužbenec Obč. LO Piran, Okrožno sodišče v Kop n' dne 4. aprila 1962. Oklici dedičem O 102/62 4U20 V zapuščinskem postopku po dne 10. III. 1962 umrli Apoloniji Super, upokojenki iz Slatine 26, naj se v tujini živeči sim Ivan Super priglasi sodišču kot dedič ali si postavi pooblaščenca v FLRJ, ki bi ga zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne stori v enem letu po tej objavi, bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo, na kateri bo Ivana Šuperja zastopal začasni skrbnik. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 3-1. marca 1962. Razne objave Razpisi St. 0301-271/2-62 4065 Splošna bolnica, Jesenice razpisuje delovna mesta za tele sodelavce: — 1 specialista ali specializanta za kirurgijo, — 1 specialista ali specializanta za anaste-zijo, — 1 farmacevta ali kemika za vodstvo laboratorija z nekaj leti prakse, — 1 glavno medicinsko sestro bolnice z višjo šolo za medicinske sestre in 5-letno prakso ali s srednjo šolo za medicinske sestre in 10-letmo prakso v bolnici, — I socialnega delavca z višjo šolo za socialne delavce, ■ — 1 fizioterapevtskega tehnika z višjo šolo za fizioterapevte. Nekaj družinskih in samskih stanovanj na razpolago. Ponudbe s kratkim opisom o izobrazbi in dosedanjih zaposlitve je treba predložiti do 25. aprila 1962. Splošna bolnica, Jesenice St. 01-196/2-62 5994 Razpisna komisija pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani razpisuje mesto — katalogizatar ja v rokopisni zbirki (pogoj: fakultetna izobraz- ba, slovenist), — knjižničarskega manipulanta (pogoj: osemletka, znanje strojepisja). Prošnje sprejema tajništvo. Razpis ostane odprt do zasedbe razpisanih mest. Razpisna komisija 3995 Razpisna komisija Slovenske filharmonije v Ljubljani razpisuje za svoj simfonični orkester mesta vseh vrst instrumentalistov, vključno mesta vodij godalnih skupim, koncertnega mojstra in dirigenta. Nastop službe 1. septembra 1962. Pismene prijave sprejema upirava Slovenske filharmonije do 10. aprila 1962. Honoriranje: temeljna plača po uredbi, umetniški dodatek po kvaliteti in odgovornosti mesta oziroma honorar po dogovoru. Možnost nastanitve v samskih sobah oziroma pridobitve lastnega stanovanja v mejah stanovanjske akcije Slovenske filharmonije. Razpisna komisija St. 14V62 4374 VABILO na redni letni zbor Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v Ljubljani sklicuje XIII. redni letni zbor Odvetniške zbornice Slovenije v soboto, dne 5. maja 1962 ob 9. uri v glavni dvorani okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva 24. Dnevni red: 1. Začetek zbora in ugotovitev sklepčnosti. 2. Volitev predsedstva zbora, volilne komisije in komisije za sestavo sklepov zbora. 3. Odobritev zapisnika o XII. rednem letnem zboru. 4. Poročilo o delu organov Odvetniške zbornice Slovenije za čas od 1. aprila 1961, do 31. marca 1962. Poročilo o računskem zaključku za L, 1961. Poročilo komisije za pregled finančnega poslovanja. 5. Obravnava o poročilih din skle-pamje o razrešnici upravnemu odboru. 6. Obravnava o splošnih in posebnih vprašanjih odvetništva. 7. Nadomestne volitve v zbornične organe. 8. Proračun prejemkov in izdatkov zbornice za leto 1962 ter določitev višine vpisnine in prispevkov. 9. Razni predlogi. 10. Poročilo komisije za sestavo sklepov »zbora. 