TONE GASPARI: Gostovanje Jugosl. napr. akad. društva Jadran. Dramatični odsek Jugosl. napr. akad. drušiva Jadran si je nadel važno misijo. Programatično ie ta tnisija kulturnega in sociiainega pomena. Da pri tein prevladuje socijalni ponnen, o tem nihče ne dvotni. zakaj socijalno stališče naeega akademika ni zavidanja vredno; kiljrub rednim in izrednim podporam tvori l.iiibljanski grad s svojitn« »sobarni«. glavni tabor na?e oimlaidine. Treba je misliti na samopomoč. na lasten dom, v katerem si ne bo krepil akademik le »zdrave duše«. ampak si bo dhranil tudi »zdravo telo«. Treba je glnvnice, treba je denarja. Zato ie ginotni usoeh — tudi uspeh. Z zadovoljstvom so konstatirali akademiki, da ie bilo samo v enem kraju prt. d^eh nredstavah štiri tisoč kron čistih. In to ie mmogo. če pomislimo. koliko požre pri tem davčna oblast. Torej gmotni uspei. ki ie za odsek nedvomno vsaj tako važen kot moralni. je zadovoljil akademike in občinstvo. Kako ,pa je z maralnim usipehoni? Pavdarja se vedno: ven s kulturo me^ ljudstvo! V prvi vrsti dajte po prestali voini liudstvu tisto iabraznost. ki m,u jo ie v/.ela voina. dajte ljudstvu srčne kulture. Cankar i.e znabiti napisal »Pohujšanje«. f'a izruje iz srca vse. tisto. kar vcepU3 konkordat človeštvu že iz.za davnin. Da ie vse to ogrnil mestoma skoro v persifl'rano okrilie, to je samo Cankarieva zaslnga. Gotovo pa ni Cankar tega napisa* za sedanje naše ljudstvo. ki živi \zv&n polmestnega okuženega okoliša. ki živi v resnici v šentflorjanski dolini. tarn nekje ined glavno cesto in planinami. med1 zdravim žitom in sočnimi travami: zakaj ta«1 ni mater — županj, ampak so doma tn^ tere s klanca. Cankair-popotnik ni pribe^ žal na klanec. ampak v središče ^® domovine. v mesto. ln 6e ga tam n's spoznali. kako naj s:a sipozua ljudstvo, ipravega umetnika, ki ga ni niti slišalo, kaj $ele videlo! Ootovo ima odsek tudi v kulturnem oziru pravi namen, tega mu ne odrekain. toda za dosesjo tega namena i\i odsek volil prave poti. Ne smel bi svoie akci.ie niotiriti s svojega vidika: ne sm&l bi voliti ijjre v Ljubljani za »deželo«. Ne taji<m_- ijrra je imela efekt. Bila je vseskozi dovršena. Poiznala se ie sicer lcoipija ljublj. dram. gledišča, pa zadostiuje jziema. da je ustvaril Konkondat lastno dnživlianje v iert in v mgski. Mnogo je v jjjri dejanja: to ie občinstvo užjjalo. Vsebinsko pa ie velika večina občinstva — sobotnegfa. o ncdeljskem niti ne eovorim! —• pustila igro nedotakniieno: razumela je ni, zato tudi o vsebini ni bilo nikakega odmefva. Seveda. Cankarjeva dramatika mora zapustiti odmeve. posebno »Pohujšanje«. ker ie pač tudi teatralična. NikaKor 'Pa ni mogoče izzvati odieka tan_, kier sploh ni bilo prvotnega jeka. Upam si trditi, da odsek ve. da ie tprei faktično inral le za »izvoljene«. Poskusil sem izluščiti mnenie občins.va (sobotneKa!). Veliki večini ie isra UKaiala. Dirugi so tavali z mislimi okrog, ker so iskali. pa niso našli, kdo je bil Konkordat'. kako. da sta bila dva poipotnika, in kdo >'e cisti. ki ni, dasi je in tisti. ki pravi. da ie. dasi ni itd. Naravno torej: bilanca v izobraznem oziru — izguiba! Kdo je torei volil ia.ro z naimenom, da poda zunaj liudstvii to. kar ljudstvo res razume in tudi sprejme? — * Napisal ne bi bil tega, ipa naipisal sem zafo. ker je odselk celo prosil. naj se dovoli ,k igiri tndi