Srečanja
Vrti se, vrti, roka išče roko, pesem se razlega iz nekaj sto grl, pesem nam vsem znana in ljuba, pesem o domovini, TITU in prijateljstvu, pesem veselja, ker si srečal prijatelja. Ko se pesem prekine, zastane korak, se razleže po premajhnem prostoru močno skandiranje, srce zaplapola, orosi se oko...
NIŠ — SÀL '85, kjer ni pomemben noben rezultat športnih srečanj, pomembno je srečanje samo, kjer so se v 14 letih utrdila prijateljstva, izmenjala mnenja o življenju in tildi delu v tej težki industriji. V tem težkem času večina prisotnih misli isto, zdržati je potrebno in v stiski poiskati prijatelja, izmenjati izkušnje, pokazati, kar je najboljše —• folklora, sinfonični koncert, razstave. — V centru pozornosti je mojster fotografije Stojan Kerbler, ki ni samo center pozornosti kot razstavljalec, temveč) tudi kot oseba, ki je prisotna povsod s svojim objektivom, ki je te dogodke veselja in dela zabeležil še za poznejše rodove ...
Prijatelji nas sprašujejo, kako daleč smo z MPPA1, naši odgovori so sramežljivo previdni. Škoda, da je to leto odpadla okrogla miza za vodilne delavce, kjer bi si izmenjali izkušnje, zanimivo bi bilo podrobneje izvedeti, kako na področju razvoja in izgradnje drugi.
Srečanja DA, toda več poudarka na izmenjavi koristnih izkušenj in manj organizacijskega kompliciranja, saj je pomembno le, da se vidimo in krepimo prijateljstvo med bratskimi republikami, da se bomo lahko našli tudi, ko se bomo potrebovali.
Nasvidenje na XV. srečanju!
Ana
MPPAS na
Investicijski program (IP) za projekt modernizacije proizvodnje primarnega aluminija je končno izdelan in ocenjen kot dovolj dober, da lahko krene po poti, ki jo je predpisal zakonodajalec.
Z oz. na višno predračunske vrednosti in težke čase, mu ne bo postlano z rožicami. Še manj tistim, ki ga bomo na poti družbene verifikacije spremljali in mu pomagali pri premagovanju številnih preprek.
O modernizaciji se v TGA razpravlja in piše že celo desetletje. Dokument na osnovi katerega se sprejme investicijska odločitev in začne graditi je IP. Za izdelavo IP ni potrebno desetletje. Čas izdelave IP ni toliko odvisen od količine dela, ki ga je potrebno opraviti, ampak od pripravljenosti in hrabrosti ekipe, da nalogo izpelje. Po mojem je v tem odgovor na vse zmote in grehe v zgodovini MPPAI. Hiše ni možno zgraditi, če ni odločnosti in hrabrosti. Denar niti ni pomemben. Tisti, ki misli, da bo zasadil prvo lopato takrat, ko bo »našparal« tudi za opremo v hiši in za nov avto, ne bo nikoli na svojem. Številni so začeli s parcelo na »puf« in brez gradbenega dovoljenja. Večini ni žal in je svoj cilj dosegla. Lažje za tiste, ki so odločitve sprejeli pred 10 leti, kot za tiste, ki o tem razmišljajo danes.
Z izdelavo IP je podobno. Potrebno je določiti zasnovo, oblikovati delovno skupino in delati. Že na začetku mora biti jasno, da je naloga težka in da bo najtežje na področju financiranja. Ne mislimo si, da okolica čaka, da bo napolnila vrečo. Na uspeh lahko računamo samo, če bomo nastopali enotno in usklajeno znotraj DO, sozd, reprodukcijske celote.
Razpoložljiva energija je omejena, zato jo je potrebno usmerjati k pravemu cilju. Tozdov-sko obračunavanje delavcu ni prineslo boljših delovnih pogojev. Škoda, da so v teh bikoborbah odpadli nekateri, ki bi jih danes še kako potrebovali. Leta in leta so se delali elaborati na osnovi katerih ni bilo možno sprejemati odločitev. Poštenega soočanja z okoljem nikoli ni bilo. Zdi se kot, da je TGA vedno nastopala v vlogi pridnega Janezka, ki ga vodijo za nos in mu nalagajo vedno nove in nove naloge s ciljem, da se odločitev preloži na poznejši rok, ko bodo odločali drugi. Večina pri tem ni mislila, da mandatna doba za elektrolizerja ni dve ali štiri leta in da mu bodo potem ponudli drugi stolček.
Z uvedbo ukrepa družbenega varstva se je po moji oceni začelo resno delo na MPPAI. Ni mišljeno delo v investicijskem sektorju, ampak aktivnosti na MPPAI pri oblikovanju zasnove in njeni verifikaciji znotraj sozd, predvsem pa v širšem družbenem okolju. Ocenjujem tudi, da smo na zunanji verifikaciji in ob motnjah pri prenehanju družbenega varstva izgubili preveč energije in časa, kar se je odrazilo v relativno pozni odločitvi za nakup teh-
preizkušnji
noloaije in aktivnostih na izdelavi IP.
Neprijetno mi je poročati, da smo z izdajo IP zakasnili 3 tedne, toda če ocenjujem kolčino opravljenega dela od takrat, ko smo sprejeli obvezo, da bomo to nalogo izdelali, potem imam zaradi zamude čisto vest. Tisti, ki se bo skušal na to temo ogfasiti, naj si pride izdelek in vse tisto, kar k njemu sodi, ogledat in po 3 tednih študija ga bo volja do razpravljanja o zamudi minila.
O kvaliteti IP bodo sodbo povedali drugi. Če bi bilo na razpolago več časa, bi lahko bil boljši. Ni namreč možno izdelati dobrega elaborata brez dobrih podatkov. Spomnimo se, da je bila pogodba z Aluminium Pechi-ney podpisana v dec. 1984 in postala veljavna v aprilu 1985. Res pa je, da je dal Pechiney v januarju nekatere podloge, na osnovi katerih smo odločili zasnovo gradbenih objektov in se odločili za izdelavo tehnične dokumentacije. Za ključne objekte so projekti izdelani v kvaliteti kot se zahteva za gradbeno dovoljenje. Izdelanih je bilo preko 20 'različnih projektov za gradbena in instalacijska dela. Področju proizvodnje anod, usmerniških naprav, čistilnih naprav, elektroliza B, glinica, spremljajoče dejavnosti, infrastruktura so področja za katere nismo kupili znanja, ampak ga kupujemo v obliki opreme. Zbrali smo maso informacij, ki jih je bilo potrebno preštudirati, urediti in se na kraju odločiti za tisto, ki odgovarja našim razmeram.
Največ dela je bilo na področju, ki se nanaša na proizvodnjo anod in nam je bilo najmanj poznano. Danes imamo s tega področja več informacij kot za elektrolizo. Obseg informacij na področju anod se ne bo bistveno povečal do izbora končnega
dobavitelja, ker so najpomembnejši pobudniki prisotni že danes.
Predračunska vrednost je izdelana na osnovi ponudb domačih in tujih dobaviteljev. Zbrali šmo preko 1000 ponudb. S ponudniki smo vodili razgovore. Iz števila se da razbrati, da je bilo popite veliko kave in da so narastli tudi zneski za reprezentanco. Za službena potovanja ni bilo časa, pridejo pa na vrsto pred odločitvami za dobavitelje opreme, ko bo potrebno z ogledi in ocenami na licu mesta preveriti primernost ponudnika. 'Opravljivci službenih potovanj, pozor! Tiste, ki obvladajo angleščino, vabimo k sodelovanju. V glavnem se namreč komunicira v angleščini, ki se je stare generacije niso učile, mladi so po tako in tako zanič. Tako pravijo eni. Za projekt MPPAI to ne velja. V ekipo smo vključili tudi mlade, ki so se dobro odrezali. Pri izdelavi IP, kjer so izdelki v pismeni obliki, se razlike med delavci namreč hitro vidijo. Govorniške sposobnosti pri takšnem delu ne zaležejo veliko.
IP obsega preko 800 strani v pisani in risani obliki. Veliko je tabel in diagramov. Obdelana so vsa področja, kot to zahteva minimalna metodologija. Poglavja so pisana bolj ali manj zanimivo in tekoče. Poglavje 11, predračunska vrednost, je podobno srhljivki, zaradi cen namreč. Te vam danes ne bom izdal, ker bomo v naslednjih številkah objavili povzetek v nadaljevanjih. Če smo na pravo številko čakali 10 let, bomo še kakšen mesec. Zamisliti bi se bilo potrebno nad nečim drugim. Predračunska vrednost se namreč v mesecu dni poveča toliko, kolikor je bila vrednost projekta pred 10 leti. Vzroke za to pa moramo iskati pri sebi in okrog sebe.
Kodrič Ivan, dipl. ing.
4. julij -
dan
borca
22. julij -
dan
vstaje
Dvorišče
Iznajditeljstvo
Inventivni predlog štev. 454 z naslovom »GORILNIKI ZA GRETJE KOKIL« je prijavil inovator Janez DRGAN iz TOZD LLBK Trbovlje.
V	TOZD LLBK so za gretje fcokil uporabljali gorilnike, ki so jih izdelovali v strojnem 'vzdrževanju iz bakrenih cevi, na katere so potem s srebrom trdo lotali vmesne komade. Te gorilnike so nato privijačili na
držala gorilnikov. Zaradi prevelike toplote so se bakreni gorilniki omehčali, cev se je stisnila, gorilnik je postal neuporaben ih treba je bilo izdelati novega. Na leto so izdelali cca 50 kosov gorilnikov.
Na avtorjevo pobudo so začeli izdelovati gorilnike iz jeklenih cevi. Te so obstojnejše, cenejše, lažje jih je dobiti na tržišču, pa tudi varjenje s srebrom odpade, ker vmesni komad zavarijo na gorilnik z varilno žico.
V	TOZD LLBK so realizirali predlog in predlagali, da prejme avtor za idejo enkratno nagrado v znesku 1.500,00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet sta predlog sprejela kot koristen, avtorju pa priznala enkratno nagrado v predlagani višini.
Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazah nagrado.
Inventivni predlog štev. 449
z naslovom »TESNENJE OSI CILINDRA ZA PALETNI VOZIČEK« je prijavil inovator Janez Drgan iz TOZD LLBK Trbovlje.
Inovator je na paletnem vozičku zatesnil os cilindra s posebno manšeto. Dogoajalo se je namreč, da je na osi cilindra puščalo olje — os je bila zatesnjena z O-tesnilom, ki pa se je zelo hitro obrabilo in začelo puščati. Cilinder zaradi tega ni deloval in ker niso vedno imeli rezervnih O-tesnil, vozička niso mogli uporabljati.
Inovator je najprej postru-žil utor za manšeto in to so potem vgradili namesto O-tes-nila. Na ta način je popravil 4 paletne vozičke, manšeta se je povsod dobro obnesla.
V	TOZD LLBK so predlagali za avtorja enkratno nagrado v znesku 2.500,00 din. S takim predlogom so se strinjali, tudi člani komisije za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK, ki je predlog potrdil kot koristen.
Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado.
Inventivni predlog štev. 448
z naslovom »VOZIČEK ZA PREVOZ SODOV ZA OLJE« je prijavil Janez DRGAN iz TOZD LLBK Trbovlje.
Avtor je predlagal ,da bi za prevoz sodov z oljem iz skladišča do strojev naredili poseben voziček. Do realizacije in-
ventivnega predloga so namreč sode z oljem dovažali do strojev z viličarjem, le-ta pa ni bil vedno na voljo, ko so rabili olje.
Delavec si je zato moral olje sam nalivati v stroj, in sicer tako, da ga je prej natočil iz soda v 20-litersko posodo, s to pa potem v stroj. To delo je bilo zamudno, nekaj olja se je tudi polilo.
Z vozičkom si sod z oljem pripeljejo do stroja ročno. Delo je lažje in hitrejše.
V TOZD LLBK so ocenili, da je koristnost predloga v boljši organizaciji proizvodnje in ga realizirali. Za avtorja so predlagah enkratno nagrado v znesku 2.500,00 din.
Komisija za'invetivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK sta se s predlogom strinjala. Pogodbo smo sklenili in nakazali nagrado.
Inventivni predlog štev. 446 z naslovom »LOMLJENJE ODDUŠKOV NA ODLITKU KUĆIŠTE UREĐAJA« je prijavil inovator Drago BRINAR iz TOZD LLBK Trbovlje.
Avtor je izdelal pripravo za strojno lomljenje odduškov na odlitku KUĆIŠTE UREĐAJA. Priprava se vpne v štanco in vse odduške odlomi naenkrat.
Pred realizacijo inventivnega predloga so odduške lomili ročno, pri tem pa so se pogosto odlitki skrivili in poškodovali.
V TOZD LLBK Trbovlje so ocenili, da je korist predloga v skrajšanju delovnega časa in boljši izkoriščenosti opreme. Za avtorja so predlagali enkratno nagrado. Služba za inv. dejavnost je pripravila predlog enkratne nagrade v znesku 3.000,00 din. Komisija in delavski svet TOZD LLBK sta se s predlogom strinjala. Z avtorjem smoi sklenili ustrezno pogodbo in mu nakazali enkratno nagrado.
Inventivni predlog štev. 444 z naslovom »PRIPRAVA ZA OBDELAVO ODLITKA NOSILNA PLOŠČA« sta prijavila inovatorja Avgust KONCILJA in Franc ALEŠ iz TOZD LLBK Trbovlje.
Avtorja sta .izdelala pripravo za štancanje montažne plošče. To sedaj izdelujejo v eni operaciji in obenem poravnajo kos, ki pride ukrivljen iz stroja.
Do realizacije predloga je bil postopek obdelave naslednji: montažno ploščo so nataknili na pripravo in z udarci kladiva odlomili odduške. Pri tem se je predmet dodatno skrivil in so ga morah poravnati.
Po novem načinu dela vse te operacije odpadejo, izdela se več bolj kvalitetnih kosov.
V TOZD LLBK so ocenili, da je koristnost predloga v boljši izkoriščenosti opreme, v boljši organizaciji proizvodnje in
v skrajšanju delovnega časa.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog enkratne nagrade avtorjema v skladu s 57. dn 58. členom SaS v znesku 14.436,00 din oz. vsakemu polovico tega zneska.
Komisija za inventivno dejavnost lin delavski svet TOZD LLBK sta se s predlogom strinjala. Predlog je sprejet kot tehnična izboljšava.
Z avtorjema smo sklenili pogodbo in jima nakazali nagrado.
Inventivni predlog štev. 438 z naslovom »PRIPRAVA ZA OBDELAVO ODLITKA GLAV-ČINA ROTORJA« je pripravil inovator Andrej LEDINEK iz TOZD LLBK Trbovlje.
Pri obdelavi odlitka »glavči-na rotorja« je po tehnološkem postopku'predvideno brušenje po obodu do osnovne površine in prebijanje izvrtin 0 2,5 — teh je na vsakem odlitku
6.	Normativ za brušenje znaša 1.600 kosov na 8 ur, za prebijanje pa 500 kosov na 8 ur.
Avtor je predlagal, da bi izdelali pripravo, katero bi vpeli v stružnico. V pripravoi bi vstavili odlitek in ga s pnevmatskim cilindrom- pritisnili na pripravo. Pri tem se prebijejo izvrtine, nakar odlitek še postružijo po obodu.
V TOZD LLBK so ugotovili, da je predlog tehnološko obdelan in realiziran. Koristnost predloga je v izboljšanju kakovosti izdelka in v skrajšanju delovnega časa. Ker pa so serije tega odlitka majhne, so predlagali za avtorja enkratno SaS.
nagrado v skladu s 57. členom
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog enkratne nagrade avtorju v znesku 14.159,00 din.
TOZD LLBK sta ga potrdila. Predlog je sprejet kot tehnična izboljšava.
Inventivni predlog štev. 437
z naslovom »PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE ODLITKA KLIP
925.300.623.4.« je prijavil inovator Andrej LEDINEK iz TOZD LLBK 'Trbovlje.
Inovator je predlagal, da so izdelali napravo in nož, s katerim očistijo srh na odlitku KLIP 925.300.623.4.
Prvotno je bilo predvideno, da srh pihjo na izmetačih. Zaradi povečanega srha na dzme-tačib pa je bilo delo težko in zamudno. Z uporabo naprave. in noža po avtorjevem predlogu so dosegli lažje čiščenje odlitka, prav tako pa ni možno, da bi srh premalo očistili ali poškodovali — zapildli odlitek.
Strokovni team v TOZD LLBK je ocenil, da je koristnost predloga v skrajšanju delovnega časa, v boljši organizaciji proizvodnje in poveča-
aluminij 3
ni varnosti pri delu. Za avtorja sa, prediagili enkratno nagrado.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK sta predlog potrdila kot tehnično izboljšavo, avtorju pa določila enkratno nagrado v znesku 13.326,00 din.
Pogodbo o uporabi predloga smo sklenili, nagrado nakaza-
li.
Inventivni predlog štev. 415 z naslovom »PREDLOG ZA OBDELAVO PRIROBNICE« je prijavil inovator Karel KODRIČ iz TOZD LLBK Trbovlje.
Delovno operacijo — lomljenje dolivka, odduškov in srha na odlitku prirobnice so v TOZD LLBK opravljali ročno z lesenim kladivom in drugimi pomagali. Tak način dela je bil naporen za delavko, pa tudi storilnost je bila nizka.
Avtor je predlagal, da bi naredili delovno pripravo za u-pravljanje s stisnjenim zrakom in dvoročnim aktiviranjem.
Postopek bi bil sledeč:
—	s prvim cilindrom bi izbili odduške po obodu prirob-ndce in iz luknje v sredini ter prirobnico pritrdili na luknje, ki so na obodu prirobnice,
—	z drugim cilindrom bi odlomili dobvni sistem,
—	s tretjim cilindrom pa bi odrezali stranski srh.
Za izvedbo; pnevmatske naprave bi uporabili elemente, s katerimi-v TOZD že razpolagajo.
V TOZD LLBK so predlog realizirali. Stroški realizacije so bili neznatni, ker1 so uporabili standradne elemente (pnevmatične cilindre in krmilne elemente).
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog enkratne nagrade avtorju v skladu s 57. in 58. členom SaS v znesku 14.714,00 din.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK sta predlog potrdila. Z avtorjem smo sklenili ustrezno pogodbo in mu izplačali enkratno nagrado v navedenem znesku.
Inventivni predlog štev. 406
z naslovom »ZAŠČITA PRED NAPETOSTJO DOTIKA PRI ELEKTROVZDRŽEVALNIH PEČEH« je prijavil inovator Pavel AMBROŽ iz TOZD LLBK Trbovlje.
Pri nekaterih elektrovzdrže-valnih pečeh se je pojavljala v loncih s talino manjša napetost. Livarji, ki delajoi pri visokotlačnih strojih, so to napetost zaradi mokrih tal, vlažne obutve ah rokavic, občutili, čeprav največkrat ni presegla 15—20 V.
Do napetosti pride na več načinov, in sicer:
— pri čiščenju taline, posebno, če je lonec s talna pre-
več napolnjen, se del žlindre, ki se nabira na dnu peči, prelije preko roba in pride do stika z grelno spiralo;
— zaradi varčevanja loncev BUC 200 in 250 ne zamenjajo takoj, ko se okruši manjši del zgornjega roba. Tako lahko pade več odpadkov aluminija in žlindre na dno peči. Ta žlindra je seveda prevodna in pride do napetosti s talino.
Avtor je predlagal, da se napravi okrog podstavka za lonec obroč iz ognjeodporne pločevine in se galvansko veže z ohišjem peči.
V TOZD LLBK so melili, da je predlog koristen. Za realizacijo predloga so zadolžili elektrovzdrževanje in predlagali, da se po realizaciji avtorja nagradi z enkratno nagrado v znesku 3.000,00 din.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK sta se s takim predlogom strinjala. V tem smislu smo z avtorjem sklenili pogodbo.