11. Zaključek zbora. Ljubljana, dne 9. aprila 1962. Tajnik: Vladimir Kreč 1. r. Predsednik: Dr. Vladimir Suklje 1. r. Foziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasilo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali 4205 Na podlagi sklepa Obč. LO Ljub-1 j an a -Moste-P olje, št. DO-76/1-62 z dne 15. septembra 1961 je prenehal poslovati zavod Dom Titove mladine, Ljubljana, Pokopališka 35, v likvidaciji. Priglasit veni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Adamič Janez, Graben 3, p. Ortnek, zdravstveno izkaznico. Številka K-093466 na ime Adamič Stanka. 5613 - Agatič Franjo, Jugoslovanske železnice, podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Parmova 3, zdravstveno izkaizruico, Štev. A-047228 (Ljubljana). 4149 Agnič Anica, Ljubljana, Djako-vičeva 19, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4079 Ahej Edvard, Smrečno 16, pošta Šmartno na Pohorju, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 510369. 4030 Aličajić Ibrahim, Ljubljana, Pod-milščakova 51 a, osebno izkaznico, reg. št. 1333 (Cazin). 4110 Bač Karel, Ljubljana, Postojnska 5, osebno izkaznico, reg. št. 16610/50 (Ljubljana). 4036 Baltič Bairo, Ljubljana, Domžalska 20, osebno 'izkaznico, reg. štev. 1968, ser. št. 1039780 in ne ser. št. 103978, kakor je bilo objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 1 z dne 4. I. 1962. 4080 Bašič Raši d. Litija, Sitarjevška 17, zdravstveno izkaznico, številka 480600 (Prijedor). 4037 Bauer Hilda. Ljubljana, _ Ilirska 32b, osebno izkaznico, reg. številka 25122 (Trbovlje). 3976 Bedenik Terezija, Farovec 5. pošta Lainorie, osebno izkaznico, štev,. 1690 (Sl. Bistrica). _ _ 3965 Bernik Marija. Smrečno 12, pošta Šmartno na Pohor ju, osebno izkaznico, reg. št. 30198. 3966 Bernot Anton. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 51710 (Ljubljana okolica). ‘lili Boimbek Marjeta, Gorišnica 27, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 468954. 5967 Borštnik Jože, Ljubljana, Splitska 17, zdravstveno izkaznico, izdano v Grosupljem. 4142 Božič Marko, podjetje »Slovenija ceste«, Ljubljana, zdravstveno iz- kaznico, izdano v Sanskem mostu. 4017 Brglez Alojz, Sikole 62, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. štev. 64148. 4100 Brišnik Marija, Ljubljana, Pod hruško 2, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4038 Brkovec Štefka, Ljubljana, Vodovodna 69, osebno izkaznico, reg. št. 140083 (Jezersko). 4081 Cepec Jožko, Maribor, Ul. Pohorskega bataljona 41, zdravstveno izkaznico, št. 287483. 4170 Cerar Tomaž, Zalog 7, p. Dob pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 147133/56 (Ljubljana). 4048 Colnarič Anica, Maribor, Babni-kova 24, delovno knjižico, številka 90734. 4171 Curanoviič Zef, Kranj, Savska 52, osebno izkaznico, reg. št. 1197 (Plav, Črna gora). 3418 Cvirn Marija, Maribor, Krpanova 17, osebno izkaznico, reg. številka 12622. 4172 Cahuk Evgen, Fokovci 51, osebno izkaznico, reg. št. 42135 (Murska Sobota). 4000 Čarman Marica, Ljubljana, Velika čolnarska 11, zdravstveno izkaznico, št. 57726 (Ljubljana). 4113 Cepin Slavko, Ljubljana, Vižmar-je 52, carinsko deklaracijo, štev. 18712 z dne 28. IX. 1961, za motorno kolo znamke »Zundapp Bella«. , 4414 Černe Alojzija, Maribor, Koroška 165, osebno izkaznico, reg. številka 35677. 4173 Černivec Franc, Ljubljana, Dja-kovičeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 47174 (Ljubljana). 4039 Četkovič Vasilije, Ljubljana, študentsko naselje, osebno izkaznico, reg. št. 18280 (Bjelo polje). 4115 Črešnar Ljudmila. Zg. Nova vas 10. p. Šmartno na Pohorju, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 505466. 4001 Dacar Milan, Zvirče 1, p. Križe, spričevalo za poklicnega voznika motornih vozil, izdano v Kranju, leta 1958. _ ... 