tičencem meččanske šoile. Pa menda vendar ne samo zaradi učiteljct Svil.goja! -- Iz Jugoslavije. — Deputacija UJU poverj. Liubljana ori kralievem namestniku Iv. Hribarju. Dne 1. avRusta t. 1. je sprejemal kraljevi nainestnik na deželni vladi v Ljubdjani zastopstva uradov, društev in organizacij. UJU poverj. Ljubljana so zastopali rcvariši: poverjenik Luka Jelenc. (poverj. namestnik Anton Onus in strokovni tajnik Rudolf Dostal. — Poverjenik je v daljšem nagovortu pnporočal slov. učitelistvo in solstvo naklonjenosti kralj. namesthika. predvsem pa skrb za novi ^olski zakon. Kraljcvi naniestnik ie v zelo prijaznem odgovaru poudarjal. da se je vcdno živo zanimal za napredek in ra^zvoj slovenskega šolstva in učiteljstva, kar hoče storiti tudi v bodoče. — »Naš Glas« oiziroma nekdo. ki se skiiva v tem listu za imenom Molkov A.. je čutil potrebo. da se je zopet ob.lres:nil ob našo orfi.anizacijo. ki mu očivi._no ne da nikjer več miiui in pokoja. Ne maramo uvajati v naš list brezplodne polemike o zadevi. ki je bila od naše s(rani že toliko in tolikokrat po.iasnjena, samo pokazati hočemo svo.iim čitaleljem bujno domišljijo. ki io porajajo letošnji pasii dnevi v glavah nekaterih učiteljs._emu stanu zelo naklonjenih l.Kidi. Prepu?čamo zato besedo »Našemu Glasu«, ki piše v svoji 30. številki v članku »Razža!jeni« o naši črni nehvaležnosti med drujrim tako-le: »V boju za eksistenco ste nas nenadoma ostavili same. zdaj, ko ste z našo pomočjo shodili... Bili smo vam toliko časa p.ri srcu. dokler ste nas trebali. Izločili ste se iz Osrednje zveze, kienili ste na lastna pota. Oslabili ste nas! Ker ste bili preslabotni sami zase, smo mi vam pomagali potresti drevo: sluča.ino in ker ste bili najboli trladni, pariei ie sad vam prvim v roke. Veseleči se sadtu. ste nekoliko pozabili na nas. ki smo še vedtio čakali pod drevesom ...; sami smo bili preslabi. Ko smo naposled izrekli želio po enakem sadiu. brez zavisti. ste vi pobegnili s svoiim sadom v otroškem strahu. da bi ga vam morda mi ne iztrsrali iz rok, Pobejrnili ste in ste nas ostavili oslabljene ped drevesom, ki še ima sadov' Priiatelii. če Ste tovariši: vrnite se in nam vrnite uslugo z uslugo! To ie Vaša dolžnost!« ¦— Priiateliu Mo.1kovu bi nasvetovali, da bi že na podlagi do_edanjih izkušenj. kj jih .ie doživela Osrednia zveza.z našo orjranizacijo, ne vabil znova učiteljstva v Zvezo. Ce bi učiteljstvo sledilo Molkovemu klicu, bi se nanireč utegnilo doeoditi. da bi to učitelistvo v svo.ii »nehvalcžnosti« potreslo ono čudežno Molkovo drevo tako mogočno da bi odietel še ostali del sadm z drevesom vred v malho nenasitnih »irazžaljencsv«! Radovedni smo. kdo bi bil potem boli razžalien! — V ostalem pa opozariamo na uvodnik današnje naše številke. ki ie ipisan v drusrem tonu kakor smo ea vajeni pri »N. G.« — Glasilo bivšega našega to' ariša Peska. ».Jugoslaviia« je odprla predale pavšalnirn napadom in blatenju nči;cl.iskesfa siar.u, ki smo ga. bili vaieni samo v »Slovencu". »Domoljubu« in »Straži«. Ob/alujemo, da ,ie i_:ip:.d izsel v li.tu ki ie last bivšepa učitelja. Tembalj oibžaluiemo. ker se napad tiče pavšalnega in krivičnega blatenia učiteljstva glede narodno prosvetnega delovanja, to ie onega dela. v katerem učiteljstvo vrši več kct podoIiio svojo dolžnost. Bivšemu stanovskeinu tovarišu Pesku ie dobro znan križev