Inventivni predlog štev. 386
z naslovom »VARČNEJŠA PRIPRAVA PREMAZA ZA BRIZGANJE« sta prijavila inovatorja Franc ŽIBERT in Emil OKORN iz TOZD LLBK Trbovlje.
V	TOZD LLBK Trbovlje so uporabljali za brizganje kokil vodotopni premaz, ki ga je dvakrat v času ene izmene prinesel livar v posodi k stroju, iz posode pa ga je črpal s pomočjo pištole. Pri tem se mu je včasih posoda s premazom prevrnila in premaz razlil, večkrat so livarji sami naredili premaz — brez vednosti izmenovodje. Tak premaz seveda ni bil narejen v pravem razmerju, kar je povzročalo prekomerno porabo. Premaz so namreč pripravljali tako, da so v dva soda kapacitete po 200 litrov, dali po 5 litrov premaza in ga raztopili s cca 200 litri vode. Za to o-pravilo je vsako jutro potreboval en delavec 1—1,5 ure časa. Pri polnjenju posod z raztopino pa se je le-ta polivala po tleh.
Avtorja sta predlagala, da bi v obratu postavili rezervoar s kapaciteto 1.500 Etrov in iz njega izvedli cevno napeljavo s priključki k vsakemu stroju. Premaz — raztopino — bi naredili enkrat tedensko, stalno v enakem razmerju. Iz rezervoarja bi dovajali premaz s pomočjo črpalke ali pa bi rezervoar postavili na višino in bi premaz pritekal s pomočjo lastnega pritiska. Pri vsakem stroju bi samo priključili pištolo, odpadle bi vse posode za prinašanje, premaz se ne bi Več polival in mešal v nepravilnem razmerju, prihranili bi na času.
V	TOZD LLBK so predlog ugodno ocenili. Menih pa so, da je potrebno pred uporabo konsultirati proizvajalca premaza pred eventualnim posedanjem. Komponente, ki se posedajo, bd lahko povzročile velike zastoje zaradi čiščenja
dovodnih cevi ali njihove popolne zamašitve. Te dileme so rešili in predlog, kot je ugotovila komisija na kraju samem, v glavnem'realizirali.
Ker ni primerjalnih podatkov za izračun gospodarske koristi, je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog posebnega plačila v obliki enkratne nagrade vsakemu avtorju po 10.494,00 din.
Na seji komisije pa sta avtorja menila, da je glede na pomembnost njunega predloga nagrada odmerjena prenizko. S to ugotovitvijo se ie strinjalo tudi vodstvo obrata. Na komisiji so predlog še enkrat ovrednotili in določili enkratno nagrado v skupnem znesku
32.260,00	din oz. vsakemu avtorju polovico tega zneska. Avtorja sta soglašala, DS TOZD LLBK tudi, ki je predlog sprejel kot koristen.
Z avtorjema smo sklenili pogodbo in jima nakazah nagrado.
Inventivni predlog štev. 491 z naslovom »PRIPRAVA ZA BRUŠENJE VODILNE PUŠE — NAČRT Ae 168020« je pripravil inovator Ignac GOLOB, VKV strugar v TOZD Vzdrževanje.
Vodilne puše orodja za štancanje rondelic po načrtu Ae 168020 so morali po izdelavi še fino pobrusiti po zunanji in notranji površini. Pri vpenjanju pdše v vpenjalno glavo brusilnega stroja pa se je pu-ša zaradi tankih sten deformirala tako, da je postala ovalna. Takšna puša ni bila več za uporabo.
Da bi se v nadalje izognih takim deformacijam, je avtor izdelal poseben trn, na katerega pritrdijo oziroma nataknejo pušo in jo pričvrstijo, preden jo brusijo po zunanji strani. Pred brušenjem po notranji strani pa pušo vpnejo v posebej za to — po avtorjevi zamisli izdelano ohišje. Tr in ohišje je možno zanesljivo vpeti v vpenjalno glavo, kar omogoča varno in natančno brušenje.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je ugotovil, da je bilo vpenjanje vodilnih puš na brusilni stroj pred brušenjem, velik problem. Prav tako je bilo zamudno centriranje pred brušenjem. Avtor je oboje rešil. Glede na premer puše — uporabljajo namreč štiri naz-različna orodja, bo potrebno izdelati štiri razilčne priprave.
Menil je, da je koristnost predloga v izboljšanju kakovosti izdelka in v skrajšanju delovnega časa.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna posebnega plačila avtorju v obhki enkratne nagrade. Napravo uporabljajo namreč občasno in ugotavljanje gospodarske koristi ne bi bilo možno.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Vzdrževanje sta se s predlogom za enkratno nagrado v
znesku 13.881,00 din strinjala, avtor tudi.
Pogodbo z avtorjem smo sklenili, nagrado nakazali.
Inventivni predlog štev. 463
z naslovom »PRIPRAVA ZA PREIZKUS ČASOVNIH RELEJEV CRT 50 in CRL 3-36-1,5« je prijavil inovator Ljubo HUZJAN, KV elektromehanik iz TOZD Vzdrževanje.
Časovni releji CRT 50 in CRL 3-36-1,5 so vgrajeni na ele-ktro viličarjih in so zaradi slabih obratovalnih pogojev podvrženi pogostim okvaram. Ugotavljanje okvare na časovnem releju zahteva veliko časa.
Avtor je izdelal pripravo, s katero v kratkem času preizkusi izpravnost časovnega releja in lokalizira mesto okva-
DELAVC1, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU MAJU 1985
V	TOZD TOVARNA GLINICE: Anton Peršuh
V	TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Miran Fidler, Marinko Jurilj, Drago Širovnik, Marjan Veršič in Janko Špindler.
V	TOZD VZDRŽEVANJE: Ivan Kujavec, Stanislav Bedenik in Bruno Skuber
V	TOZD PROMET: Miro Kornet, Bernard Korez, Avguštin Kovačič in Feliks Kodrič
V	DS SKUPNIH SLUŽB — ODP Danilo Ozmec
IZ JLA SE JE VRNIL: Dušan Šegula
DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU MAJU 1985
IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Martin Emeršič
IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Gorazd Inkret, Janez Bratušek, Franc Matjašič, Janez Plohl in Mirko Preložnik
Godba na pihala piska mnogim srce kar zavriska, pete so nas zasrbele, peti zraven smo začele.
Stroji nemi so obstali, z nami godbo poslušali, godba skladbo je končala, in aplavz močan izzvala.
Ura hitro je minila, v nas občutke prebudila, _ v mnogih izmed nas kriči, naj godba TGA živi!
re. Na ta način je znatno skrajšal čas popravila el. viličarja in podaljšal vozni čas vozila.
V TOZD Vzdrževanje so menih, da ima predlog dovolj utemeljeno koristnost v časovno večji izkoriščenosti el. viličarjev, krajši je čas trajanja popravila. Za avtorja so predlagali enkratno nagrado.
Služba za inventivno dejavnost jev tem smislu pripravila predlog izračuna enkratne nagrade, in sicer za znesek
12.771,00	din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Vzdrževanje sta soglašala.
Predlog je sprejet kot tehnična izboljšava.
Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado.
C. P.
IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Peter Pihler, Branko Vinkler, Boris Vogrinec in Miroslav Slavkovič IZ TOZD PROMET: Janez Strafela in Franc Kukovec IZ TOZD KONTROLA KVALITETE: Dušan Zelenjak
IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Zorka Tetičkovič
IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Drago Delič, Milan Časar, Alen Petan, Emil Crni, Rado Smrkolj in Antonija Lužar
UMRLI:
Franc Ribič iz TOZD Vzdrževanje Viktor Perkovič iz TOZD Proizvodnja aluminija
V J LA SO ODŠLI:
Stojan Sardinšek, Anton Tomanič, Franc Kozel, Jože Nahberger, Miran Krajnc, Slavko Vek, Igor Purg, Davorin Lubej, Marjan Avguštin, Silvo Pernat, Danilo Šmigac, Edvard Dobrajc, Mirko Štagar, Miran Emeršič, Rajko Sok, Igor Gajski, Milan Fras, Izidor Turščak, Alojz Zagorc in Mujo Susak.
Povabila se vrstijo, da še k nam kdaj prihitijo, fantje in dekleta mlada, ki jim muzika je draga.
Kaj v zahvalo bi vam dah? »Knapa« in dve knjigi mali, znak rudarjev in Zasavja, ker lepo ste nam igrali.
Albina OCEPEK
Kadrovske vesti
Godbi TGA
aluminij 4
Koliko bomo plačevali za električno energijo v gospoginjstvih
Skupščina posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije je sprejela tarifnli sistem, za prodajo električne energije iz elektrogospodarskega sistema Slovenije. Tako se od 1. aprila dalje uporablja novi terifni sistem, ki uvaja sezone tudi za gospodinjstvo. Uvedba sezone pomeni, da bo električna energija za gretje dražja. Verjetno nas bodo na to opozarjali tudi obroki, ki naj bi bili v zimskih mesecih večji kot v poletnih. V osnovi se obroki dolo čijo na ta način, da se upošteva poraba v prejšnjem obračunskem obdobju (letu) in zadnja veljavna cena po tarifnih postavkah.
Tarifni elementi po katerih se plačuje električna energija v gospodinjstvu so:
1.	obračunska moč,
2.	prevzeta delovna energija.
Tarifne postavke se po sezonah delijo na:
—	tarifne postavke v višji sezoni (VS),
—	tarifne postavke v) nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar, marec, oktober, november in december. Ostali meseci leta pa so meseci nižje sezone.
Odnos tarifnih postavk v višji sezoni v primerjavi s tarifnimi postavkami v nižji se-
GOSPODINJSKI ODJEM (velja
zoni je 1,5 : 1. Po dnevnem tarifnem času se, tarifne postavke delijo na:
—	VT večje dnevne tarifne postavke in
—	MT manjše dnevne tarifne postavke.
Po večjih tarifnih postavkah (VT) se obračunava dobavljena električna energija v trajanju 12 ur dnevno in sicer:
—	v razdobju, ko se uporablja poletni čas od 8. do 14. ure in od 17. do 23. ure, v preostalem času leta pa od 7. do 13. ure in od 16. do 22. ure.