40:19 Dizdarevič Hasib, Ljubljana, Ko-lezijska 4, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4082 Djordjevič Vojislav, Ljubljana, Galjevica 234, delovno knjižico, št. 845655/6883 (Lazairevac). 3977 Dobrajc Rozika, Maribor. Roška 19, osebno izkaznico, reg. številka 487. 4174 Dolenc Janez, Šmarca 64, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. številka 762i (Kamnik). _ 3978 Dolinar Marija, Drulovka 23, pošta Kranj, zdravstveno izkaznico. 3969 Droftina Andrej, Šentjošt 27, pošta Horjul, osebno izkaznico, reg. št. 48104, zdravstveno izkaznico, št. 116993, izdani v Ljubljani in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano v Žireh. 3979 Drstvenšek Milan, Dol. Leskovec 7, p. Brestanica, osebno izkaznico, reg. št. 46058 (Krško). 4002 Družanovič Ibrahim, Ljubljana, Kolezijska 4, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4150 Erzar Frančiška, Srednja vas 28, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 081781 (Kamnik). _ 4116 Esih Ana, Ljubljana, Krimska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 025805 (Ljubljana). 3980 Pleis Jozefina, Maribor, Ul. talcev 1, osebno izkaznico, reg. številka 197. 4475 Foder Stefan, Ljubljana, Novakova 5, osebno izkaznico, reg. številka 29943 (Čakovec). 4040 Frančeškin Jolanda, Sela na Krasu 41, p. Kostanjevica na Krasu, zdravstveno izkaznico, izdano v Šempetru pri Gorici. 4098 Fras Elizabeta por. Pucko, Ormož, Vrazova 2, zdravstveno izkaznico, št. 809850 (Ptuj). 4035 Fras Magdalena, Maribor, Šentiljska 113, osebno izkaznico, reg. št. 25782. 4176 Gabrovec Katica, Ptuj, jadranska 7, osebno izkaznico, reg. št. 14295 in zdravstveno izkaznico, številka 845809. 4004 Globočnik Ivanka, Železniki 62, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 122602 (Škofja Loka). 4417 Golič Srečko, Mala vas 61, pošta Ljubijana-Ježica, osebno izkaznico, reg. št. 84437 (Ljubljana). ^ 4J51 Gost 12 Ivam, Ljubljana, Tržaška 12, osebno izkaznico, reg. številka 123339,/56 (Ljubljana) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano od avto-moto društva v Ljubljani. 4118 Gradišnik Slava, Slemen 102, Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 48980. 4177 Grošelj Silvo, Vojsko 50, p. Idrija, delovno knjižico, reg. štev. 5894 (Tolmin). 3589 Gungl Franc, Zg. Partinje 98, pošta Jurovski dol, osebno izkaznico, reg. št. 38141. 4033 Habe Frančiška, Dolenji Logatec 252 zdravstveno izkaznico, številka 65821 (Celje). , 4153 Hamidovič Sulijo, naselje »Pionir«, Poljane, p. Ljubljana-Šentvia, zdravstveno izkaznico, izdano v Novem mestu. 4083 H er n ec Ana, Sedlašek 95, posta Podlehnik, osebno izkaznico, regat. 44557 (Ptuj). 4007 Hernec Franc, Sedlašek 9». pošta Podlehnik, osebno izkaznico-reg. št. 44422 (Ptuj). 4006 Hrovat Iva, Žužemberk D9-osebno izkaznico, reg. št. 16821 (Novo mesto). t . ,f20 Idrizovski Abduraman, Ljubljana. šolska ulica, zdravstveno izkaznico, izdano v Beogradu _ 41« Ilc Vanda, Ljubljana, Poljanska 22, zdravstveno izkaznico, številka 655277 (Ribnica). ^ _ . 3981 Istogi Čazim, »Gradis«, Ljubljana. zdravstveno izkaznico, številka 45298. ^ Jaklič Leopoldina. Ljubljana. N® betova 21, zdravstveno izkaznico-izdano v Ljubljani. 404 jereb Jožefa, Vrhnika, Ob Poto-ku 5. osebno izkaznico, reg. številka 39015 (Vrhnika). 4119 v Jovanovič Dušan, sekcija za vzdrževanje proge, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 002777 (Ljub-Ijanah _ 4021 Jovičič Dragoljub, Zagorje, Preč-pot 20. zdravstveno izkaznico, st 292975. 