pot in nehvaležnost narodno-prosvetnesja dela ter politično preganjanje učiteljstva ravno zaradi narodno prosvetnejja dela. Spominjamo ga na njegova izvajanja v Radovljici in na brošuro >:Na delo med ljudstvo! <, ki ie bila naperiena ravno proti taki metodi in demaKOgiii napram učiteljskemu stanu s klerikalne strani. kakor jo sedai usanja »JuKos!avi.ia«. Ponovno izjavljamo. da obžalujemo imenovani napad, posebno ker pnhaja s sitrani, od katere ga nismo piričakovali. -- Narodno - socijaiistični poslanec Brandner je priobčil v »JnKoslaviji« članek ki pavšalno, brez pozitivnih dokaznv napada in sumniči učiteljstvo. Članek puičenja sledeče: »Jutro« po vsej sili hoče napraviti iz mene komunista, ali vsai njihovejfa zaveznika. Namen »Jutra« je prazoren. V svoji včerajšnji  stevilki je objavilo v poročiiu iz Trbovelj nekai iezuitsko zavitih odlomkov iz moiega govara, ki diše močno po denuncijants.vm. Brezdvonmo ie izšel dopis iz \ rst trboveliskega učitelistva. onega uCitelistva. ki ie postalo deinokratsko. odkar rr.ii ie minister Pribičevič zvišal plače. Povdariain. da bi imelo to učiteljstvo hvaležneiše polie v sokolskih In drugih narodnih društvih. kjer nitl z mezlncem ne gane. kai šele, da bi šlo med delavstvo in ga izohraževalo. Ako bi učitelj?tvo, ki šteie v Trbovljah okoli 60 oseb, ne bilo za izobraževalno delo tako leno in ako ne bi preziralo delavce kot brezpravna bitia. ki imajo samo dolžnosti _n nlkakib pravic. bi se komunizem v Trbovlfah nikdar ne bil tako močno ukoreninil. Treba .ie iti med delavce in jih pnučiti. da so na napačni poti. ako se uklepaio nasilnili komunističnih metod, ne pa izojjibati se jih in jih preziirati!« — Na pavšalna sumničenja poslanca Brandnerja bomo potzneje enkrat odKovorili s štatistiko narodiio - ^prosvetnega dela. ki ?a vrši učiteljslvo. 2e dolso smo nameravali zbrati tozadevni statistični tnateriial. sedaj pa stdvimo naši.mu vodstvu pozitiven tozadeven predlog., ki bo podal jasno sliko o narodno - prosvetnem delu učitelistva vodstvu pro_vetneg-a oddelka ježelne vlade, da bo vedelo ceniti vnanie delovanje učiteljstva in iposlancu Brandnerju in enakim, da ovržemo njih za vse učiteljstvo žaljiva izvajanja v iavnosti. — V 180. štev. »Jugoslavije« se peča Kosta Vojanovič z Kovorom poslanca Brandnerja in z njetjovim stališčern napram uciteljstvu. Na ta izvajania se povmemo še pozneje ob priliki. — Na očitanja lenobe učitelistvu s strani poslanca Brandnerja vprašarno le sledeče: Kdo je predsednik Društva za zaščito dece? Kdo je predsednik C. M. moške podružnice? Kdo. je podružnični tajnik in blajfajnik? Kdo je pevovodja trbovel.i. dičnega pevskega društva »Zvon«? Kdo je društveni tajnik? Kdo je tajnica in kdo blagajničarka C. M. ženske ipodnižnice? Kdn je predsednik trboveliske elektrarne in kdo njen tajnik9 Kdo je posojilniški tajnik? Kdo je blasfajničar in kdo tajnik Ktnetiiske podnižnice? Kdo _o bili prvi med ustanovitelji Sokola. Oasilnej?a društva itd, in so člani vseh trboveljskih narodnih dtuštev? — Čudimo se. da je poslanec Brandnar, ki ga iz Trsta paznamo kot priiatelja učiteljstva, prišel sedai do javnih iz.iav proti učiteljstvu v taki obliki, da očitek ne pada samo na en del, temveč zaradi iavnega značaja na vse uči!e)i_tvo. — Letošnia vročina in šolski pouk. Neznosna vročina. ki io čutimo letos povsod širom