Po manjših tarifnih postavkah. se obračunava električna energija v razdobju, ko se uporablja poletni ■ čas od 14. do 17. ure in od 23. do 8. ure, v preostalem času leta pa od 13. do 16. ure in od 22. do 7. ure ter ob nedeljah ves dan.
Števčna stikalna ura za preklop dvotarifnih števcev električne energije bo stalno nastavljena po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne premakne.
Odnosi večjih tarifnih postavk in manjših tarifnih postavk so določeni v razmerju 2 : 1.
Za izračun električne energije v gospodinjstvu rabimo:
1.	tarifno postavko za delovno
energijo,
2.	tarifno5 postavko za obračunsko moč.
od 1. aprila dalje)
Za lažje razumevanje dajem nekaj primerov. V vsakem primeru se moramo poslužiti tabele A, ki obravnava obračunsko moč. Pri uporabnikih v gospodinjskem odjemu, ki imajo eno-tarifno merjenje, je tarifna postavka za delovno energijo za 20 % nižja od tarifne postavke, ki velja za čas večje tarife pri dvotarifnem merjenju. Zato je umestno uporabiti dvotarifni števec šele takrat, ko je poraba v mali dnevni tarifi večja /.a več kot 40 % porabe v večji dnevni tarifi.
1.	primer
Gospodinjstvo, ki ima enofazni priključek s 25 A glavno varovalko dn mesečno porabo 350 kWh. Enotarifno merjenje.
IZRAČUN Visoka sezona
—	moč = 6 kW	518,40 din
—	delovna energija = 350 kWh X 8,83 = 3.090,50 din
—	za 1 MESEC =	3.608,90 din
Nizka sezona
—	moč = 6 kWh	345,60 din
—	delovna energija = 350 kWh X 5,89 = 2.061,50 din
—	za 1 MESEC =	2.407,10 din
—	1 kWh =	.	6,87 din
2.	primer
GOSPODINJSTVO, ki ima enofazni priključek s 25 A glavno varovalko, dvotarifni števec in mesečno porabo v
—	VT 150 kWh
—	MT 200 kWh skupaj 350 kWh
IZRAČUN Visoka sezona
—	moč 6 kW =	518,40 din
—delovna energija VT = 150 kWh X 11,04 = 1.656,00 din
—	delovna energija MT = 200 kWh X 5,52 = 1.104,00 din
—	za 1 MESEC =	3.278,40 din
Povprečna cena za 1 kWh =	9,36 din
Nizka sezona
—	moč 6 kW =	345,60 din
— delovna energija VT = 150 kWh X 7,36 = 1.104,00 din
— delovna energija MT = 200 kWh X 3,68 = 736,00 din
—	za 1 MESEC =	2.185,60 din
—	1 kWh =	6,24
1.	Delovna električna energija
TABELA A
	Obračunska	DELOVNA		ENERGIJA din/kWh
Sezona	mesečno	Dvotarifno merjenje EnotarifnoDirigirana		
	din/kW	VT	MT	merjenje poraba
VS	86.40	11.04	5.52	8.83 4.14
NS	57.60	7.36	3.68	5.89 2.76
2.	Obračunska moč se določa po velikosti glavne varovalke
TABELA B
Nazivna ENOFAZNI PRIKLJUČEK TRIFAZNI PRIKLJUČEK
jakost glavnih varovalk	kW	din/mesec VS NS		kW	din/mesec VS NS	
16 A	3	259,20	172,80	7	604,80	403,20
20 A	4	345,60	230,40	8	691,20	460,80
25 A	6	518,40	345,60	10	864,00	576,00
35 A	8	691,20	460,80	15	1.296,00	864,00
50 A	11	950,40	633,60	33	2.851,20	1.900,80
3.	primer
GOSPODINJSTVO, ki ima tarifni priključek s 25 A glavno varovalko, dvotarifni števec in mesečno porabo v
—	VT 150 kWh
—	MT 200 kWh skupaj 350 kWh
IZRAČUN Visoka sezona
—	moč 10 kW =
—	delovna energija VT = 150 kWh X 11,04
—	delovna energija MT = 200 kWh X 5,52
—	za 1 MESEC =
Poprečna cena za 1 kWh =
864,00 din = 1.656,00 din = 1.104,00 din 3.624,00 din 10,35 din
Nizka sezona
—	moč 10 kW =
—	delovna energija VT = 150 kWh X 7,36
—	delovna energija MT = 200 kWh X 3,68
—	za 1 MESEC =
—	1 kWh =
576.00	din
1.104.00	din
736.00	din
2.416.00	din 6,90 din
Gospodinjstvo, ki ima tarifni priključek z enotarifnim merjenjem velja izračun liz 1. primerjave s tem, da iz tabele B vzamemo obračunsko moč tarifnega priključka.
Gospodinjski odjem obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih pro-
storov in vstop k stanovanjskim hiš dm ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišnih vodovodov.
Porabo delovne električne energije oz. stanja odčitate na električnem števcu.
Franček KRAJNC
aluminij 5
Družbena samozaščita in SLO
Vrste gasilnih aparatov
Na osnovi gasilnega sredstva gasilne oprate delimo na:
—	aparate za gašenje s prahom »S«
—	aparate za gašenje z ogljikovim dioksidom »CO«<
—	aparate za gašenje s HALONOM (HALON 1211)
—	aparate za gašenje z razpršenim curkom »V-9«
—• aparate za gašenje s kemično peno »Ph«
Aparate do 20 kg prištevamo k prenosnim od 20 kg naprej pa k prevoznim gasilnim aparatom.
Pri vsaki oznaki aparata je številka — n. pr. S-1, S-2, S-3 itd., ki nam pove količino vsebovanega gasilnega sredstva (v kg).
PRIPRAVA GASILNIH APARATOV ZA GAŠENJE
Kako pripravimo prenosni gasilni aparat na prah S-1, S-2 in S-3 za gašenje?
1.	Snamemo varnostno sponko;
2.	Pritisnemo vzvod aparata navzdol, vzvod spustimo in ga ponovno' ptritisnemo;
3.	Ročnik, oziroma ustnik aparata usmerimo proti gladini goreče površine.
Kako pripravimo ročni gasilni aparat S-6 in S-9 za gašenje?
1.	Sprostimo ročnik od aparata;
2.	Snamemo varnostno sponko;
3.	Pritisnemo vzvod aparata navzdol;
4.	Pritisnemo vzvod na ročniku;
5.	Ročnik oziroma ustnik aparata usmerimo proti gladini goreče površine.
Kako pripravimo prevozni gasilni aparat S-50 in S-100 za gašenje?
1.	Odvijemo cev in jo poravnamo;
2.	Sprednji del aparata nagnemo navzdol;
3.	Izvlečemo varovalno sponko;
4.	Potegnemo ročico ventila;
5.	Odpremo pipo na rezervoarju;
6.	Potegnemo sprožilec na ročniku;
7.	Naravnamo ročnik na gorečo površino.
Kako pripravimo ročni gasilni aparat C02 — 5 kg za gašenje?
1.	Sprostimo ročnik;
2.	Obrnemo ventil na levo do kraja;
3.	Naravnamo curek naravnost v podnožje plamena; Prav-tako ravnamo pri prevoznem gasilnem aparatu C02 — 10 kg, če ima vretenski ventil.
Pri vzvodnem ventilu pa je priprava za gašenje sledeča:
1.	Sprostimo pripeto cev z ročnikom;
2.	Izvlečemo varnostno sponko;
3.	Potegnemo ročico ventila;
4.	Naravnamo ročnik na gorečo površino.
Kako pripravimo prevozni gasilni aparat HL-25 kg in HL-50 kg za gašenje?
1.	Odvijemo cev,
2.	odvijemo ventil do konca,
3.	naravnamo ročnik proti ognju in pritisnemo na ročico ročnika.
Kako pripravimo ročni gasilni aparat V-9 za gašenje?
1.	Pripravimo cev za gašenje,
2.	izvlečemo varnostno sponko,
3.	pritisnemo vzvodno ročico,
4.	naravnamo ročnik proti ognju in pritisnemo na ročico ročnika.
Kako pripravimo ročni gasilni aparat »PH« za gašenje?
1.	Aparat prinesemo v neposredno bližino požara,
2.	odstranimo varnostno sponko,
3.	odvijemo spiralno vreteno do konca,
4. aparat obrnemo z glavo navzdol, nato pa še 2 do 3 krat obrnemo za 180°, da se be tekočini, ki sta v veliki in mali posodi medseboj pomešata, pri čemer nastane kemična reakcija.
Nasveti Samo brezhiben in dostopen gasilni aparat lahko služi svojemu namenu.
Drago Hertiš
Civilna zaščita — sestavni del naše splošne ljudske obrambe
Civilna zaščita je sestavni del naše splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in je organizirana v skladu s potrebami v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav delovnih ljudi v OZD in občanov v KS za reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
V	skladu s sprejetimi usmeritvami v SRS o organiziranju in delovanju civilne zaščite, ki so zapisane v zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, je civilna zaščita organizirana v TGA na nivoju delovne organizacije s ciljem, da v slučaju potrebe sodeluje pri reševanju in zaščiti delavcev in materialnih dobrin.
Organizacija civilne zaščite in njene naloge so konkretno opredeljene v načrtu civilne zaščite, ki smo ga izdelali na podlagi ocene ogroženosti naše delovne organizacije in ga stalno do-piolnjujem)o. Poleg navedenega načrta cvilne zaščite so naloge CZ opredeljene tudi v srednjeročnih in letnih planskih dokumentih, kar je izjemnega pomena za doseganje optimalnih rezultatov v razvoju CZ.
Na podlagi ocene ogroženosti in nalog, ki iz te ocene izhajajo smo v TGA ugotovili, da bo CZ učinkovita in sposobna reševati še tako zapletene naloge le ob ustrezni organizaciji in strokovni usposobljenosti njenih pripadnikov.