4101 . Jukič Dušam, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, delovno knjižico, st 538042/3451 (Beograd). 5982 Kambič Ana, Ljubljana, Gospo-'tnjska ulica, blok 2, maturitetno spričevalo, izdamo v Ljubljani leta 19t5. 4120 Ka m plet Marija, Maribor, Mestna restavracija, osebno izkazndco, reg. st. 67§05. 4178 Kanjajič Ana, Ljubljana, Bezen-skova 29, zdravstveno izkaznico, št. 140228 (Ljubljana). 4084 . Karič Marinka, Ljubljana, Kajn-v a 28, osebno izkaznico, reg. št. 127880 (Ljubljana). 4042 ^Kavčič Marija. Bodešče 25, pošta oled, osebno izkaznico, reg. štev. 1 -^32 ^Radovljica). 3983 Kavšek Anita, Hrastnik 205, osebno izkaznico, reg. št. 5S908 (Trbov-‘le). 4121 KiiSelak Lovro, Kungota 25, p. Ki-ricevo, pomočniško spričevalo ko-Vaske stroke, št. 2/46. 4009 Knipflič Jože, Maribor, Počeho-I?, osebno izkaznico, reg. štev. 274?5. 4179 -.Knipflič Jože, Maribor, Počehova . • zdravstveno izkaznico, številka *52457. 4180 Kocbek Rudolf, Maribor, Meljska osebno izkaznico, reg. številka 0?.63. 4, g, Kobne Ana, Borovnica 218, zdrav-"Veno izkaznico, izdano v Ko- pru. 4155 i^kalj Lovro. Kropa'89. osebno 'paznico, reg. št. 15551 (Radovtjd- 4122 f'0Privšek Anton, Ljubljana, Ko-f/'njkega 12, osebno izkaznico, reg. '’t- 2269 (Ljubljana-Centeir). 4045 ^ \l_/J Hrv/4*1-' trošeč Anica por. Trpin. Slivni-° Pohorje 1, osebno izkaznico. %■ st. 15118. 4182 U +Par Liaiia, Cevica 75, p. Dol. rS?,. ec- zdravstveno izkaznico, št. 4044 Lhg' ^lan>slava, Križevci 49 pri Št 1.„jTlf“r)]. osebno izkaznico, reg. • 1850/ (Ljutomer). 4045 4 0tar Igor, Kočevje, Prešernova (K,?- lno izkaznico, reg. št. 742/61 l^vje). 4103 99 ^ndk Anton, Maribor, Sokolska 650^ebno izkaznico, reg. številka Tr • 4*18.? Prusovi' 5onS- Niko, Ljubljana. Lan-osebno izkaznico, reff. st. K ' Ljubljana). 4085 Gr-j^Lerger Franc, Gečeva 10, p. ka»i?j'SCe v Slov. goricah, osebno iz-■b reg. št. 464 (Lenart). 4046 Antonija, l/ivrenc na nieo Skeni P°'iu *5, osebno izkaz-’ reg. št. 40428 (Ptuj). 4071 Kukec Mirko, Maribor, Ul. 10. oktobra 1, osebno izkaznico, reg. št. 65915. 4184 Kumar Lilijana, Ljubljana, Gosposvetska 10, osebno izkaznico, reg. št. 126735/57 (Ljubljana). 4123 Kupčič Franc, Maribor, Taborska 8, delovno knjižico, štev. 512558--2734. 4185 Lajnšček Geza, Noršinci 3, pošta Martjanci, osebno izkaznico, reg. št. 54957 (M. Sobota). 4075 Lakič Rade, Jugoslovanske železnice, podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Parmova 5, zdravstveno izkaznico, št. 62862, zdravstveno izkaznico, št. 62865 na ime Lakič Zorka, zdravstveno izkaznico, št. 62864 na ime Lakič Borka in zdravstveno izkaznico, št. 72549 na ime Lakič Rađana, vse izdane v . Ljubljani. 5984 Leskovšek Stanko, Ljubljana, Ma-sarykova 54, evid. tablico za motor št. LJ 13-483. 4156 Lešmjek Rudi, Fužine, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Murski Soboti. 4157 Lipar Silva, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 13, osebno izkaznico, reg. št. 20185 (Krško). 5983 Livojevič Marija, Ljubljana, Robbova 14, zdravstveno izkazndco, št. 308977 (Ljubljana). 4022 Lotrič Jože, Rodica 57, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. številka 129571 (Domžale). 4086 Luštna Franc, Dolenja vas 52, p. Selca nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 38287. 4074 Majcenovič Vera, Meljski hrdb 60, Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 59795. 