domovine, onemogoča skoroda vsako usipešno duševno delo. To nam dokazuieio poročila, ki jih dobivamo dan za dnevom od najrazličnejših strani bivše Štajersike. kier še traja šalski pouk in se zakl.tuči šolsko leto zelo različno. iponekod šele koncem avgusta. Vsa poročila soelašaio v tem. da ie vspešen pcuk nemogoič, da se v^tej vročini trpinči le mHadino in učiteljstvo ter kličeio brze odponvči. V Ljubljani — se g-lajsi prvo poročilo — so menda pozabili. da imamo na bivšem Štajerskem še vedno šolo. Julij ie. avsfust še pride; ob 11. iuri kaže toplomer (danes, dne .26. jmlija 1921) 30° C! Ka.i b.o ob 1. uri. ob-2'uri? Nai se učitelj tradi ali ne tnudi, uspeh je ničla. Otroci so medli; vstali so ob 5. uri z.iut,ra.i, jedli kislo zel.ie. opoldne kos kruha. popoldne po.sjimezni zaspe. zbole, bljuvaio. Učitelj tudi ni železen. In vendar se nihče ne zmisli na hi>dieni5no in htimanitarno stran te zadeve. — Drusfo poročil-o: 2e prece.i dni pritiska na zenrtjo taka neznosna vročina, kakršne se celo naši stari l.iiidie ne spominjajo zlahka. Živali zevajo, rastline vene, l|_dje se pa kar too6 in v nekaki omotici opravljajo svoja dela. Kaj pa šele trpe naši nedorasli otiroci ob tem času v tistih šolah. kjer še traia ljudskošolski pouk dalje do septembra. Ob pričetku pouka kaže toplomer že nad 30° C. Prav posebno je omeniti šole s celodnevnim pGiikorn. Z otroci y zadniih /predpoldanskih in vseh popoldanških urah že ni moc.oče skoraj ničesar opraviti. kajti šolske sofoe so razgrete kakor krušne peči. otiročiči se potc. stes:aio. kima.io, zevajo. dremljejo itd.. pred njimi pa ne mnosro man.i učitelj. Ker ie iz raznih vremenskih poročil posneti, da ne bo kmalu ST.re.memb v tem oarnem vremenu. bodo trebale oblasti v sedaj še vršečem se ljudskošolskem pouku kaj ukireniti, kajti vročinskih počitnic nimamo več. ppzitivnih uspehov pa pri tem kuhanju v šolskih -;tb:.nai! Uui kniaiu — ni več! -- Tretje s poročilo se glasr Po celi Jugostaviji imaic sedai vse šole nočitnice. le na bivšem Jtajerskem velja nnikuin. da moramo v ! tei vročini poučevati. Ali vestc kaj to po- ; ripni? To r.omeni trubiti čas in tipinčiti | otroke. Imamo postave zoper trpinčenje j živali. — a ni postave. ki bi prepovedaia | tminčiti otroke. V mo.ii šolski sobi ie biio | včerai ob eni 30° C. vladala ie dušljiva j soparica in neznosen vzduh. Sai ra ni Čuda. da ie tako! Solnce pripeka n.prenehoma v naš razred, na oknu ni ža.uzi] in v klopeh sedi 60 otrok. Otroci spe, ne vzdrami ti'h naizanimivejša cbravnava; sai ?sd iim fudi ni mogoče inisliti v tej vročini. Se na vročinske počitnice sc pozabili gospcdje. ki se sedai o.ipcčiiejo po letoviščih in hladiio v kopaiiščih. Tako -¦Ł gubi zlati šoilski čas in kvari o.roško zdravje. Kako si želinio enotnih počitnic! - - Navaiaii bi še lahko druga pisma. pa naj zriostuieio za enkrat predstoieča. Naše poverjeništvo L'.IU se je po svojeni ta.niku obrnilc na kompetentno mesto. ki nai zadevo reši činip-rei in tako. kakor to' zahteva korist šolu in n.ji izročene mladine. — Šef prosvetneca oddelka pri pokrajinski vladi za Sloveniic. Dosedanji vodia pover.jeništva za prcsveto g. dr. Fran Skaberne ie imenova.n šefom oddelka za prosveto pri tpokraiinski vladi v Liubliani. — Okrajna učiteliska konferenca v Litiji. Kot zvečine povsod. tako smo tudi v litiiskem akra.in bili