V	TGA, imamo za izvajanje nalog zaščite in reševanja organizirane specializirane enote CZ, ki ob stalnem usposabljanju in osnovnih in dopolnilnih tečajih, tekmovanjih in praktično reševalnih vajah, utrjujejo svoje strokvno znanje potrebno za reševanje in zaščito delavcev ob vsakem času.
Poleg strokovnega usposabljanja pripadnikov, CZ posvečamo še posebno pozornost materialni opremljenosti naših enot, saj se zavedamo, da brez ustrezne in kvalitetne opreme, učinkovito reševanje v težavnih razmerah ne bi bilo uspešno.
Ko ob dnevu CZ Jugoslavije ocenjujemo dosežene rezultate civilne zaščite v TGA, lahko ugotovimo, da so doseženi rezultati zelo dobri tako pri strokovnem usposabljanju pripadnikov CZ, kakor tudi materialni opremljenosti naših enot.
Letos poteka zadnje leto izvajanja srednjeročnega plana, v katerem smo predvideli izvajanje nekaterih pomembnih nalog s ciljem nadaljnje krepitve CZ v TGA tudi v letošnjem letu.
Najpomembnejše naloge, ki smo jih opravili oziroma jih še izvajamo so naslednje:
1.	Vzgoja in izobraževanje
Vzgoji in izobraževanju pripadnikov civilne zaščite posvečamo v štabu CZ posebno pozornost, saj se zavedamo, da lahko uspešno delujemo v slučaju po-
trebe le, če smo ustrezno strokovno usposobljeni. V ta namen smo v letu 1984 in 1985 uspešno organizirali dopolnilne tečaje za pripadnike enote RBK, gasilske enote in enote PMP, v jeseni pa bomo organizirali še dopolnilni tečaj za pripadnike tehnično-reševalne enote.
Poleg usposabljanja in dopolnitev tečajev se udeležujemo tudi občinskih tekmovanj, kjer naši pripadniki CZ praktično preverjajo svoje znanje.
Glede izobraževanja člainov štaba civilne zaščite pa ugotavljamo, da smo storili premalo, zato bo v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju skupno z občinskim štabom CZ in oddelkom za LO občine Ptuj potrebno pristopiti k načrtnemu izobraževanju članov štabov, tako v TGA kot v drugi OZD v občini.
2.	Opremljanje enot
Mislim, da je prav, da posvetimo tudi nekaj besed praktično reševalnim vajam, ki so za preizkušanje usposobljenosti pripadnikov naših enot CZ in članov štaba zelo pomembne. V TGA smo v prejšnjih letih pri organiziranju vaj po TOZD bili zelo aktivni in tudi uspešni, v zadnjih dveh letih pa smo zaradi znaih dogodkov v TGA in premajhnega zanimanja odgovornih delavcev za razvoj civilne zaščite v TGA na tem pomembnem 'področju izobraževanja zaostali. Mislim, da v bodoče kljub nujnemu stabilizacijskemu obnašanju, organizacija praktičnih vaj za posamezne enote oziroma občasno za vse enote ne bomo smeli opuščati, če želimo obdržita dosežen nivo pripravljenosti civilne zaščite v TGA.
Opremljanje enot in štaba CZ smo tudi v letu 1984/85 izvajali v skladu s sprejetim programom. Pri tem je potrebno pripomniti, da so naše enote ustrezno opremljene tako, da se v glavnem nabavlja le manjakajoča oprema in dopolnjuje zaradi dotrajanosti obstoječa. V zvezi z opremo je stanje neustrezno le na področju zvez, kjer nam do danes še ni uspelo nabaviti kvalitetnih radijskih postaj, ki so za izvajanje nalog CZ nujne.
3.	Ažuriranje načrta civilne zaščite
Dopolnjevanju in ažuriranju načrta civilne zaščite posvečamo v štabu CZ posebno pozornost, saj se zavedamo, da je kvaliteten načr delovanja CZ v slučaju potrebe predpogoj za uspeh v akcijah reševanja in zaščite.
4.	Sodelovanje s štabi CZ v KS in delovne organizacije na področju KS Kidričevo
V štabu CZ TGA skrbimo tudi za usklajevanje načrtov in skupnih akcij s štabom CZ v KS Kidričevo. Pripominjamo pa, da je to sodelovanje sedaj precej slabše od prejšnjih let, ko smo večkrat izvajali skupne akcije v TGA in KS.
Mislim, da je naša skupna naloga in dolžnost, da zopet vzpo-
aluminij e
stavimo med štaboma ustrezno sodelovanje, saj je koordinacija pri izvajanju zahtevnih nalog CZ predpogoj za nadaljnjo krepitev CZ v TGA in KS.
Kot ustrezno lahko ocenimo sodelovanje z občinskim štabom CZ, čeprav moramo puripomniti, da pričakujemo od tega štaba in oddelka za civilno zaščita še več zanimanja za naše probleme in sodelovanja predvsem na področju vzgoje in izobraževanja.
5.	Zaklanjanje — zaklonišča
Glede zaklanjanja naših delavcev ugotavljamo, da kljub vloženim naporom tudi v obdobju 1984/85 še nismo rešili vseh' prisotnih problemov.
Prostori, ki so na razpolago za zaklanjanje, to so zaklonilniki, še vedno niso urejeni v skladu s predpisi. Pri tem moramo pripomniti, da je del krivde za tako stanje tudi na štabu, ki je bil 'dosedaj preveč popustljiv do odgovornih poslovodnih struktur v TOZD, ki so dolžne stalno vzdrževati in skrbeti za zaklonilnike za svoje delavce tako, da se le ti v slučaje potrebe lahko nemudoma umaknejo v ta zaklonišča.
Na podlagi podanih podatkov in izvedenih nalogah, lahko trdimo, da civilna zaščita v TGA deluje v skladu s sprejetimi smernicami občinskih in republiških organov ter samoupravnih organov TGA in se strokovno, kadrovsko in materialno krepi v skladu s potrebami reševanja in zaščite delavcev in materialnih dobrin.
Seveda pa je poleg uspehov potrebno omeniti tudi nekatere nerešene probleme. Pri tem bi omenil predvsem zatemnjevanje naših objektov, ki ga rešujemo že nekaj let, vendar pa dokončne rešitve še nimamo. Nadalje smo šibki tudi na področju zvez in alarmiranja, kjer še vedno nismo uspeli nabaviti ustrezne opreme. Naša slabost je tudi v tem, da še nismo dovolj storili za podru-žabljanje samozaščite med delavci, čeprav je viden določen napredek v samozaščitnem delovanju delavcev, posebno na področju požarnega varstva.
Glede številčnega stanja naših enot lahko rečemo, da je zadovoljivo. V enote je vključeno približno 9 % zaposlenih delavcev v TGA, kar po naši oceni zadostuje za uspešno opravljanje v načrtu CZ predvidenih nalog v mi-
ru in vojni. Seveda pa to ne pomeni, da v bodoče ne bomo vključevali še več delavcev v enote CZ. Naša skupna naloga je, da v perspektivi vključimo v enote CZ približno 15 % naših delavcev in s tem dosežemo število predvideno v republiških in občinskih smernicah.
Ob doseženih rezultatih je potrebno poudariti, da smo jih lahko dosegli le ob sodelovanju vseh delavcev TGA, ki za potrebe CZ vlagajo precejšnja sredstva in komiteja za SLO in DS TGA, komitejev po TOZD in samoupravnih organov, več konkretnega sodelovanja pa bo potrebno s sindikatom, ki ima na področju S.LO in DS pomembne naloge in dolžnosti ter poslovodnimi delavci. V štabu CZ smo prepričani, da bomo ob konkretnem sodelovanju in zanimanju navedenih struktur za potrebe in razvoj CZ v TGA tudi v bodoče uspešno opravljali odgovorne naloge na področju CZ, da bomo dosegli še boljše rezultate, čeprav nam zaostrene gospodarske razmere in stabiliza" cijski ukrepi nalagajo racionalno obnašanje in varčevanje tudi na področju obrambnih priprav.
Ob koncu dovolite, da se zahvalim vsem pripadnikom CZ v TGA za njihova požrtvovalnost pri opravljanju zahtevnih nalog, posebno pa še dobitnikom priznanj za njihovo večletno uspešno delo v enotah civilne zaščite.
Vsem pripadnikom CZ TGA in KS Kidričevo čestitam v imenu štaba CZ TGA in v svojem imenu k dnevu CZ Jugoslavije z željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno in požrtvovalno kot doslej opravljali sprejete naloge in prispevali svoj delež k nadaljnji krepitvi civilne zaščite v TGA, KS in občini.
Poveljnik štaba CZ TGA:
Stanko Debeljak, dipl. ing.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti -našega dragega
VIKTORJA PERKOVIČA
se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata tozda Proizvodnja aluminija, govorniku, sodelavcem ter godbi in pevce,m TGA, k-i so ga pospremili na njegovi zadnji poti
vsi njegovi
Dan, ki je ostal v spominu
Naši godbeniki v Trbovljah
TGA Boris Kidrič je velika delovna organizacija, katere del smo tudi mi, TOZD Livarna Trbovlje. Na eni in na drugi strani si prizadevamo za boljše sodelovanje na vseli področjih dela in življenja.
Tako sta se tudi predstavnika kulture iz obeh sredin, tov. Boris Urbančič — pred-srednik komisije za kuitùro TGA, in tov. Pavel Ambrož — kulturni amimator Livarne Trbovlje, dogovorila, da bo naš tozd obiskala godba na pihala iz TGA.
Godbeniki so prispeli v Trbovlje dne sedmega junija in nam v oddelku čistilnice ob 13 uri odigrali nakaj skladb iz svojega bogatega programa. Bili so čudoviti, popestrili so nam vsakdanji tempo in monotonost ropota strojev in naprav. Zunai je žgalo pravo poletno sonce, vročina je puhtela od strjoev in pot je tekel po obrazih, a od časa do časa je srh spreletel telo ob zvokih, ki so jih godbeniki izvabljali iz svojih inštrumentov. Zares so mojstri, saj kot smo lahko zasledili, so pred kratkim dobili zlato plaketo v Krškem.