4186 Makuc Frančiška, Šentvid 51 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4048 Malekoci Rok, »Slovenija ceste«, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana. Titova 44. zdravstveno izkaznico, št. 098192.. 4142 Malovrh Albina, Ljubljana, Celovška 88, osebno izkaznico, štev. 98405-51 (Ljubljana). 4087 Maircelan Janez, Planina 86 pri Rakeku, osebno izkaznico, reg. št. 18456 (Postojna) in delovno knjižico, št. 106118 (Ljubljana). 4049 Mamko Lilijana, Ljubljana, Ulica Majke Jugovičeve 7, zdravstveno izkaznico, številka 301103 (Ljubljana). 4124 Medič Elkaz, Velenje, Stritarjeva 3. zdravstveno izkazndco, štev. 133322. 3051 Meglič Angela, Maribor, šentiljska 113, osebno izkaznico, reg. št. 25620, 4187 Metličar Alojz, Brunšvig 66, Rače, osebno izkaznico, reg. številka 1141. 4188 Mihelčič ing. Ivan, Ljubljana, Stadionska 2, osebno izkaznico, reg. št. 124702 (Ljubljana). 4125 Mihelič Leopold. Olševek 6, pošta Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 791039 (Ilirska Bistrica). 4050 Mohorko Miran. Greta 14, Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 896097. 4189 Mujič Omar, nadzomištvo proge, Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 093127 (Drvar). 4051 Navotnik Peter, Sele 45, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 65988 (Slov. Gradec). 4155 Nestorovič Antonija, Maribor, Sernčeva 9, osebno izkaznico, reg. št. 33024. 4190 Nikolič Buddindir, Ljubljana, Rožna 37, osebno izkaznico, reg. št. S59 (Arandjelovac). 4052 Okoren Matilda, Ljubljana, Knezov štradon 11, osebno izkaznico, reg. št. 31354/51 (Ljubljana). 4053 Omerčehadč Sonja, Domžale, Kidričeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 217879 (Domžale). 4158 Ornik Jože, Sp. Voličina 113, p. Voličina, zdravstveno izkaznico, št. A-119926. 4207 Oštir Anton, Studenec 42, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 1389 (Ljubljana). 4126 Otrin Marta, Ljubljana, Kodrova 1, osebno izkaznico, reg. št. 108594 (Ljubljana). 4088 Patafta Andjela, Ljubljana, Mo-lejeva 29, osebno izkaznico, reg. št. 26824 (Čakovec). 4054 Pavlič Ivan, Selo 26, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 291912. 4012 Pavlič Stanislav, Rovišče 5, p. Sava pri Litiji, zdravstveno izkaznico, št. 256105. 4206 Peric Marino, Ljubljana, šišenska 42, ose/bno izkaznico, reg. šlt. 2142/62 im delovno knjižico, št. 66926*3/3893 (Ljubi jama-šilška). 4025 Petek Adolf, Vosek 1, Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 122. 4191 Petek Marija roj. Grajner, Ro-žemgrumd 51, p. Zgornja Ščavnica, osebno izkaznico, reg. št. 112152/11 (Gor. Radgona). 3528 Plak Jožef, Podsreda 77, zdravstveno izkaznico, št. 577096 (Brežice). 4013 Plesnik Franc, Logarska dolina 13, p. Solčava, orožni list, št. 608 (Celje) za lovsko puško dvocevko, kal. 9,3/16. _ 3424 Plevamč Anton, Gor. Skopice 27, p. Krška vas, osebno izkaznico, reg. št. 28510 (Krško). . 3864 Pokovec Anton, Ljubljana, Dolenjska 78, evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »Zastava-Fiat«, 615 b, št. LJ 94-38. 4055 Polajnko Štefan, Ljubljana, Bratov Rozmanov 10, duplikat delovne knjižice, št. 660403/2601 (Ljublja-na-Moste). 4056 Potepam Ivan, Dolnji Zemon 78, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 8259. 4105 Potočnik Leopold, Kamnica 62, zdravstveno izkaznico, številka 895809. __ 4192 Prah Alojz. Mlače 7, p. Loče pri • Poljčanah, delovno knjižico, reg. št. 420 (Slov. Konjice). 3532 Prepadnik Franc. Strmec 10. p. Luče ob Savinji, osebno izkaznico, reg. št. 19826 (Šoštanj). 3597 Puškar Ahmed, Ljubljana, Ljubljanske opekarne, zdravstveno iz- kaznico, izdano v Ljubljani in delovno knjižico, št. 349827/1920 (Cazin). 