brez okirainih učiteljskih konferenc vso vojno dt>bo in nato še tudi v našem prei.orodnem času. #do minulega šolskega leta. torei polnih 7 let. Težko smo že vsi čakali. da se zopet snidemo in prijatelisko pozdravirno. kar nas ie .;irebilo bojno vihro, in da se medseboino sy.c_namo z onimi. ki so bili med tem nameščeni v našem okra.u. Ta srčna žolia se nam ie "zpolnila na dan 5. julija t. 1. Naš novi okfa.ini šol.ski nadzornik. g. tovairiš Ivan Bezeljak. je konfercnco orvoril z vznešenim- poz_.ravnim govorom na vse udelcžn.ke. med katerimi ie špeciielno pozdravil tudi navzočega predsednika okrainega šolskega sveta, vladnega svetnika z. Podboja ter nato p-rešel na dnevni red. Svoiim namestnikom knenuje tov. nadučitelja Josi<pa Zaica iz Vel. Gabra. Zapisnikarjem se izvolita z vzklikom tovariša Tone Lazar in Zvonimir Moreli iz zagorske kotline. overovatel.iein zaipisinika pa tov. Frania Jankovičev. in .]anko Levs.ik od istotam. Izmed 84 učiteljskih moči je bilo navzočih 78. ker se ji'h ie tedai 6 nahaialo na bolezenskem dopustu -- Nato sledi res teineljito prercšetano in vseskoz.i jedrnato nadzcirnjkovo poročilo. kateremu smo z zanimaniem in veseljem sledili. Marsikak noveiši, praktičnp-metodični zgled ie bil za Dosnet iz najrazličneiših r.edmetcv, ki jih imamo obravnavati v osnovni šoli. Poudarial ie tudi važnost izvenšolskega de-la ter nas navdu-ševal zanj. Dalje rvravi: »Le. ako bomo vselei in oovsod posvetHi svoje najboljše moči kulturnemu delu, srr.emo upati, da postane država fcrdna in močna. katere temeli srno vsi v celokup nosti.« Nadzornikovemu iporočilu ie sledil z izvaTiredno čuvstvenoftio in skrbnostjo globoko zamišljeni referat ge. Helene Menaše-Komačeve: »Kako vzeajajmo dobre Jugoslovane?« 1'čiteljstvo ie z užitkom sledMo temperamentno - živahnem« podavauiu teea referata. ki ie bil izredno ugodno pocroden. Primerna zahvala je bi!a gospe predavateljici izrečena s stirani g. nadzornika. Navedenemu referatu je slcdilo predavanje jr. prof. H. Druzoviča: »Pe-tje v ljudski šoli.« Kot uvod temu predavaniu iŁ g. prof. ookazal z učenci litijske šole frapanten usrpeh številonega notnes_a sistema. Po tei vaii so otroci pod vodstvom tov. Andoliska zapeli: »Iž bratskog zagTijaja.>: O. nirofesor nam ie nato Dokazal moj?trsko. kako pridemo pri goieniu petja v ošnovnj šoli do zares lepih uspehov. — G. nadz-.rnik se mtt-ob splošnem pritnevanju in odobravan.iu fprimern«. zanvali za njesrovo strokovniaško izvajanje. Nato se vzame na znanie iporočilo kn.iižničnega odbora. Račune sta preeledala in potrdila tov. Miha Debeb.k in Fran Samec. Za knjižnični odboir so biii prediagani tovariši in tovarišice iz Litije in §martna, iri sicer ti-le: Andoljsek Bernard. Ažrnan Marica." Debelak Miha, Furlan Zinka in Kavčič Ivan; namestnikom pa: Blenk-Armič Mira, lireindl Hermina, Kalin Marija. Kavčič Beti in Rode Zinka. Tei volitvi ie sledila ona stalnega odbora, ki se ie izcimila takole: Člani = Andoljšek Bernard, Debelak Miha. Dolinar Ivana Kozjaik Fran in Levstik Janko; namestnikom se pa določijo: Golob Franjo, Kolenc Lojze, Okorn Vinko. Pelko Matija m Riiiiar Franjo. Zastoi»nikom v okrajni šdski svet sta bila izvoljcna tov. Andoijšek Be-rnard in Zajc Josip. namestnikom pa Kozjak Fran in I.evstik Janko. Ob sklepn se scstavi udanostna brzo.iavka na kabinetno pisarno Nj. kr. Vis. regenta Aieksandra cb priliki srečne rešitve poskušenega atentata. S trikratnirni ^Slava«-klici na našega narodnega kralja, ¦:¦¦ -cd^e^nik zakliuči konferenco. — Za edinstvo naše države. Učitelj- stvo radovljiškega okraja. zbrano dne 9. iulija 1921 ie sprejelo na neobvczni uradni konferencijl siledečo resolucijo. ki jo je niedlagal tovariš Ivan Šega v imenu ceiokuunega učiteljskega zbora na Jesenicah: >.'-citeljstvo radovljiškega okraia. zhrano nj neobvezni uradni konferenci dne 9. juiija 1921 izreka Vam g. niinistrski predsednik — kako-r tudi vsem onim poslanci.ni. ki ste r.ripomogli, da se ie sprejela ustava, ki nas ie rešila stoletnega suženstva. svojo na.itoplejo zahvalo. — Bodke uverjeni. da hočemo delovati v smislu ustave. da postane naša država v resn-ici en narod pod enim vladarjeai.« Rescluci.ia je brla sprejota z burnim acdavzom ia navdušenimi »Živijo«-klici, le peščica -Slornškairjev« na čelu ii ncizoy:ibrii Silvester. je hotda nekaj ugovairiati, toda par prav umestnih rnedklicov, ji ie vzelo sapo. _ .— Čestitka regentu. - Dne 9. julija t. 1 se ie vršila neobvezna učitel.iska 'ko-n- terenca in sicer na Jesenicah za radovlji- ški okraj. Ob tei nriliki je stavil tov. Ivan Še.iia sledečo rcsolucijo, ki jo je zbrano učiteljsivo spreje.lo z viharnim odobravanjem: »Učiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano na neobvezni uradni konferenci na Jescnicah dne 9. julija 1921 izreka Vašeinu kraljevemu Visočanstvu svoje na,iskreneje čestitkc. ker se je ponesrečil nečloveški naklep proti. Vašernn živijgnju. —• Pri tej priliki pc-navljamo. da hočemo še intenzivnejc vsaiati v srca nam izcočene mladine Uubezen do Vašega kraljevcga Visočanstva in Vaše kfalieve hiše. ker ic ravnC ta n.'klcp iasno pokazal. da čuva nad Vašim kralievim Visočanstvom rcka \ segamogočnega.« — Namesto odgovora. Pod tem naslovom smo prejeli v objavo: Učiteljsko drnštvo za Ptuj in ptujsko okolico ie v svoiem poročilu v št_. 31. »Učit. Tovariša« obiavilo nekako utemeljitev. zakaj niih delegati glasnjejo proti sprejemu društva učitel.iev meščanskih šol v UJLJ. Čefudi nekatera namigavanja v »liubosumncm separatizmu«. o »zavisti in domišljavosti« naravnost izzivajo na odgovor, vendar je bolje Izogniti se polemiki. ki je v taki obliki čisto neplodna. Zato oa natnesto oclgovora samo naslednie ugotovitve: 1. V gmotncm oziru se godi učitclistvu meščanskih šol takole: a) V Beoeradu so pri ureditvi plač učitel.istvu p o z a b i 1 i na meščansko šolo. (To se ie s.voi čas od poklicane strani v >>Učit. TovaTišu« i;-riznalo). b) Od tis-te dobe, ko so nt meščansko šolo »pozabili« ipa do danes. so .e mradništvu. profesoriein itd. že večkrat izlboljšali preiemki, čez meščanskošolo leži pa še verdno »plašč ipozabljivcjsti«. c) Deželna vlada v Ljubljani (ne v Beogr^du!) je »vrgla« učitel.istvu meščanskih šol mescčno 50 K (neizprašanim celo 30 K) nanrade. kar ie slično očitnemu zasrr.ehovanju. č) ravnatelji meščanskih šol so se u"lede opravilni'h doklad »lzenačili« z voditclji en.orazrednih ljudskih šol). 2. V upravi šolstva .ie prodrl princip, da nai se izbiraio nadzorniki lin-dskih šol edinole iz vrst Ltudskošc.skega učitsljstva. Meščanskošolsko učiteljstvo ie to principiielno svojo disikvalifikaciio za naidzorniška mesta ljudskih šol spre.ielo brez kritikg. dasi se ie s tem ustvarila prva umetria meia med lfudsko in meščansko šolo. 3. V višjem šolskem svetu so vzlic vedno naraščaiočemu številu meščanskih §ol (sedai jih .ie v Slove^niii že veliko več kot vseh srednjih šol) orikloipili referat za rneščanske šole nadzcrniik.i srednjih šol. ki na.i bi poleg drueii? poslo-v ui*avljal tudi še meščanske šole. 4. V svoji notran.ii upravi in ureditvi ie meščanska šola ostala ipastorka: brez potrebnih učnih načrtov, nnbene enotnosti v nstro.iu itd. 5. Koinisiie. enkete itd., ki nai pripravijo nov šolski zakon, dosledno poizabliajo, da bi tjidi meščanskošolsko učitelistvo moralo imeti zastopnike iz svo.iih vrst. 6. Ker je učiteljstvo meščanskih šo! uvidelo. da učitel.ska organizaci.ia v sedanji obliki, recimo. ne more-dovoli odločno poudarjati interesov meščanske šol.e. si ie v okviru UJU ustvarilo še posebno organizacijo, uipoštevajoč. da ie le z organiziranim delon. možno doseči uspehov. 7. Meščanskošolsko učiteljstvo hoče intenzivneiše delovati za razvoi meščanSke šole, .in sicer složno z lindskošolskimi tovarjši, s katerimi je do.-.dai. vkljub vsenl očitkom, šs vedno ziniženo v okrainih učitel.iskih društvih. — Eden, ki v sedan _ vročini hladnc sodi. — V Račičevem članku »Nekaj misii o rokotvornem pouku« v zadnji stevilki »Uč. Tc-v.« nam je tiskarski škrat izpustil navedbo nekaterih nemških knjig. ki jih p-riporoča tovariš R. za rokoivorni pouk. Za dvoipičjem na koncu prve kolone na 2. strani bi tedaj moralo siati še sledcče: 1. An def Hobel- und Drehbank (Reaaktion des Guten Kameraden' Leipzig — Union Deutsche Vedagsgesellsoliaft. -- 2. Lehrmeister Bii liotiieic Nr. J_7 219: Sclbstanfcrti^uns: von Kleinmobeln, Vedag Hachmeister x Thal, i.eipzig. 3. Lehrmeister f.iblior.ck Nr. b>: Selbstanfertiguns: vcn Bildei rahmen, Venag Machrneister & Thal, Leipzig. — 1901.—1921. Tovariši in tovarišice ¦praznii.ieino letos dvajsetletnico svoiega delov-vnja na šo_skem ,polju. Abituriienti in abiturijentke Ijuibljanskega učiteIi?ča se snidejo v ta namen ofo i>riliki delegacijskega zborovania v Rojraški Slatini. Upati pa je. da se udeleže te slavnosti tudi tovariši in tovarišice. dvajsetletni- iubilanti. še drugih učiteliišč. Natančnejši spored se naznani ipraivočasno v »Tovarišu«. Briglase in nasvete v tem 07jru sirreiemam jaz. Zglasite se! SaJ pred 20. leti je biio še nekai življenja in sile v nas. Tovariski pozdrav! Hren, Studonci pri Mariboru. — Šolarski tabo-r na Brunku. Državni prazti-k 12. julija so praz,novali raUeški in šentianški šolski otroci — 16 razrc.ov — na Brunku. podružnici. ležeči na meii obeh šolskih okolišč. Na pirecej v;sokem hribu stoji stara cerkev. kamor ic hodfl maševat že R-r. Truber. Učiteljstvo obeh sosednih šo-1 se ie odločilo, da proslavi ta dan izven tesnih šolskih sten z narodom vred Cerkev je bila natlačena šolske miladine in staršev, ki so strme poslušali, kako krasno ipojo otrocl pri maši. Ko pa je navdušeno zacrila iz petsto mladih grl naša »Bože ipravde« p/vič v iej cerkvi, so kar strmeli. Pred cerkvijo je nago-voril radeški nadiičitelj otroke in starše. Potem so bili pogoščenl vsi otroci. dobili so kave. kruha. klobas, rnlečnega riža — vsega dovolj. Na prostem so se vršile igre. do brunških breeovih so odmevale doinorodne pestni, na^topil ie naraščaj. še celo »Teta iz Amerfke« ie prisla. Tjidi slikali smo se. Vesel.ie in navdušenie ie gorelo z mladih lir ir. starši so nam zairjevali. da ie prav tako. Da smo zamogli poR.ostiti tojiko m.adine, so pripomosfH Brunčani, ki so dali mleka, cele peke kruha in radeški rn\'arnar Podvinec. ki je odrinil v ta ruitpen kar 1600 K. Hvala vscm! R. Iz Kostanicvice. Mladina tukajšnje šole je uprizoirila dne 26. 6. enodejanki »Cista vest« in »Jagode«. Uvorana ie bila natito polna občinstva. ki ie z zanin.aniem in hvalo slcdilo pravrlnim nasu.pom mladih igralcev. Istotako je ista sodelovala pri veselici »Jugoslov. Matice« dne ^. 7. in uprizorila »Morje p<laka«. — Sokolski naraščaj pa je pokazal svoje uspešno delo ob izletu na Dol. Prekopo in 10. 7. v Krškem o priliki sokolske slavnosii. — 40-letnico službovania bodo v Liubljani v soboto 6. t. m. praznovali tovrriši: Erker Jurij, Funtek Anton. Furlan Jakob. Gale Franc, Jelenc Luka, Kleir.-enčič Ivaii. Paternost Minko. Voznik Ivan. Schmoranzer .losiip in Wittreich ivan. —¦ Albin VVankmiiller, nadučitelj na Bregu pri Ptuiu, narn piše: »V štev. 26. z Jne 23. 6. 1921 ste priobčili članek na 2. strani pod naslovom »Albin Wankmiil- lcr.« Kcr je vscbina tega člarjka od začetka. do kraia izmišljena in tendencijozna-; prosim, da priobčite V prihodnji številkj Vašega. lista ta popravek z opombo. da sem db encm zaprosil za uvedbo discipiiname preiskave pri svoji nadreieni oblasii.« — llstavo kralievine Srbov. Hrvatov in S!ovencev priobčuje v celoti 87. številka »Uradnega lista«. Posamezni izvcdi te številke so dobe po 2 kroni. — Za učitelje-izletnike. Okrožno ueU teljsko društvo v Sarajevu je cripravilo r>/.ror{ 50 postelj za one učitelje. ki bi za casa počitnic posetili Sara.ievo. Seveda ie potrebno. da se izletniki za stanovanje pravočasno prijavijo. Tudi moreio dobiti cni. ki to žele, v uradniški menzi kosiio in večerjo za ceno 34 kron. — Učitelii — vojni invalidi nai pošljeio svoje naslove tov. Luciianu Orlu, učitelju - invalida. invalidsko zdiravilišče na Golniku pri Tržiču. — Smrtna kosa. V petek 29. julija je preminul v Karnnik.i vpokojeni nadučiteli tov. Jernei C e n č i č. Dosegel je starost 77 let. Po.ko.inik zapušča šest otrok. od katerih so se trije posvetili učiteljsken.n stanu. Blag rmi s;p.omin! Književnost in umetnost, Zvonček. Izšla je trojna številka (5., 6. in 7.) s sledečo vsebino: 1. Tone Oaspari: Cvetije. Posem. 2. Janko Leban: Pri stricu Ma;rtinu. Pavesi. 3. Janko Leban: Polž. Pesem. 4. Utva: Čudotvorni kresilniik. Pravijica. 5. Janko Leban: Sladkosnedni Tonček. Povest. 6. Pavel PIe_ničar: Biskup Josip Juraj Strossmaver. Zivljenjepiis s podobo. 7. Šivilja Klara. Igra v treh dejanjih s podiobo. 8. Miroslav Kunčič: Kdo ve? Pesem. 9. Miiroslav Kunčič: Mir božji. Peseim. 10. Najnde VVigele: Osamelost. Povest. 11. Ewald — Humek: Pripovedka o dvonožcu z osmiimi podoibami. 12. Bohinjsko jezcro. Podoba 13. Fran ČrnaKoj: »Ali uas boš res na meh odrl?« Povest. 14. Aiidrej Rape: Vse prav. Peseim. 15. Dr. Ivan Lah: Pogled v našo bodočnost. Povest s pod'.ho. 16. Sava Raclič-M-irt: Urbanova ,inod-r-ost. Peseni. 17. leniej Popotnik: 2abe. Prdpovedkai 18. E. Gangl: Oporoka. Pesem. 19. Pouk in zabava. 20. Kotiček gospoda Doropoljskega. — »ZvonŁek« stane letno 40 K. Vse že izšle številke ie dobiti pri Upravništvu. PomTiožite rvrste njegovih naročnikov med slovensko mladiino!