Med skupino godbenikov smo lahko opazili tudi dosti zelo mladih obrazov. In prav je tako, saj to je garancija za nadaljnji uspešni obstanek in razvoj te skupine. Kar škoda, da je njihov program trajal samo dobre pol ure, a upamo, da se bodo takšni obiski še ponovili in postali morda celo tradicionalna srečanja. S temi srečanji obe strani želita čim bolj približati kulturo vsakemu delavcu.
V zalivalo za obisk in izvedeni program je kulturni animator v imenu tozda, poklonil godbenikom simbolj Trbovelj — ZASAVJA, to je mali kipec rudarja in dve knjižici —
POMNIKI NAŠEGA BOJA, ki opisujeta širše območje Trbovelj, nekoč in danes.
Kazalec se je neusmiljeno pomikal proti 14. uri, začel se je ooglašati tudi »notranji glas človeka« — kruljenje po želodcu, zato sva se z godbeniki odpavila na avtobus, ki je odpeljal do tovarne obut e Peko. Tam smo v senci dreves pustili avtobus in jo peš mahnili proti gostišču Pirnat.
Prašna makadamska cesta se je vila proti vrhu, mnogi izmed godbenikov so bili prvič v Trbovljah, zato se jim je zdelo, da ceste sploh ne bo konec, pa čeprav je hoja trajala le 10 minut. Med hojo so se ozirali po okoliških hribih, ki so zeleni, ponosni in visoki s svojimi vrhovi božali nebesno modiino. Tudi to je del doživetja za tiste, ki so večino svojega življenja preživeli med širnimi, ravnimi polji in travniki. Zato tudi vas, ki morda niste med godbeniki ali političnimi funkcionarji in sedajle berete ta članek, vabim, da pridete v Zasavje in skupaj bomo obiskali kakšno planinsko postojanko. Pridite, prijetno bo!
Prispeli smo do gostišča, kjer so že čakale pogrnjene mize. Nalili smol si kozarčke in nazdravili vodji skupine godbenikov, pa še enkrat — na dobro sodelovanje. Beseda je dala besedo in šale so kar deževale. Nato so nam postregli z obilnim kosilom in spet nas je preganjal čas. Vrnili smo se do avtobusa, škoda, da smo se morali tako hitro ločiti, a kaj moremo, vsakega od nas čakajo osebne in družinske dolžnosti. Ta dan pa je ostal v prijetnem spominu in skušali ga bomo še ponoviti!
Albina Ocepek
Iz naše livarne v Trbovljah
aluminij ?
Kako smo poslovali
Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKS! FIZIČNEGA OBSEGA
iz tabele I inll je razvidno, kako smo poslovali v mesecu maju 1985. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985.
					DOSE2ENO				1 N	D E K S	
TOZD/PflO IZVOD	Enota mere		1985		1984		198 5		1985/84		1985
		V	l-V	V	l-V	V	' l-V	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE											
A! hidrat — AI203	t	9.300	43.769	10.152	42.578	9.721	41.261	96	97	105	94
Od tega: predelava AI203	t	400	1.600	401	1.165.	360	2.090	90	179	90	131
Kalc. glin. — red. proizv.	t	8.490	4T.284	8.374	42.444	7.971	39.448	95	93	94	96
Kalc. glin. — predelava Prodani hidr. AI203	t	—	—	—	27	—	—	—	—	—	—
— red. proizv.	t	—	—	—	45	—	27	—	60	—	—
— predelava	t	400	1.600	401	1.138	360	2.090	90	184	90	131
Skupaj (kale. gl. -t-pr. hid.)	t	8.890	42.884	8.775	43.654	8.331	41.565	95	95	94	97
Raztopljeno vod. stek.	t	1.251	6.094	649	3.293	523	3.604	81	109	42	59
od tega pred. razt. vod. stek.	t	297	1.448	—	—	—	124	—	—	—	9
Zeolit A — suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA		305	1.495	126	780	217	663	172	85	71	44
Elektrolitski Al — hala A	t	1.754	8.543	1.771	8.761	1.790	8.709	101	99	102	102
Elektrolitski Al — hala B	t	2.055	10.010	2.070	10.307	2.070	10.081	100	98	101	101
Elektrolitski Al — hala B-6P	t	92	449	3	3	94	460	—	—	102	102
Skupaj A+B + B-6P	t -	3.901	19.002	3.844	19.071	3.954	19.250	103	101	101	101
Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA	t	2.184	11.336	2.082	10.115	2.069	12.687	99	125	95	112
Al formati	t	1.285	6.258	2.069	8.550	1.155	8.198	56	96	90	131
Al formati — za izparilce	t	—	—	201	1.247	1	568	—	46	■ 		—
Al žica (E Al + P-11)	t	327	1.594	264	1.330	278	560	105	42	85	35
Al trak — ozki za prodajo	t	85	414	137	333	234	619	171	186	275	150
Al trak — ozki za rondelice	t	340	1.655	374	1.577	356	1.233	95	78	105	■75
Rondelice	t	170	827	181	759	171	670	94	88	101	81
Al trak — široki za prodajo	t	425	2.069	225	1.168	442	1.268	196	1Q9	104	61
Al trak — široki za izparilce	t	212	1.034	—	—	451	800	—	—	213	77
Izparilniki	t	85	414	111	483	150	661	135	137	176	160
Al zlitine: gnetne	t	702	3.421	796	3.776	564	3.627	71	96	80	106
livarske	t	743	3.620	275	2.749	467	3.667	170	133	63	101
Predzlitine: lastna poraba	t	91	442	95	452	73	431	77	95	80	93
Drogi za kline in stikala	t	8	41	. 		143		3	—	2	—	7
Tokovodniki za MPPAI	t	85	414	—	—	—	—	—	—	—	—
LIVARNA SKUPAJ:	t	4.558	22.203	4.728	22.567	4.341	22.305	92	99	95	100
Od tega: Blagov, proizv.	t	3.907	19.031	' 4.058	19.148	3.461	19.270	85	101	89	101
Pretapljanje Al	t	374	1.821	270	1.129	561	1.189	208	105	150	65
TOZD Tovarna glinice
Proizvodnja Al hidrata AI203 znaša v mesecu maju 9.721 ton (indeks 105), od tega je predelava 360 ton Al hidrata AI203. V prvih petih mesecih smo proizvedli 41.261 ton in s to količino nism'o dosegli planirane količine za 2.508 ton oz. 6 %, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa ne za 1.317 ton oz 3 %.
V	petem mescu smo proizvedli 7.971 ton kalcinirane glinice, Al hidrata AI203 smo prodali 360 ton, to je skupaj 8.331 ton in je za 559 ton manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 94). Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega A| hidrata AI203 je dosežena z 41.565 ton in ne dosega planirane količine za 1.319 ton oz. 3 %, proizvodnja v istem obdobju preteklega leta pa ne za 2.089 ton oz. 5 %.
Iz tabele II. je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v času od I—V porabili 100 % boksita, 80 % Na hidroksida, 103 % pare, 183 % žganega apna in 109 % električne e-nergije napram planirani porabi.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do maja presegli porabo električne energije za 11 %, poraba toplotne energije in pare je enaka planirani, poraba Al fluorida pa je za 68 % manjša od planirane.
V	mesecu maju smo proizvedli 523 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 42), od januarja do maja pa znaša skupna proizvodnja 3.604 ton ter je za 41 %
manjša kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja. Predelava raztopljenega vodnega stekla znaša od l—V 124 ton, to je samo 9 % planirane količine. Proizvodnja zeolita A-suhega je v petem mesecu dosežena z 217 ton (indeks 71), v prvih petih mesecih pa smo proizvedli 663 ton, to je 832 ton oz. 56 % manj kot smo planirali.
TOZD Proizvodnja aluminija
V	hali A smo v maju proizvedli 1.790 ton elektrolitskega Al in s to količino presegli plan proizvodnje za 36 ton oz. 2 %. Kumulativna proizvodnja znaša 8.709 ton in je za 166 ton večja od načrtovane (indeks 102) in 52 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99).
V	hali B znaša majska proizvodnja 2.070 ton in je za 15 ton oz. 1 % večja kot po planu. Od januarja do maja smo proizvedli 10.081 ton in za 71 ton oz. 1 % presegli načrtovano proizvodnjo, proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 2 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B znaša v petem mesecu 94 ton (indeks 102), v petih mesecih pa smo proizvedli 460 ton in presegli plan za 11 ton (indeks 102). Proizvodnja v hali A, B in B-6P je v maju dosežena z 3.954 ton (indeks 101), od januarja do maja smo proizvedli 19.250 ton in presegli planirano proizvodnjo za 248 ton oz. 1 %.
V	hali A smo v času od I—V porabili 97 % anodne mase, 59 % kriolita, 98 % električne energije
(Nadaljevanje na 10. strani)
TABELA II. Pregled pohabljenih in-ajvažnejših surovin na enoto proizv.
TOZD/PROIZVOD	Enota mero	Plan 1985	DOSE2ENO V l-V		INDEKS 4:3 5:3	
1	2	3	4	• 5	6	7
TOZD Tovarna glinice						
Al hidrat — AI203						
— boksit	t *	2,659	2,621	2,670	99	100
—■ Na hidroksid 100%	t *	0,12750	0,06085	0,10208	48	80
—• para	t	4,450	4,19607	4,57682	94	103
— žgano apno	t	0,0405	0,07895	0,07412	195	183
— el. energija	kWh 360,653 353,854			392,910	98	109
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,445	5,29034	5,44738	97	100
—• paro	t	0,0402	0,04014	0,04015	100	100
— Al fluorid	t	0,000412	0,000125	0,00013	30	32
— el. energija	kWh	31,174	35,80213	34,68043	115	111
Elektrolitski Al — hala A — glinica t		1,920	1,92032	1,92002	100	100
— anodna masa	t	0,575	0,55706	0,55879	97	97
— kriolit	t	0,030	0,01168	0,01773	39	59
— Al fluorid	t	0,040	0,03872	0,03930	97	98
— el. energija	kWh	17.971	17.481	17.684	97	98
Elektrolitski Al — hala B —■ glinica t		1,920	1,91988	1,92003	100	100
— anodna masa	t	0,565	0,58271	0,56398	103	100
—■ kriolit	t	0,030	0,01865	0,02500	62	83
— A! fluorid	t	0,040	0,04307	0,03869	108	97
— el. energija	kWh	17.537	17.105	17.193	98	98
Elektrolitski Al — hala B-6 — glinica t		1,920	1,91575	1,91903	100	100
—• anodni bloki	t	0,600	0,58933	0,57833	98	96
— kriolit	t	0,030	0,01588	0,02909	53	97
—• Al fluorid	t	0,040	0,02276	0,01856	57	46
—■ el. energija	kWh	16.979	16.484	16.485	97	97
Anodna masa						
— petrolkoks	t	0,67165	0,64631	0,64982	96	97
— katranska smola	t	0,338015	0,36074	0,36216	107	107
— mazut	t	0,0055	0,00077	0,00151	14	27
— el. energija	kWh	150	133	127	89	85
aluminij s
Prioritetna lista prosilcev izTOZD LLBK
Odbor za gospodarjenje TGA je razpravljal o prioritetni listi prosilcev za posojila za novogradnjo in rekonstrukcijo stanovanjskh hiš tozd LLBK in sprejel naslednji
sklep :
«	Odbor za gospodarjenje TGA na osnovi sklepa Delav-
skega sveta tozd LLBK sestavi prioritetno listo prosilcev za dodelitev posojila za novogradnjo in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš tozd LLBK.
Prioritetna lista je sestavni del tega sklepa.
Na osnovi določil 34. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj se prioritetna lista objavi v glasilu delovne organizacije in na oglasnih deskah. Prioritetna Isita prične veljati osmi dan po objavi, v skladu s 35. členom pravilnika pa se uporablja od 1. 7. 1985 dalje.
Zap. št.	Mat. št.	Priimek in ime	Naslov bivališča	Št. dr. čl.	Št. točk II. 48. čl.	Št. točk I, ab, 48.čl.	Skupaj točk
NOVOGRADNJE 1. 4793 Gobove Franc			Izlake 97, Izlake	4	74		74
2.	4948	Roglič Jolanda	Šemnik 17, Šemnik	3	30	15	45
3.	4884	Volavšek Karl	Novi dom 12b, Trbovlje	3	40		40
4.	4762	Arh Albin	Čemšenik 8, Čemšenik	3	39		39
5.	6743	Košir Martina	Ravenska vas 26, Zagorje	3	31		31
REKONSTRUKCIJE 1. 5301 Zupan Romana			Pintarjeva 30, Zagorje	3	88	2	90
2.	4858	Slapar Emil	Loke 33, Trbovlje	4	31	25	76
3.	5220	Samec Mojca	Prešernova 18, Zagorje	3	70	6	76
4.	4993	Okorn Emil	C. Tončke Čeč 39 Trbovlje	3	69	6	75
5.	4852	Selevšek Martin	Ojstro 16, Trbovlje	3	44	29	73
6.	6819	Logar Peter	C. 1. maja 83, Hrastnik	3	46	19	65
7.	6601	Rezar Ernest	Savinjska 38, Trbovlje	3	31	23	54
8.	4847	Ravnikar Ivan	Ključevica 1, Dobovec	3	34	15	49
9.	4876	Troha Milan	Kisovec 66, Kisovec	3	34	6	40
10.	6384	Janež Tomaž	Ribnik 30, Trbovlje	1	29	5	34
Počitnice se bližajo, sprostimo se in bodimo previdni
Na dopust gremo na morje! Brez morja ni dopusta, ni zdravja, naj zagorele polti, ni zaloge toplote za hladne zimske mesece. Je to res? Kot v .prejšnjih letih, seveda tudi letos, vsi ne bodo preživeli dopust na morju. Razlogi za to so različni, od življenjskih navad posameznikov, želje po letovanju samo v času od sredine jublija do sredine avgusta, padec življenjskega standarda. Ne glede na to, kje boste preživeli počitnice, si bo verjetno večina privoščila nekaj rekreacije na vodi in zaradi tega menim, da je potrebno opozoriti še| na drugo plat te zdravju izredno koristne rekreacije, na nevarnost pred utopitvami.
V enem časniku sem prebrala, da so v Sloveniji le ceste bolj krute kot vode. Najbolj učinkovito sredstvo proti utapljanju je seveda dobro znanje plavanja. Utopi se lahko še tako dober plavalec — zaradi drugih poškodb. Vendar pa je dobro ali vsaj običajno znanje plavanja najmočnejša preventiva proti utopitvam. V Sloveniji naj bi se malčki naučili pravati čtim-prej : že v predšolskem obdobju. Po obveznem učnem programu za osnovne šole v Sloveniji naj bi se otroci naučili plavati do tretjega razreda osemletke. Znanje plavanja v svetu je v tesni zvezi s stopnjo razvitosti.
Pred leti je bila v Sloveniji razmeroma visoka stopnja
utopitev. Vzrok za to ni splošno plavalno neznanje, pač pa dejstvo, da je število kopalcev v Sloveniji znatno večje kakor v ostalih republikah. V Sloveniji je največje število kopališč na prebivalca —■ okoli 200 urejenih kopališč ob rekah. jezerih, ob morju in kopalnih bazenov. V Sloveniji so v zadnjih letih terjale vode toliko žrtev, da so utopitve na drugem mestu za prometnimi nesrečami. Med utopljenimi je mnog otrok.
Do utapljanja pogosto prihaja zaradi neznanja plavanja ali slabega znanja plavanja, zaradi precenjevanja plavalnih sposobnosti ali zaradi «izčrpanosti. Pogosto so žrtve mladi, ki zaradi razigranosti in precenjevanja svojih sposobnosti zaidejo M okoliščine, ki ogrožajo življenje. Do utapljanja pa pride često tudi zaradi padcev v vodo, udarca v glavo, epileptičnega napada ali kakega drugega vzroka, zaradi katerega človek izgubi zavest, ker pa je prav takrat v vodi, se utopi. j
V pripravi je »Zakon o varstvu pred utopitvami«, ki naj bi začel veljati v prihodnji kopalni sezoni. Predlog tez za ta zakon govori o urejenosti kopališč, o organizaciji varovanja oziroma preventive in reševanja, o kopališkem redu, ter o varstvu in načinih preventive pred utopitvami tudi v drugih (nekopaliških) vodah. Sistem varovanja kopalcev na urejenih kopališčih, naj bi bil
takšen: reševalna služba ima tri osnovne naloge. Prva je opazovanje kopalcev v vodi. Videli naj bi vse sumljive ali konfliktne situacije med kopalci in z opozorili preprečili nesreče. Za uspešno reševanje je potrebno pravočasno opaziti »začetek« utapljanja.
Opazovalna služba opozori reševalce, ki morajo biti za reševanje iz vode posebej usposobljeni, saj pri utapljanju nastopi smrt zelo hitro in po štirih minutah je samo še petdeset odstotkov možnosti, da rešijo oziroma oživijo utopljenca. Tretja naloga -reševalne službe je prva pomoč: oživljanje ali siceršnja pomoč pri poškodbah. V Sloveniji je na devetnajstih kopališčih reševalna služba urejena, imajo torej1 izšolane reševalce. Opazovalna služba pa ne deluje še nikjer.
S pričakovanim zakonom o varstvu pred utopitvami ne bomo »rešili« vseh nevarnosti. Priti je treba do take stopnje, da bo vsak plavalec sposoben tudi reševati, ke najhitreje rešuje lahko le najbližji.
Na koncu še nekaj nasvetov kopalcem:
—	vroč in pregret od sonca, pa še po ležanju na plaži, ni treba kar skočiti v vodo;
—	prej se je treba malo razgibati;
—	kopanje ni priporočljivo
po jedi, lahko pride do slabosti.	Tonka Krajnc
Koncert
štirinajstim
Zakaj tako mačehovski odnos krajanov Kidričevega do zborovskega petja
Teden dni pred osmim junijem je trideset plakatov v Kidričevem in bližnji okolici vabilo na koncert, ki sta ga priredila mešani pevski zbor iz Podlehnika in moški pevski zbor TGA v počastitev 40. obletnice zmage in petintridesete obletnice samoupravljanja v avli osnovne šole v Kidričevem.
Že ko se je bližala ura nastopa, smo se zaman ozirali proti naselju, če se bo kje prikazal kakšen krajan in prišel poslušat pevke in pevce, ki žrtvujejo ogromno svojega časa da bi «iz njihovih grl zazvenele prelepe pesmi. Žal razen petih ali šestih izjem ni bilo nikogar.
Kje so bili krajani Kidričevega, kje predstavniki družbenopolitičnih in ostalih organizacij, ki smo jih pismeno povabili, ne vem. Kje je bila naša mladina in tisti, ki naj bi vzgajali naše otroke in so nekakšna kulturna ustanova? In še bi lahko naštevali. Pa tudi tisti, pod katerim pokroviteljstvom smo, niso čutil dolžnosti, da bi poslali na koncert vsaj enega predstavnika. Potem se ne smemo čuditi in spraševati, zakaj v Kidričevem ničesar nimamo in tudi ne moremo imeti in tudi ne bomo imeli, saj s takšnim obnašanjem zbijamo voljo še tistim maloštevilnim zanesenjakom, ki bi želeli vnesti čimveč kulture v svoj kraj.
Le kaj so si mislili o nas naši prijatelji pevci iz Podlehnika, ko so zapeli štirinajstim poslušalcem in nam pevcem, Hvala jim.
Mislim, da se bo v nas krajanih moralo nekaj premakniti o-zirorna prebuditi, drugače bomo lepega dne zamrli, saj se samo zapiramo v svoje domove in ne vidimo ali nočemo videti, kaj se dogaja okoli nas.
Naj ta zapis ne zveni kot graja, temveč kot opomin, da je še čas, da se prebudimo in vnesemo v svoj kraj več kulturnega razvedrila.
Hvala krajanom, ki so prišli poslušat in še jih vabimo.
Upravni odbor zbora
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najpri-srčneje zahvaljujem svojim sodelavcem tretje izmene iz kotlarne in omehčevalnice vode, ter sindikatu tozda Tovarna glinice za lepo darilo, ki mi bo večen spomin.
Posebej se zahvaljujem tovarišu Avblju za tako toplo izrečene poslovilne besede na mojem domu.
Slovo po tolikih letih je bilo res težko, vendar upam, da se bomo še večkrat srečali.
Vsem, ki ste ostali, želim pri delu veliko uspeha.
Prisrčna hvala vsem!
vaš nekdanji sodelavec Felicijan Franc
aluminij 9
Srečanje aluminijaševJugoslavije-Niš’85
Že štirinajstič smo se delavci TGA udeležili srečanja alu-minjašev Jugoslavije, katerega domačin je bil to leto Niš, v katerem deluje tovarna barvnih kovin Đuro Salaj. Skupaj z delavci Impola iz Slovenske Bistrice smo tvorili ekipo z imenom UNIAL Maribor. Srečali smo se na kulturnem in športnem polju, s skupno željo krepiti bratstvo in enotnost iri obdržati vezi, ki smo jih čvrsto pletli med dosedanjimi srečanji.
Srečanje se je začelo 29. maja ob 17. uri s prvim sestankom Komiteja. Sestanek je bil delovni, ker je bilo potrebno še dan pred srečanjem spoznati člane Komiteja in program srečanja s posebnim poudarkom na urniku vseh dogajanj.
Po sestanku komiteja so bili mestu domačinu predstavljeni delavci — umetniki iz posameznih mest, kjer ima sedež aluminijska industrija. V s kamnom opasani Trdnjavi se je ljubiteljem te umetnosti s svojimi deh predstavil umetnik fotografije, naš delavec, Stojan Kerbler. V avlu lutkovnega gledališča v Nišu so se predstavili s svojimi deli nas-slednji umetniki: Sead Ham-biralovič — slikar iz Zvomika, Dalibor Šikič —i slikar iz Šibenika in nam že dobro poznani Ljubiša Brkovič — grafik iz Niša, ki se nam je predstavil že lansko leto v času srečanj v našem razstavnem prostoru.
V dopoldanskih urah 30. maja je sprejel člane organizacijskega odbora in Komiteja 14. srečanj predsednik SO Niš Božidar Jocič. Z njimi se je dalj časa zadržal v prijateljskem pogovoru. Ob 20. uri istega dne je bilo vse pripravljenoj za začetek otvoritvene slovesnosti, ki se je odvijala v športni hali Čair. Ob taktu svečane koračnice so se vrstile ekipe: Maribor, Mostar, Se-vojno, Šibenik, Skopje, Titograd, Zvomik in Niš. Potem je bil prebran telegram, ki je bil pozneje poslan predsedništvu SFRJ in CK ZKJ. Prebrag ga SFRJ in CK ZKJ. Prebral ga je delavec Vlastimir Stankovič. Besede dobrodošlice je izrekel predsednik organizacijskega odbora srečanj direktor tovarne Đuro Salaj Vladimir Vladimir Stankovič, zatem pa je predsednik sveta sindikatov občine Niš Milisav Pejič odprl 14. srečanje aluminija-šev Jugoslavije.
31. maja se je začel tekmovalni del v 13 disciplinah. Pred začetkom smo vsi prisotni z eno minutnim molkom počastili spomin na Krsta Lo-kasa iz Šibenika, umrlega pred mesecem dni, ki je bil častni predsednik Komiteja SAL-a. Poleg disciplin, ki so bile na sporedu dosedanjih srečanj, so bila v Nišu prvič tekmovanja iz prve pomoči in v gasilski štafeti. Rezultati pa so bili naslednji:
Nogomet	
Zvomik	
Mostar	
Šibenik	
Niš	
Maribor	
Skopje	
Titograd	
Sevojno	
Rokomet	
Mostar	
Niš	
Maribor	
Skopje	
Šibenik	
Titograd	
Sevojno	
Zvomik	
Odbojka	
Zvomik	
Niš	
Maribor	
Titograd	
Sevojno	
Šibenik	
Mostar	
Kegljanje M	
Šibenik:	2541
Sevojno	2506
Maribor	2470
Skopje	2447
Mostar	2407
Zvomik	2364
Titograd	1842
Niš	1642
Kegljanje Ž	
Šibenik	587
Maribor	517
Zvomik	504
Mostar	397
Titograd	397
Niš	253
Pikado + RK	
Šibenik	
Maribor	
Niš	
Mostar	
Zvomik	
Titograd	
Sevojno	
Skopje	
(Nadaljevanje z 8. strani)	
glede na planirano porabo. V hali B smo porabili glinice in a-nodne mase 100 %, kriolita 17 % manj, Al fluorida 3 % manj in električne energije 2 % manj kot smo načrtovali. Pri proizvodnji poskusnih peči smo porabili vseh surovin manj kot smo načrtovali in sicer: anodnih blokov za 4 %, kriolita za 3 %, Al fluorida za 54 % in električne energije za 3 %.
Meseca maja smo proizvedli 2.069 ton anodne mase in s to količino nismo dosegli plana za 115 ton (indeks 95). Kumulativna proizvodnja anodne mase znaša 12.687 ton in je za 1.351 ton večja kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 112) in 2.572 ton večja kot v enakem ob-
Vožnja s kolesom Šibenik Maribor Mostar Niš Skopje Titograd Zvornik	
Streljanje M	
Maribor	548
Zvomik	526
Šibenik	478
Mostar	469
Titograd	449
Niš	442
Skopje	403
Streljanje Ž	
Zvornik	479
Maribor	463
Mostar	445
Niš	376
Titograd	288
Skopje	222
Šah	
Mostar	22
Zvomik	21
Titograd	19
Niš	16,5
Šibenik	13
Maribor	11,5
Skopje	5,5
Sevojno	3,5
Gasilska štafeta	
Zvomik	61
Niš	65
Skopje	66
Titograd	67,5
Maribor	70
Sevojno	72
Šibenik	73
Mostar	75
Vis. kegljišče	
Sevojno	45
Niš	41
Šibenik	41
Mostar	41
Titograd	35
Maribor	30
dobju preteklega leta (indeks 125).
Pri proizvodnji anodne mase smo v času od I—V porabili 7 % več katranske smole, 3 % manj petrolkoksa, 73 % manj mazuta in 15 % manj električne energije napram planirani porabi.
TOZD Predelava aluminija
V livarni in obratu predelave ssmo v petem mesecu proizvedli 4.341 ton različnih livarniških proizvodov, ter s to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 217 ton oz. 5 %. V času od januarja do maja znaša proizvodnja 22.305 ton in za 102 toni presega plan (indeks 100), proizvodnja v enakem obdobju pre-
Namizni tenis
Skopje
Mostar
Šibenik
Zvomik
Niš
Titograd
Sevojno
V	tej panogi naša ekipa ni imela predstavnika.
V	času tekmovanj je delegacija srečanja položila venec v tovarni Đuro Salaj' in v spominskem parku Bubanj.
Športni del se je nadaljeval
1.	6. z brzopoteznim turnirjem v šahu, kjer je naš šahist Škarja Juriča dosegel zelo dobro peto mesto.
Ob 11. uri je bila odigrana nogometna tekma med veterani »Đuro Salaj« iz Niša in »Aluminij« iz Mostarja. Slednji je zmagal z rezultatom 2:1. Športni del SAL se je končal z nogometno tekmo med organizacijskim odborom SAL in Komitejem SAL. Tukaj ni bil važen zmagovalec, vendar je tekma vzbudila veliko zanimanja med gledalci. Rezultat je bil 12 : 12.
Z letošnjim srečanjem SAL v Nišu smo lahko zadoovljni. V pogledu vsesplošne organizacije ni bilo posebnih pripomb. Na tem mestu bi se želel zahvaliti predsedniku Komiteja SAL tov. Slavoljubu Veljkoviču in MILETU, kot domačinu ekipe UNIAL, ki sta opravila svojo nalogo na visokem nivoju.
Tako se je še enkrat potrdilo, da v teh srečanjih ni glavni moto poseganje po najboljših rezultatih v posameznih disciplinah, še manj pa v skupnem obsegu. Važneje od vsega je spoznavanje in nadvse utrjevanje in širjenje bratstva in enotnosti vseh narodnosti iz vseh republik.
Naslednje srečanje bo naslednje leto v Zvomiku, organizirala pa ga bo tovarna Birač, ki deluje v okviru SOZD Energoinvest.
F. M.
teklega leta pa ne dosegamo za 262 ton oz. 1 %.
Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.461 ton (indeks 89), kumulativna pa 19.270 ton in je za 1 % večja od plana in od enakega obdobja v preteklem letu
V mesecu maju smo pretopili 561 ton Al za tuje naročnike, to je 50 % več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja, v času od I—V pa znaša pretaplja-nja 1.189 ton (indeks 65). Gradivo pripravila:
Dragica Leskovar
Direktor sektorja za plan organizacijo in AOP Franc Visenjak, dipl oec.
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija -Boris Kidrič. Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Hedvikai Pulko Anton ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murrko, Jož ca Sabath, Janez Liponik, Mira Verbančič, Darko Ferlinc, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Mujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — tak ada 3280 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.
aluminij
10
%
Nosilci zastave srečanja
Otvoritev razstave fotografij Stojana Kerblerja v Galeriji 77 v Nišu Foto: Milan Krajnc
Po razstavi Foto; Milan Fajt
Nastop folklorne skupine iz Niša
Ob začetku svečane otvoritve srečanja alumini j ašev
Čakanje
,WW'
Srečanje
Med izvajanjem kulturnega programa
Spretnostna vožnja s kolesom
Pikado
Delegacija je položila venec v spominskem parku Bubanj

-
«Sl
Spominski park Bubanj.
Na tem mestu je bilo med okupacijo pobitih 12.000 dPmoljubov
Delegacija vseh udeležencev srečanja aluminijašev polaga venec k spomeniku Đure Salaja

Gasilci
Navijači
Strelci
Rokometaši po naporni tekmi
Zadetek
Posvet
Odbojkarp
Kegljači ce
Šahisti
Organizacijski komite
Naša ekiipa med otvoritvijo srečanja