4127 Radosavljevič Dobrosav, Ljubljana, Metelkova 14, zdravstveno izkaznico, izdano v Titelu. 4159 Rajšp Franc, Rače 250, evid. tablico za motor, št. 12948. 4193 Rajtmajer Alojz, Stari Log 20, Pragersko, zdravstveno izkaznico, št. 902803. 4194 Ramić Miralim, »Obnova«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 251047. ' 4160 Rapič Rajko, Ljubljana, Novakova 8, zdravstveno izkaznico, štev. 129210 (Ljubljana). 4161 Rebernik Irma, Sevnica, Cesta na vgrad 66, zdravstveno izkaznico, št. 586865. 4208 Rečnik Elizabeta, Šentjanž 51, Vuzenica, osebno izkaznico, reg. št. 66958. 4195 Reja Marija Vlasta, Ljubljana, Gregorčičeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 2245 (Ljubljana). 5986 Riti op Mirko, Maribor, Heroja Staneta 26, indeks višje tehniške šole, št. IMMl. 4196 Rozman Elizabeta, Ljutomer, Ormoška 19, osebno izkaznico, reg. št. 105714. 4209 Rozman Marija, Zvirče 15, p. Križe, osebno izkaznico, reg. št. 2112 (Kranj). 5975 Rozman Vera, Tržič, Bistrica 17, zdravstveno izkaznico, štev. 281178 (Tržič). 4162 Rutar Marija, Sel išče 6, p. Tolmin. potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 59. 4014 Samardžič Usej, Ljubljana, »Obnova«, Kodeljevo, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4165 Serša ing. Lranc, Ljubljana, Titova 25, diplomsko spričevalo, št. 424, izdano 30. VI. 1955 od fakultete za gradbeništvo v Ljubljani. 3987 Sever Branko, Lendava, Dolgova-ške gorice 197, delovno knjižico, št. 10280 (Čakovec). 4089 Siročič Ivan, Maribor, Makedonska 39, zdravstveno izkaznico, štev. 492359. 4197 Slana Ciril, Ljutomer, Razlagova 13 a, zdravstveno izkaznico, številka 306169. ^ 4210 Slavič Henrijeta, Kamnica 19, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 308880 (Ljubljana). 3988 Smiljanič Nedžo, Ljubljana. Ko-rotansko naselje, zdravstveno izkaznico, št. 13568 (Bosanska Krupa). 4164 Smrk Lranjo, Stara Vrhnika t8, osebno izkaznico, reg. štev. 45518 (Bjelovar). 3989 Stajnko Jožefa, Maribor, Gregorčičeva 14, osebno izkaznico, reg. št. 6739. 4198 Stepišnik Vida, Ljubljana, Ruska 7, osebno izkaznico, reg. št. 130903 (Liubljana). 4024 Sušeč Štefan, Orehova vas — Slivnica, osebno izkaznico, reg. št. 1890. 4015 Šakič Ostoja, Slovenski Javornik, Kidričeva 41, osebno izkaznico, reg. št. 1029. 4016 Šefran Mihael, ’ Sr. Bitnje 72, p. Žabnica, vojaško knjižico, izdamo od vojaškega okrožja Ljubljana. 12699 Škabar Pavle, Ljubljana, Maša Pijade 11, osebno izkaznico, reg. št. 85634'/92 ^Ljubljana). 4037 Škafar Jožef, Ižakovci 28, p. Beltinci, delovno knjižico, št. 176418--3823.' 4107 Škrjanc Jože, Mačje p. Preddvor, delovno knjižico, *t. 349954/ /3441 (Kranj). 4058 Škufca Alojzij, Ljubljana, Vodnikova 172, osebno izkaznico, reg. št. ISSjtdd (Ljubljana-Šiška). ^3990 Špegel Marjan, Ravne na Koroškem, Čečevje 57, zdravstveno izkaznico, st. 437628 (Prevalje). 3992 Stolar Vera, Maribor, Dvoršako-va 5, zdravstveno izkaznico, štev. 153867. 4199 štrukelj Elmira, Gunclje 6, pošta Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 157670 (Ljubljana). 4090 Šunkar Antonija, Žale 17,^ pošta Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 8511 (Kamnik). 4025 Švajger Sonja, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 22:1, osebno izkaznico, reg. št. 57629/51 (Ljubljana). 4059 Taškovski Kiril, Maribor, Smetanova 52, osebno izkaznico, reg. št. 234. 4200 Tehovnik Angela, Lipe 20 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 63832/31 (Ljubljana). 4060 Trink Andrej, Ljubljana, Hramil-ndška 3, delovno knjižico, št. 3261/ /65505)6 (Ljubljana). 4128 Turk Bruno, Ljubljana, Gostilniška 4, osebno izkaznico, reg. štev. 996160 (Ljubljana-Vič) in zdravstveno izkaznico, št. 055315 (Ljubljana). 4091 Turk Gorše Kristina, Kočevje, Rudnik, internat 11, osebno izkaznico, reg. štev. 21218 (Novo mesto). 3974 Turk Marija, Župečja vas 16, p. Lovrenc na Dravskem polju, zdravstveno izkaznico, številka 462320 (Ptuj). 4145 Turšič Džemal, Kozarje 116. Ljub-Ijana-Vič, zdravstveno izkaznico, št. A-039064 (Ljubljana). 4163 Valenčič Ivan, Javorje 6, p. Ob-rov, osebno izkaznico, reg. številka 1101. 4109 Valentinčič Marjan, Ljubljana, štepanjska 6, osebno izkaznico, reg. št. 88869 (Ljubljana). 4129 Vavtar Janez, Žabjek 5 pri Veliki Loki. osebno izkaznico, reg. št. 415 (Trebnje). 4130 Vek Matevž, Naraplje 33, p. Majšperk. osebno izkaznico, reg. štev. 1769 (Ptuj). 4076 Velišček Ivan, Gonjače 37, pošta Kojsko, zdravstveno izkaznico, št. 691471. 4156 Velječič Mu harem, SGP Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, števil- ka 350159 na ime Velječič Atif, in zdravstveno izkaznico, št. 351(59 na ime Velječič Rasim. 4137 Venger Elizabeta, Vajgen 26, jareninski dol, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 501737. 4201 Vešligaj Štefka, Ljubljana, Mestni trg 13, osebno izkaznico, reg. št. 53595 (Videm-Krško). 4166 Vida Gizela, Motvarjevci 101, p. Prosenjakovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 375307. r 4077 Vidovič Marija, Ptuj, Krempl jeva 1, osebno izkaznico,. reg. št. 51664 (Maribor). _ 4167 Vovk Ivan, Brezje 22, p. Mozirje, osebno izkaznico, reg. št. 10726 (šo-štanj)i 3428 Vozel dr. Justi por. Molka, Golnik, osebno izkaznico, reg. št. 48198/51 (Ljubljana). 4131 Vreček Ivama, Ljubljana, Ambrožev trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 135141 (Ljubljana) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano v L j ubl jani-Mos te. 4061 Vukmanič Josip, Zagorje, Polje 6, delovno knjižico, št. 264108/6410 (Trbovlje). _ 4062 Zamuda Jakob, Kicar 28, p. Ptuj_, osebno izkaznico, reg. štev. 9055 fPtuj). • - 3685 Zapušek Ivan, Podkraj 67, p. Velenje, osebno izkaznico, reg. štev. 8422 (Šoštanj), zdravstveno izkaznico, št. 848888 in izplačilni karton, št. 54. 2176 Zore Pavla, Mekinje 2, osebno izkaznico reg. št. 540 (Kamnik). 4148 Zorko Alojz, Maribor, Zrkovska 110 a, delovno knjižico, št. 270245/ 37705. _ 4202 Zorman Janez, Radomlje 69, osebno izkaznico, reg. št. 55184/55 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju. 4132 Zupančič Štefanija. Ljubljana, Grajska planota 1, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4026 Žaubi Terezija. Krajne Brda l6> pošta Krasna, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. številka 17954 (Kamnik), objavljen v »Uradnem b' slu LRS«, št. 20 z dne 27. VIL 1961. ker se je našla. 4168 Žaucer Ludvik. Jurij ob Pesnici 9, Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 102. 4503 Železnik Ana roj. Erman, Novi grad 8, p. Radeče pri Zid. mostu, osebno izkaznico, reg. štev. 31729 (Trbovlje). 397? Žmegač Ivan, Ljubljana, Stritarjeva 7. osebno izkaznico, reg. št. 175 (Ljubljana). 4169 Žnliček Ivo, Ljubljana, Draga _4L zdravstveno izkaznico, štev. 666564 iKoprivnical. 406? Županič Alojz. Liubljana. Ižanska 212. zdravstveno izkaznico, izdano v Pregradi. 406* Žuran Angela. Maribor. Aškerčeva 4. osebno izkaznico, reg. številka 52554. 4204 Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani