Poštnina plačana v gotovini.
Brezplačno na ogled
DEMOKRACIJA
Spediz. Iti abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorice, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 40
Trst - Gorica, 4. oktobra 1957
Izhaja vsak petek
Tretji proces Djilasu
Danes teden, t. j. pretekli petek, je ritvi in čitamju razsodbe, kakor so to na-
bila v Beogradu, v protokolu državnega tajništva za zunane zadeve prva redna tiskovna konferenca novega obdobja politične, aktivnosti. Po dveh mesecih poletnega odmora je načelnik državnega tajništva za zunanje zadeve, Branko Dra-škovič, na nj.ej pojasnil stališče Jugoslavije do raznih aktualnih vprašanj. Značilno je bilo, da je precejšen del svojega časa posvetil obravnavanju Djilasovega slučaja. Obžaloval je, da so se za Djilasa zopet začeli zanimati razni ugledni socialistični voditelji na Zahodu, pri čemer je mislil v prvi vrsti na britanske laburiste, ki protestirajo prati temu, da držijo Djilasa v zaporu, kakor tudi proti temu, da ga zopet postavljajo pred sodišče.
Draškovičeve izjave je isti dan podprl glavni jugoslovanski partijski dnevnik »Borba«, ki je ponovil obrabljeno frazo, da je Djilas »že zdavnaj zdrknil na pro-tiljudske pozicije« in »da Djilasove anti-komunistične ideje ne predstavljajo za Jugoslavijo noben problem.« Vkljub temu, da gre za tako nevoznega človeka in tako nenevarne ideje, pa je »Borba« le priznala, da bo v Sremski Mitroviči proces, na katerem bodo sodili »rušilnemu delovanju Milovana Djilasa, ki je usmerjeno proti jugoslovanski družbeni ureditvi, nacionalnim interesom Jugoslavije, interesom medna/rodnega sodelovanja«, pač proti vsemu tistemu, kar ž- od pam-tiveka ndištevajo in bodo tudi v bodoče naštevali vsi totalitarni režimi, ko zadenejo ob nekoga, ki s' je upal dvigniti glavo in povedati, kaj ljudje res mislijo, želijo, in kaj je pravi nairodni interes.
Vest, da pripravljajo titovske oblasti proti Milovanu Djilasu nov proces, so ruizšmli najprej tudi listi. Ti so tudi povedali, da bo proces zače' danes, 4. olctor bra. Da bi zmanjšali njegov odjek v notranjosti države, se proces vrši v skromni Sremski Mitroviči, okrog 75 lem od Beo-graad, kjer je Djilas zaprt.
To je pravzaprav tretji proces, ki ga proti Milovanu Djilasu uprizarjajo komunistične oblasti. Na prvem procesu, pred dvemi leti v Beogradu, je bil Djilas obsojen samo pogojno. Na drugem procesu, lani, pa je bil obsojen na skupno tri leta. Pri tem so sešteli dobo prve pogojne kazni, ki je zaradi novega prekrška postala izvršna, in novo kazen zaradi izjav, ki jih je lani objavil v ameriškem tisku. Od vsote so mu. nekoliko popustili. Zdaj bo pa Milovan Djilas k vsemu temu najbrž dobil dober dodatek, kajti vladajoči mogotci mu ne bodo odpustili, da je prikazal njihovo pravo barvo in samopaš-nost v tako jarki luči, kakor seva iz knjige »Novi razred«.
Dramatična je usoda tega bivšega Titovega najožjega sodelavca in predsednika jugoslovanske komunistične poslanske skupščine. Pred drugo svetovno vojno je bil zaprt v isti Sremski Mitroviči zaradi komunistične dejavnosti. Med vojno in po vojni se je z zmago komunizma povzpel do najvišjih državnih časti in funkcij, da se razočaran, vendar nezlomljen in borben zapet iznajde v isti celici, ki jo postna že od predvojne. Kakor pred vojno, tako so tudi po vojni in bodo zopet zdaj sodili Djilasa po zakonskih določilih, ki predvidevajo kazen za delovanje proti državi, oziromn proti obstoječemu državnemu redu. Seveda je današnji zakon drugačen. Razlika je v bistvu ta, da so ga pred vojno Sodili njegovi idejni nasprotniki, proti katerim je pridigal in deloval za nasilno revolucijo, medtem ko so mu povojne procese naprtili njegovi dolgoletni idejni in osebni prijatelji, in to zaradi drugačnega gledanja, ki ga pa Djilas tokrat skuša uveljavljati na miren in celo a seda,njo jugoslovansko ustavo po(polnoma skladen način. Različnost prestopka in izhodišča postofpka je torej o-čitna in zgovorna.
Svojo knjigo »Novi razred«, zaradi kar ter* ffa bodo zdaj sodili, je Djilas končal pisati že pred 19. novembrom Umi, ko so ga aretirali. Takrat so rrai tudi napravili hišno preiskavo in so pri tem našli dva izvoda rokopisa knjige »Novi razredu, ki so ju seveda, zaplenili. Niso pa vedeli, da obstoja ie 'tretji, in ta je prišel v tujino, v rake newyorškega izdajatelja Frede-ricka A. Praegerja, ki ga je 12. avgusta letos izdal v angleškem prevodni. Ni torej res, da bi Djilas napisal del svoje knjige v zaporu ali pa, da bi celo iztiho-tapil rokopis iz zapora. Ko je bil lani obsojen na tri leta, je bil to greh te izvršen. Toda sodišče takrat za ta Djilasorv greh še ni vedelo in ga pri odmeri kazni ni upoštevalo. Odtod izhaja pravna osnova novega procesa.
Doslej je znano samo, da je Djilas v preiskavi, ki je začela 9. septembra, priznal, da je knjiga »Novi razred« njegovo delo z nebistvenimi pridržki, ki se nanašajo na v prevodu netočno izraženo misel izvirnika je potrdil verodostojnost njene vsebine, ni pa,, razkril načina, kako je rokopis poslal v tujino. Vse ostalo bo postalo jasno na sami razpravi, seveda v kolikor bodo prepustili javnosti, da prisostvuje vsemu poteku, ne pa samo otvo-
pravili ob priliki obeh prvih Djilasovih povojnih procesov.
Poleg same Djilasove usode, ki tako nazorno kaže zlaganost Titovega besedičenja o demokraciji in svobodi mišljenja, pa zanima tujo javnost tudi, kako se bodo sedanji jugoslovanski oblastniki rešili iz nove zagate, pred katero so se znašli. Dobro namreč vedo, da ima Djilas med zahodnimi socialisti veliko prijateljem, katerim bi se ne hoteli zameriti. Prav tako se pa Tito m njegovi zavedajo, da je Djilas za Sovjetsko zvezo prava, črna, ovca. In tudi s Sovjetsko zvezo bi radi živeli v prijateljstvu, ki se zadnje čase celo hitro poglablja. Ce hočejo v komunističnem svetu veljati za pravoverne, potemtakem ne bi smeli dovoliti, da v njihovi državi nekdo nekaznovano seje> seme krive vere.
Kaj bodo ukrenili?. Po dosedanjih izkušnjah lahko sodimo da bo v trenutku, ko pridejo te vrstice pred oči čitateljev, sodba nad Milovanom Djilasom že znojna, kajti proces bo jbrž kratek in hiter, saj bo razsodba že vnaprej pripravljena iti ukazana. Naj bo pa že kakršna hoče, dejstvo ostane, da bo ta sodba nasprotnikov, ki z njo brdmj> . sebe in svoje pozicije ter se znašajo nad človekom, ki je imel pogum ne samo, da se je u-maknil, ko je uvidel gnilobo in krivičnost, sistema, v katerem se je znašel, temveč je imel tudi pogum, da je to svoje spoznanje zakričal v svet. Zato bo to dejansko sodba reakcije, ki trepeta pred akcijo in se je ob pogledu v zrcalo, s katerim ji je v obliki svoje knjige »Novi razred« postrege’ Milovan Djilas, zdrznila pred lastno bodočnostjo.
* * s
Togliatti priznava krizo KP
Pretekli teden je v 'Rimu zasedal Centralni komite KP Italije. Na njem je imel Togliatti važen govor, s katerim je nakazal smernice, ki jih boeto italijanski komunisti skušali uveljaviti v zvezi z bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Potem, ko je podčrtal, da bi blo zelo škodljivo, ko bi se v Italiji ponovil 18. april, t. j., da bi .krščanski demokratje sami dobiii absolutno večino, je napovedal, da se bodo komunisti, kakor doslej, zavzemali za u-stvarite.v široke fronte, ki naj dovede »delavske množice na vodstvo države«.
iS tem je seveda Togliatti mislil na komunistične in sopotniške delavske množice ,ne pa na množice iskreno demokratično usmerjenih delavcev, ki so v večini. V nadaljevanju svojega govora -je namreč ostro ma.paded Nennijeve socialiste. Obtožil jih je, da se med njimi uveljavljajo struje, ki. niso naklonjene komunistom, ki se zavzemajo za socialni re-formizem in slabijo sindikalno enotnost. 'Prav tako je pozval levo krilo s a regato v-cev, naj; nastopi struji, ki se. v mjihovi stranki zavzema za obnovo sredinske valdne koalicije.
.Ko je tako — hote ali nehote — priznal, da se socialistične množice vedno -bolj odvračajo od komunizma in da KP Italije preti, da se bo nekega dne znašla popolnoma osamljena, se je Togliatti moral dotakniti tudi krize v lastni stranki. Tiste, ki so iz stranke izstopili, je krstil za »ubežnike«, ki so hoteli v komunističnih vrstah sejati seme reformizma, razbiti mednarodno komunistično solidarnost in zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Potreba tega zavezništva pa' je zanj izven vsake debate.
Kakor je znano, so nekateri ugledni
»ubežniki« iz komunistične partije, med njimi Giolitti, sklenili pirstopiti v Nenni-jevo socialistično stranko. In -tako je Togliatti zopet posvaril nennijevce, da ne bodo imeli od teh »razdiralnih elementov« prav nobene koristi. Upati je, da italijanski socialisti tega svarila me bodo upoštevali.
'Prav tako je Togliatti priznal, da se je letos število članov alijanske komunistične partije zmanjšalo Tn da je partijska organizacija oslabela. Potolažil pa je svoje 'poslušalce 'S trditvijo, da, še vedno predstavlja največjo politično silo v državi. Kako se to sklada s tolikimi negativnimi ugotovitvami, ki jih je v svojem govoru iznesel, je seveda posebno vprašanje.
Kakor da bi hoteli zanikati prav najnovejše Togliatti je v e trditve, so te dni izstopili iz KP nadaljnji komunisti. Na 'Siciliji je skupina 18 komunistov, med njimi štirje tajniki delavskih zbornic in nekaj občinskih svetovalcev objavila svoj sklep v posebnem pismu. V njem o-•pozarjajo na nesposobnost komunistične partije, da bi vodila delavske množice in zastopala njihove koristi.
Novi sovjetski veleposlanik
v Jugoslaviji
Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Ivana Konstantinovima Zamčev-skeiga za novega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji. 'Novi veleposlanik je bil doslej sekretar leningrajskega partijskega okrožja', ki ie drugo najvažnejše v 'Sovjetski zvezi.
Imenovanje tako uglednega komunista za 'zastopnika Sovjetske zveze v Beogra-
V Franciji zopel vladna hriza
Vlada ministrskega predsednika Bor-ges Maunouryaja je pretekli ponedeljek padla pri razpravi o alžirskem vprašanju. Izdelala je načrt »okvirnega, zakona« za Alžirijo, ki bi dopuščal Alžircem nekakšno samoupravo. Vlada je smatrala, da je to potrebno, ker v Alžiriji že predolgo trajajo boji, dežela se ne mara pomiriti in je treba torej na drug način odpreti vrata za pogajanja in mimo ureditev spora-. Poleg tega pa ;e alžirsko vprašanje tudi na delovnem sporedu sedanjega zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov in Francija bi imela lažje stališče, ko ibi do tedaj imela že pod streho zakon, s katerim bi vsaj' deloma ugodila zahtevam Ailžircev.
Vkljub temu, da' le prvotni zakonski načrt tekom razprave utrpel velike okrnitve ter mu je bila ako rekoč odvzeta prvotna vsebina, bi to vendar še bil prvi resen in pogumen korak na poti k novim odnošajem med Francijo in njenimi severnoafriškimi ozemlji. Toda ko je ministrski predsednik Bor,ge s Maunoury u-videl, da mu hoče’o nezadovoljni poslanci teko rekoč popolnoma spremeniti vsebino zakona, ie zahteval glasovanje o zaupnici vladi na osnovi celotnega vladne-' ga predloga.
Pri tem je propadel, čeprav za majhno ■razliko. Proti so glasovali komunisti, ka-terim vladni osnutek za ureditev avtonomije Alžirije ni dovo'5 širokogruden, ka-kor tudi pužadisti in degolovci, katerim je osnutek preširok. Glasovi vseh treh pa še ne bi zadostovali in bi vlada vkljub temu dobila večino, 'ko bi proti njej ne glasovali tudi social ’ republikanci, pristaši .bivšega alžirskega guvernerja' Sou-stella.
Število nasprotnih glasov ni bilo takšno, da bi vlada po Ustavnih določilih morale avtomatično odstopiti. Ministrski predsednik pa je, po posvetovanju is svojimi kolegi, vkljub temu sklenil, da napravi ta korak ter se je podal k republiškemu predsedniku Cotyju. T*. mu je dejal, da s. sedanjih okoliščinah ne more sprejeti odstopa vlade. Borges-Ma>unoury-jeva vlada bo torej ostala na oblasti, dokler ne bodo našli druge osebnosti, ki bi bila pripravljena sprejeti mesto ministrskega predsednika in sestaviti novo vlado.
Poglavar države, Coty, pa je takoj začel s posveti za zbiro osebe, kateri bi poveril to nalogo. Ti posveti bodo predvidoma zelo dolgi in prav zaradi tega ni hotel sprejeti odstopa sedanje vlade. Bor-ges Mauno<ury je namreč dobili od parlamenta posebna pooblastila za boj' proti alžirskim upornikom, in ta izredna pooblastila bi avtomatično prenehala, Če bi v desetih dneh po odstopu njegove vlade ne prišlo do sestave nove. To bi seveda postavilo francoske sile in oblasti v Severni Afriki v izredno težak položaj.
'Tuje in večji del francoskega časopisja zelo obžaluje, da je Francija v tem kritičnem trenutku pokazala tako malo razumevanja za svoj najbolj pekoč problem. Njen ugled v svet- trpi, v neugodnih okoliščinah bo morala braniti svojo
politiko pred Združenimi narodi, in revolucionarni zanos Arabcev 'bo ob pogledu na francoske težave dobil že večji polet. Neugodno 'bo pa za’ Francijo že posebno, če bodo glavni nosilci nove vladne kombinacije desničarji, ki zagovarjajo glede Alžira politiko močne roke. Takšna politika v sedanjem mednarodnem vzdušju ni popularna in tudi ne bi mogla uživati ameriške podpore
Vlada ministrskega predsednika Bor-gesai Maunoury:fe,' ki so jo sestavljali radikalni socialisti in nekatere manjše stranke, je bila na oblasti samo tri ese-ce in pol. To je bila 18. vlada »četrte republike«, kakor pravijo Franciji, odkar ima novo, zdaj deset let s toro ustavo. To večno spreminjanje vlad že samo po sebi kaže, kako hud mora biti črv, ki' razjeda francosko notranjepolitično življenje in mu ne da, da bi se uredilo ter ustalilo.
Argentinske težave
ZAV02EN0 GOSPODARSTVO SE NE DA POPRAVITI V DVEH LETIH
Od časa do časa prodrejo tudi do Evrope odjeki gospodarskih in političnih težav, s katerimi se mora boriti Arambu-rujeva vlada, ki je prevzela Peronovo dediščino. Tako slišimo o draginji, pomanjkanju tega ali onega blaga, stavkah delavcev, ki zahtevajo višje mezde, o še vedno precejšnji moči peronistov, ki seveda ne morejo pozabiti, da so bili na o-■blasti, itd. Več ali manj vidimo v Argentini pač vse tisto, kar sledi v državi, ki dolgo ni poznala zdravega javnega življenja ter je morala prenašati vase zaljubljeno diktaturo.
V ttem vzdušju je Argentina letos slavila diruigo obletnico zrušitve Peronovega ■sistema. Ob tej priliki je bilo slišati veliko kritik. Tako glede dosedanje, kakor tudi bodoče politike ni edinosti niti med samimi revolucionarnimi strank aftti, oziroma med posameznimi strujami teh strank. Posebno napadajo vladno gospodarsko polit Eko. V njeno obrambo se Je v svojem radijskem govoru Argentincem zavzel admiral Ro jas, 'ki je dejal, da se ni teti bodočnosti in de je trete premagati predsodke proti zesebni podjetnosti in (tujemu kapitalu, kateri zavirajo gospodarski razvoj.
Z admiralovim optimizmom se pa niso strinjali mnogi govorniki na slavnostnem obedu, ki ga je priredilo Civilno revolucionarno gibanje ja Zveza nekdanjih 'političnih 'zapornikov. Obe ti dve skupini sta veliko pripomogli k uspehu revolucije leta 1955. Obe organizaciji sta doslej svoje nezadovoljstvo prikrivali ter sta se omejevali' na notranjo kritiko v sami vladi. Zdaj pa sta prvič odprto sporočili svoje pomisleke vsej argentinski javnosti. Med prisotnimi so bile tudi znane o-sebnosti iz vojaškega sveta, kot n. pr. generalni maijor Bussetti, ki je bil do preteklega maja vrhovni poveljnik vojske,-podadmiral Rial, bivši podtajnik za mornarico; general Benjamin Menendez, vodja neuspele vstaje prati Peronu 1. 1951,
kar dokazuje, da ni šlo za malenkostno in nepomembno manifestacijo.
General Rojas je dejal, da revolucija ne sme enostavno- obnoviti nekdanji družbeni red, temveč mora pospešiti socialni in politični napredek v smeri »prave demokracije, ki je Argentina nikdar ni popolnoma poznala1.«
Sanchez iZinny, ki je govoril v imenu Civilnega revolucionarnega .gibanja, je dejal, da bi napovedane politične volitve zopet izročile Argentino demagoškim silam ter je ugotovil, da se moralne in materialne škode, ki jo je zapustila diktatura, ne more popraviti v dveh in pol letih.
Namen revolucije ni bil — je nadaljeval Zinny — samo zrušitev tiranije, temveč tudi odstranitev vseh činiteljev, ki so tiranijo sploh omogočili. To stališče je1 podprl tudi dr. Walter Beveraggi, ki je govoril v imenu nekdanjih političnih e-miigrantov. Dejal je, da vidi veliko nasprotje v dejstvu, da je vlada doslej pokazala veliko prizanesljivost do nasprotnikov revolucije in je to svojo politiko tudi izvajala, medtem ko ni upoštevala mnenj najbolj poštenih revolucionarjev, v koli kor so se ta mnenja razlikovale od njenih. Govori so izzveneli v splošno u-gotovitev, da je največja. vladna napaka bila doslej v tem, da. je Aramburu skušal vladati y duhu ustavnosti in zakonitosti, medtem ko so za uresničevanje revolucionarnih ciljev v prehodnem razdobju p trebne energičnejše metode.
S tem je bilo pred javnostjo razkrito trenje, ki se že dolgo vrši v ozadju in v vladi sami. Generalna major Pedro Aramburu, ki načeljuije začasni vladi, :e namreč za 28. februarja napovedal parlamentarne volitve, po katerih bi 1. maja predal vladne posle redni, ustavni vladi, ki bi uživala podporo -večine novoizvoljenega parlamenta. Močna struja, tako imenovani »containisti«, pa menijo, da je treba najprej uresničiti glavne cilje revolucije in so proti temu. Po njihovem je treba volitve preklicati lin revolucionarna vlada, z Aramburuoir. jali brez njega, mora še <sa nekaj časa ostati na oblasti.
‘Videli bomo kdo bo konično zmagal in čigava bo obveljala.
Avstrijski komunisti na očiščevanju
V smislu moskovskih navodil nadal jujejo avstrijski komunisti s -svojo novo politiko, ki se zavzema za to, da utrdijo vezi s partijami sosednjih dežel. Potem ko so take »vezi« že sklenili z italijanskimi in češkoslovaškimi komunisti, sta, člana avstrijskega CK komunistične partije, Homer in Hexmann, odpotovala v Beograd, kjer sta se pogajala z raznimi komun ističnimi poglavarji in zlasti še s Kardeljem.
Homer že od nekdaj vzdržuje .tesne stike s Titovo vladavino. Medtem ko je še do nedavnega avstrijski komunistični tisk Titovo Jugoslavijo popolnoma preziral, se je to sedaj temeljito spremenilo. Avstrijski 'komunisti, ki niso bili v preteklosti med zadnjimi obrekovalci Titove vladavine, so se v Beogradu očistili in preklicali vse svoje nekdanje sodbe in obsodbe.
du, kakor tudi napredovanje dosedanjega
sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji, Nikolaja Pavloviča Firjubina, za pomočnika sovjetskega zunanjega ministra, dokazuje, kako veliko pozornost posveča Kremelj Jugoslaviji. K tej vesti še- dodajajo, da »Nikolaj Pavlovič Firjubin ni napredoval zaradi tega, ker je njegoav žena Jekatarina Furceva visoka partijska funkcionarka«.
Slepim potnikom se obetajo slabi časi
Pretekli ponedeljek je v Bruslju začela zasedati deseta mednarodna pomorska konferenca, katere se udeležujejo zastopniki 27 držav, med njimi tudi Vatikana. Eden izmed problemov, o katerih bodo razpravljali, je tudi vprašanje »slepih potnikov«, t. j. takih, ki se vkrcajo na ladjo brez dovoljenja in brez voznega listka. Do zdaj je morala vsaka, ladja obdržati take potnike na krovu tako dolgo, dokler jih kaka država ni bila pripravljena sprejeti. V nekaterih primerih je potem tak človek preživel na ladji tudi po cela leta. Po predlogu, ki naj bi ,ga konferenca odobrila,, pa -bi kapitan ladje lahko izkrcal nezakonitega potnika v prvem pristanišču, ki bi se mu zdelo primerno. Vsi nadaljnji stroški za potnikovo vzdrževanje in prevoz pa bi padli na državo, kar ■teri potnik pripada.
RopoSiii Slovenci protestirajo
PRI DUNAJSKI VLADI ZARADI KRŠITVE MANJSINSKIH PRAVIC Zastopniki’ slovenske ij' hrvatske manjšine v Avstriji so imeli preteklo nedeljo v Brucku na' Muri posvetovanje, na katerem so proučili položaj slovenskih in hrvatskih narodnostnih manjšin v Avstriji. S posvetovanja so poslali avstrijski vladi skupno spomenico z zahtevo, naj dosledno -5«si v celoti uveljavi vse določbe člene 7. avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki jamči enakopravnost Hrvatov in Slovencev * ostalimi avstrijskimi državljani.
Povod za posvetovanje sta dala' osnutka zakona » šolstvu na KoJoškčtn ih zakona o rabi slovenskega iezika na- sodiščih, ki ju je avstrijska vlada pripravila in predložila parlamentu, ne da bi se prej posvetov la s predstavniki obeh narodnostnih skupin. Po teh načrtih vlade bi samo delno uveljavili določbe člena 7. državne pogodbe, in še to le na Koroškem. Pravice štajerskih Slovencev im gradiščanskih Hrvatov pa naj bi popolnoma prezrli.
Sloba letino n Snvjetsfti zvezi
TUDI KOLHOZI SE MOREJO UKLONITI VREMENSKIM POGOJEM
Ko je Hruščev junija dal televizijski intervju za ameriške poslušalce, je na vprašanje »Kakšna bo letošnja žitna letina v Sovjetski zvezi?« odgovoril, da bo še ugodnejša in izdatnejša od lanske. To je bilo tudi v skladu z gospodarskimi načrti, ki predvidevajo neprestano povečanje poljedelske produkcije. Toda. Hruščev je s tem napovedal nekaj, o čemer se ne more soditi, vse dokler žito ne dozori in ni spravljeno v skladišča. Sedaj, po treh mesecih, se je izkazalo, da se pričaJOova-fflje Hruščeva ni uresničijo. Vse kaže, da 'bo letošnji pridelek žita v Sovjetski zvezi znatno nižji od lanskega. V mnogih ži-torodnih predelih je žitu škodovala suša, poleg tega pa so sovjetski listi na široko pisali o slabem napredovanju žetve v Sibiriji. Manjši phdelek žita je bil najbrž tudi eden izmed vzrokov, ki je pripravil sovjetske oblastnike do tega, da so pred dobrim tednom spremenili tekoči petletni gospodarski načrt.
Jasno je, da zaradi letošnje slabše letine Sovjetski zvezi ne grozi lakota, kajti na .razpolago marajo biti še precejšnje lanske rezerve. Toda samozaupanje, ki je zraatlo na osnovi lanske rekordne Jetipe je omajano. Pokazalo se je, da je vreme v poljedelstvu močnejši činitelj kpt sovjetske oblasti- Manjši žitni pridelek nadalje dovaja v vprašanje ambiciozni Hjjk-ščevljev načrt, po katerem bi ^vješ^ka zveza leta 1960 v proizvodnji mesp morala prekositi Združene države. Brez radostnih količin krmilnih &t se namre$ ur more rediti dovolj živine. Manjši ždifnii pridelek pa bo končno letos <xtežko£9 Sovjetski zvezi, da bi s pošiljanjem &ta podpirala svojo zunanjo politiko. Posebno lani )e Sovjetska zveza z izvozom *i-ta precej pomagate vzhodnoevropskim satelitom, da iso lažje premostili svoje težave v prehrani. Pošiljke sicer niso bile velike, toda znali So jih reklamno napihniti in kot take so gotovo psihološko u-čimkovale. Letos, ko imajo tudi nekatere dežele, ki so že pod sovjetskim vplivom ali bi jih Sovjetska zveza rada videla v svojem območju, slabe žitne letine in nimajo sredstev, da bi si primanjkljaj v prehrani kupile z lastnim denarjem ali izvozom ustreznega blaga, je manjši pridelek žita v Sovjetski zvezi torej ti>di zunanjepolitično zanimiv pojav in bo gotovo imel svoje posledice.
VEST		z GORIŠKEGA	
DJILASOVA	SPREOBRNI		JV.V flli se bliža zlom komunizma v Rusiji?
Komunistični prvak Milovan Djilas je spoznal napake komunizma in jih jel junaško in zraven bolestno obsojati. Ce bi bil Djilas prej pobegnil in kje v Ameriki, Angliji, Franciji ali sploh nekje v demokratičnem zavetišču pisal svoje spomine, obsojal komuniste in komunizem ter pri tem služil kupe denarja, bi podpisani rekel, da gre za1 avanturista, ki i-šče slavo in udobje n 'kupu zločinov, ki jiih je bil prej zagrešil, pomagal ali ukazal zagrešiti.
Toda ne, iDjiias js. ostal v domovini, med tistimi, ki jih on odkriva kot politično nezmožne in žigosa kot krvosesalce narodove krvi dobro se zavedajoč nevarnosti, kateri .se ie s tem izpostavil, in mučeništva, ki ga. že preži-vLja. Obsodili so ga zaradi tega najprej na tri leta zapora, te dni pa: foo zopet -posa-tvljen pred sodišče za zaprtimi vrati, kjer mu utegnejo dodati še kakih dvanajst let.
Lahko bi rekli, da gre za volkove, ki se med seboj trgajo iza- bogati plen. Toda Djilas je odkritosrčen in zasluži priznanje vsega poštenega demokratičnega sveta, zlasti slovanskega- sveta. Ne samo zato, ker se je spreobrnil in jel komunizem obsojati, ampak zato, k istočasno -sprejema mučeniško trpljenje, kot da bi hotel trpeti in s trpljenjem izprati iz sebe vsako sled, vsak madež komunizma, ki ga je bil -tako strašansko okužil.
Vem kaj pomeni zapor, dn razumem Djilasovo trpljenje. Zato tembolj cenim Dji-lasovo odločitev .in njegov junaški nastop proti zločinu. Da, proti izločinu, kajti komunizem je- organiziran zločin proti človeški skupnosti, ki jo podjarmlja, ji 'tepta najosnovnejše in najsvetejše človečanske pravice .in jo preganja; že zato, ker ne soglaša z zločini, ki jih Ugania.
V fašističnem zaporu sem naletel na skesanega slovenskega komunista, ki je med prestajanjem ,skoro trideset let zapora za komunistične »ideale« neumorno študiral in iskal resnico,, pa je spoznal, da je na krivi poti!
»O, dragi -moj — mi je v celici grenko tožil — da ibi ti vedel, kako grozno globoko brezno sem ob tem bridkem spoznanju videl pred seboj. Koliko dni in noči nisem zatisnil očesa, in svojo ubogo vest na vse- mogoče načine skušal pomiriti. Slednjič sem se odločil: komunizem z vso silo pobijati kot -zlo, ki utegne človeštvu samo škodovati.«
Razumel sem svojega sotrpina v celici in -razumem tudi Djilasa. In .kakor danes Djilasa, tako so takrat »tovariši« v celici in zunaj celice sklicali svoje sodišče in mladega slovenskega odpadnika od komunizma obsodili in začeli odločno bojkotirati.
Komunisti namreč smatrajo svoje odpadnike, spreobrnjence kot zločince, kot pre-grešnike proti komunizmu, ki ga imajo za dogmo.
Tito ir njegovi tovariši dobro vedo, da je vse resnica, kar Djilas govori in piše, toda ‘boli jih, ke-r si ,ne upajo zapustiti u-dobja, do katerega: so se prikopali. Vest jim v -tem oziru ne deluje kakor deluje Djilasova. Odločili pa so se za nov proces proti njemu iz več ozirov: predvsem, da jih bo javni tožilec pral z mogočnimi frazami, ki sicer v -z» dnem svetu nič
Ob izidu revije Jadro"
Sicer bi se moral vsakdo veseliti »pogumnega« izida nove mladinske revije. Ali .resnici -na ljubo, »Jadro« je prava — morda celo namerna — kopija nekdanje revije »Jadran« (revije mlade slovenske inteligence), ne po vsebini, pač pa po imenu in sliki. Sej oni končni —an je izpadel in nadomestila ga je končnica o, da ne bi izgledalo vse preveč po papagajsko.
Kot že »Tokovi«, ki so kaj malo prispevali k afirmaciji idealnih kulturnih dobrin našega na-roda, tako tudi »Jadro« s svojo »napredno in svobodno mislijo« močno diši po reakcionarni komunistični polenti. Torej ti novi »nosilci« »zdrave rasti naše mladine«, edini, ki koristno »umevajo« mladinske težnje, so se- nam •vendar, po dolgem času, predstavili. Kdo so? T-udi najbolj naiven mladi Slovenec, ki ga- ni zaslepila kor i sto lovska totalitarna miselnost, -bo že sam sodil. Naj omenimo le površno, da sodelujejo v »novi reviji« razni mladi moskovski roma-rji in študentje, večinoma iz ljubljanskega- vseučilišča in drugi, ki so izšli iz podpornih krogov raznih titovskih Dijaških Matic, • društva srednješolcev in tudi mladih na-' debudnih propagatorjev v »Delu« -za- »slovensko« Zvezo komunistične mladine I-talije.
Tako torej- jasno vidimo tudi: iz dopisa o -moskovskem festivalu, o predstavi društva titovskih i-ni komunističnih srednje-tšoleev in po imenih prispevkarjev v »Primorskem dnevniku«, da -revija, »noče biti niti najmanj ideološko opredeljena«...
Zaenkrat naj povemo tem -mladim komunistom, da ima slovenska mladina veliko večjih in važnejših problemov o ku-I-t-urnod-ružbenih, narodnih in socialnih vprašanjih kot nam jih oni prikazujejo skozi njih očala. Želimo pa jim le, »da bi si ogledali« drugič, ko pojdejo na romanje, »prav vse, kar bi hoteli«...
Slovenski demokratski akademiki
ne zaležejo; potem pa zato, da prestrašijo še. druge Djilase in- končno tudi zato, da Djilise- obdržijo še naprej v kleščah in se s 'tem opravičijo pri Hruščevu, ki ga vsi skupaj imajo še bolj strah kot Djilasa samega.
Djilas je junak, -ker si upa gledati resnici v obraiz, in zlo, ki ga je -sam zagrešil, odkrito in na ves glas obsoditi.
Djilas pa ni spreten politik, ker bi moral storiti vse, da- reši komunizma ves narod, ne samo sebe. Zato bi bil moral ostati tam, kjer je bil, in pripraviti državni udar za izlom »novega razreda«. Toda Djilas -kaže, da pri njem prevladuje -bolj bolest ob zavesti, da je hodil zgrešeno pot, kot pa želja po osvoboditvi vsega naroda.
Za nas -demokrate, ki so nam Djila-so-ve izpovedi že zdavnaj -znane, saj nam on le potrjuje, kar smo od vsega začetka o komunizmu in komunistih vedeli in povedali, predstavlja Djiiasov primer ie prilastek v literaturi medsebojnega obračunavanja -med komunisti. Ko je Hruščev odkril Stalinova grozodejstva, je kot grozodejstvo obsodil -le v;s-e ono, kar je Stalin bil .zagrsšil proti komunistom in ne tudi ono, kar je -zločinskega storil proti nekomunistom.
Tako utegne biti -tudi pri Dj-ile-su! Videli -bomo, ali se bo upal priznati tudi primere zločinov, pri katerih je sam odgovoren.
Junak in odkritosrčen ter priznanja vreden je -Djilas dokler komuni-ze-m zavrača ;in ge obsoja k odkrivanjem tiste umazane resnice, na -kateri narod mučeniško trpi. Toda nam gre tudi za vse -zločine, ki so se do njegove spreobrnitve-
FESTIVAL ZNANSTVENO-TEHNICNIH FILMOV Od 20. do 24. decembra letos bo v Beogradu I. jugoslovanski znanstve-no-tehnič-ni filmski festival. Festiva-l organizira jugoslovansko društvo za razširjenje -in pospeševanje znanosti -in tehnike »Nikola Tesla«. Ob -tej priliki -bodo po vseh -republiških centrih predvajali domače in -tuje tehnične filme o industriji, gradbeništvu, prometu, kmetijstvu in drugih podobnih strokah.
KONGRES GEOLOGOV
Osmega septembra se je v Sarajevu začel II. kongres geologov Jugoslavije. 'Na kongresu so razpravljali o uspehih jugoslovanskih geologov v povojnih ietih v raziskovanju in 'iskanju: novih rudnih ležišč. V povojnih letih so jugoslovanski geologi odkrili važna središča -raznih rud, med katerimi je tudi uran. Ležišča te rude, ki postaja iz dneva v dan važnejše, se dajo ugodno izkoriščati.
V poročilu o uspehih jugoslovanskih geologov je rečeno, <^a so se z novimi odkritji rezerve premoga povečale za 60 odstotkov, železne rude -za-, 350 odstotkov, bakrene rude za 200 odst., svinčene pa za 65 odstotkov. Pri -boksitu so se rezerve povečale -za 300 odstotkov, pri antimonu za 100 odstotkov, pri magnezit-u za 80 ods totkov iitd.
Raznih plinov je bilo odkritih toliko, da je z njimi zagotovljeno življenje jugoslovanskih tovarn -za dobo 50 let. Razen urana pa ima- Jugoslavija še druge surovine, ki -so potrebne za nuklearno e-ner-gijo.
FRANCOSKI FILM o JUGOSLAVIJI
V Jugoslavijo je prispela skupina francoskih delavcev organizacije -za »Spoznanje sveta«. Skupino odi M. Be-rier, ki se je v preteklosti proslavil z filmi, ki jih je posnel v Kam-bod-ži, Siamu in norveški Laponiiji. Film o Jugoslaviji, ki ga bo snemal M. Berier, -bo v barvah in v njem bodo prikazovali življenje Jugoslovanov in- jugoslovanske pokrajine.
USPEH PEVSKEGA ZBORA »EMIL ADAMICa
Na mednarodnem fes-tival-u polifoni, ki je -bil pred dvema tednoma v Arezzu in katerega se je ude-ležU -tudi pevski zbor »Emil Adamič«, je zabeležil lep^ uspeh slovenskeh pevcev. Le-ti so namreč v hudi konkurenci izasedli drugo mesto. Slovenski pevci so obvezno morali zapeti srednjeveški magistrali Palestrini in Orlanda La-ssai. V poljubnem delu pa je zbor zapel Lipovškov »Oreh« in -Pahorjev »O-čenaš hlapca Jerneja«.
REDNA LINIJSKA PLOVBA ' S KITAJSKO
Jugoslavija in Kitajska sta -sedaj zvezani -z redno linijsko plovbo. To morsko progo -bo Jugoslavija vzdrževala z ladjo »Tretji maj«. Tako ie sedaj Jugoslavija povezana skoro z vsemi najvažnejšimi pristanišči na sve-tu.
USPEH
JUGOSLOVANSKIH GLASBENIKOV
Na -letošnji »Mednarodni poletni akademiji« v palači Mozarteuma v Salzburgu, na kateri so sodelovali -tudi jugoslovanski dirigenti, so ti želi lepe -uspehe.
dogodili in za katere je tudi on sam sokriv.
Koliko nepotrebnih grobov, požganih domov, pobitih očetov, mater, sinov, bratov, -sestru, otrok itd.! Koliko zapuščenih domov, vdov in osirotelih otrok!...
iDji-las je sprejel križ na svoja ramena in ga možato nosi ali na goro Kalvarijo ali proti -soncu 'odrešitve. T.u mu gre priznanje, -toda- končno -resnico -bomo videli-le ob koncu tragedije, v kateri je igral enkrat vlogo krvnika, zdaj pa spreobrnjenca...
Slovenski demokrat
Nesreča v hribih
V nede-ljo 29. septembra se je smrtno ponesrečil -v -hribih, na področju Montaža, goriški trgovec tekstilom -g. Avguštin Pipan. Nesrečno je namreč padel in se ubil. Rodom je ibid iz Idrije. Pokopali so -ga v Gorici v torek 1. -t. m.
Natečaj za mesti uradnika
Goriško županstvo razpisuje natečaj za- dve mesti uradnika na poizkušnjo: e-no za doktorja trgovskih ved, drugo pa za doktorja prave. Rok za prijavo k natečaju poteče 10. t. m.
Rudarje za 3užno Afriko iščejo
Južna Afrika išče 20 rudarjev za njene rudnike zlata. Pogoji so sledeči: starost od 18 do 25 let; spričevalo V. razreda osnovne šole in samski stan. Prijaviti se je treba do 8. t. m. opoldne. Pojasnila pa da-je goriški -Urad za delo v ul. Cr-ispi št. 9.
'Ta akademija je nekako letno srečanje mladih in že- uveljavljenih glasbenikov, vodi pa jo po na-vadi svetovno- znani dirigent. Tako je letos -bil izbran za to častno nalogo jugoslovanski dirigent Lovro Matačič. Tečaja se je -letos -udeležilo 43 dirigentov ,iz Evrope in Amerike. Od teh je bilo pe-t Jugoslovanov. Na zaključnih -koncertih sta se posebno uveljavila dva Jugoslovana: Franc Klinar -iz Beograda in Zvonimir Ciglič.
ZAČETEK JESENSKEGA RIBOLOVA NA JADRANU
S prihodom jeseni se je na Jadranu začel t-udi jesenski lov na ri-be. Ribiči ^vse-h primorskih kra-jev Jugoslavije si o-betajo -boljših uspehov kakor v poletnem roku ribarjenja. Seveda -bo ribolov v jesenskih in -zimskih mesecih bo-lj -utrudljiv kakor v poletnih in spomladnih. Seda,j se -bo lov vršil -blizu obale -s talnimi mrežami, -zato ne bo vse, kar -bodo ribiči -ulovili, užitno, lahko -pa- Celo niti živo. V mrežo se bodo ulovile tudi razne- morske žabe, mačke, psi in druge morske živali-ce z zelo grenko kožo. Ker -bo pa tudi to prineslo v domačo -blagajno -kak dinarček, ne bodo ribiči tega vrgli spet v morje.
JUGOSLAVIJA NA MEDNARODNIH SEJMIH
V letošnjem letu se je Jugoslavija u-dele-žila že 11 mednarodnih sejmov v Evropi, v Sev. Ameriki in v mestih Srednjega in Bližnje-ga vzhoda. Letos se bo Jugoslavija udeležila še velese-jma v Tu-nizu, samostojno- -bo pa odprla svoje razstave v Djakanti in Bom-bayu.
Jugoslovanska podjet^ so kolektivno razstavljala na velesejmih v "rankfurtu, Milanu, Law-gu, Casablanci, New Yorku, Poznanju, Stockholmu, Dunaju, Solunu in Damasku. Le na velesejmu v Trstu so jugoslovanska podjetja -razstavljala samostojno.
V večini evropskih držav je Jugoslavija razstavljala -le take proizvode, ki jih izvaža. -Na -nekaterih velesejmih je pa razstavljala t-udi proizvode -težke industrije, na-jveč -Diesel motorje in priprave -za -električne centrale. Mnogo pozornosti privlečejo nase pra-v taki izdelki. Veliko je bilo ,zanimanje za električne stroje, valjane predmete iz -bakra in aluminija, dvigala in druge izdelke -težke industrije.
Največ uspehov žanje Jugoslavija seveda s svojimi tradicionalnimi pridelki, kakor so alkoholne pijače, izdelki lesne industrije, -usnjeni -izdelki itd.
SLOVENSKA BESEDA V SLOVENSKIH KINEMATOGRAFIH
Zahteva, po -slovenskih podnaslovih v filmih, -ki jih predvaja-jo po -slovenskih kinematogarfih, je že stara, a- še nič se ni napravilo realnega, da bi se te zahteve uresničile. S slovenskimi podnapisi je ize-lo malo filmov, s slovensko govorico pešamo slovenski filmi. Slovenska filmska podje-tja, ko napravi' nov fi-lm, ga izdajo ne samo v slovenski, ampak tudi v srbski govorici, medtem ko tega ne delar jo filmske- podjetja iz drugih zveznih republik. To je zelo važna zadeva, ker s tem, -da -morajo Slovenci v kinematografih pos-lušati' ali brati -srbščino, ni č-udno, da se v slovensko govorico mešajo srbsk-i in hrvaški izrazi. Ob tej priliki poglejmo
V -nedavni preteklosti so marksistični teoretiki prerokovali -kapitalističnemu -svetu skorajšen polom. Izkazalo se je, da -so se -zmotili, in zdaj so take napove-d-be precej -utihnile. Zdi -se, da- se podobna prerokovanja -zda-j pojavljajo na nasprotni strani. Cim se v Rusiji a-li v Vzhodni Evropi nekaj posebnega zgodi, že zadoni na Zahodu upapolni klic, da je to začetek konca. Hruščev je odstranil Malenko-va, Molotova, Kaganoviča in Sepilova in jih poslal za Ural a-li še dalje. Mnogi mislijo, da je to storil na pritisk vojaških voditeljev, ki hočejo zda-j vreči :z njihovih -stolčkov vse partijske mogotce drugega -za- dr-ugim in končno še Hruščeva samega -ter se pola-sti-ti oblasti. Diktatura vojske -brez partije so zaenkrat verjetno samo sanje, sicer pa. tudi. ne vemo, če -in kaj -bi se s tem spremenilo. Ali piska komunizem že res na zadnji luknji? Ali res -lahko samo opazujemo spremembe v vzhodnem svetu in ne prispevamo ničesar k polomu komunizma?
Sedanja moč Sovjetov bi morala svariti pred takim brezdeljem. Naj že -bo s sovjetskimi raketnimi izstrelki tako ali drugače, dej-stvo je, da mora Zahod računati -z današnjo sovjetsko vojaško s-ilo. Tudi ni prezreti, dai se sovjetski vpliv v Aziji nedvomno širi.
Seveda je res, da je doživelo sovjetsko vodstvo v evropskem vzhodnem bloku nedavno -težko- krizo. Ali pa- nima prav tudi ameriški demokratski senator Ken-nedy, ki v svojem nedavnem govoru u-•gotavlja, da ni ibi-l Zahod na- dogodke na Madžarskem in na Poljskem popolnoma nič pripravljen in da tudi ni -prav nič izkoristil teh -dogodkov za pospešitev osvo-bojenja vzhodnoevropskih narodov. Res je -tudi nedvomno, da- -upor na Madžarskem in osamosvojitev poljske politike
še celo-tno -stanje jugoslovanske kinematografije v letu 1956:
-Po celi državi je -bilo 1366 javnih kinematografov, od katerih odpade na Slovenijo 228. Kinopredstavam je v is-tem 1- tu prisostvovalo 101,4 milijona obiskovalcev, od katerih je bilo v Sloveniji 15,1 mi-lijona. -Po vsej državi je 453.908 sedežev, od katerih 70.566 v Sloveniji. Na 100 prebi-valce-v pride po vsej državi 567 obi-iSkov, v -Sloveniji pa 979. Le-ta 1955 je o-biska-lo kinematografe v Sloveniji 13 milijonov 768.278 ljudi, denarni obtok pa je znašal 457,724.606 dinarjev. V -le-t-u 1956 pa je obiskovalcev -bilo 15,082.215, denarni obtok pa je -znašal 536.605.318 din.
TRGOVINSKI USPEH ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Na -letošnjem zagrebškem velesejmu so sklenili trgovinske pogodbe v vrednosti 183 milijard in 702 milijona din. Domača podjetja ;so sk-lenila med -seboj pogodbe v vrednosti 140 milijard in 400 milijonov din. V tujino so jugoslovanska podjetja prodala blaga v vrednosti 15 mi-lijonov dolarjev, od -tujih podjetij pa -so kupila- raznega blaga za 22 milijonov dolarjev.
ZARA Z OSTANKI NIKOLE TESLE V BEOGRADU
Na željo naj-bližjih sorodnikov so iz New Yor.ka prepeljali pred dnevi žaro s posmrtnimi ostanki velikega jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle. Nikola Tesla- se je rodil leta 1856 v Smiljanu v Liki; umrl je 7. januarja 1943 v N-e-w Torku. V ZDA -se je Nikola Tesla preselil leta 1884 in je bil tam .znan kot največji izumite-lj v elek-trdtehmiki in kot pionir upora-be električne energije v industriji.
razsajanje gripe
Zaradi zelo hitrega širjenja -gripe ali. azijske influence, -ki je -zajela že vso Makedonijo in se hitro širi na sever, so začeli -po ra-znih krajih države, zlasti pa- v Makedoniji zapirati- šole. V Zenici -so zabeležili že nad 8622 slučajev te 'bolezni. V Tuzli je -za gripo obolelo če-z 2250 ljudi, V Beogradu pa so do 27. septembra prijavili že 13.000 slučajev. V K-raljevu, -kjer je v mestu obolelo 300 Ij-udi, v ok-o-r lici pa približno 3000, so- zabeležili prvi -smrtni sl-učaj.
HIDROCENTRALE NA DRAVI OGROŽENE
Vse kaže, da hidroce-ntrale, !ki jih je Jugoslavija izgradila po vojni na D-ra-vi, ne bodo morale dajati toliko električne energije, kolikor so inženirji -računali. To seveda- ne -bo njiihova krivda, ampak povsem nepričakovan vzrok. Avstrija -namerava namreč preusmeriti tok reke Žile na Koroškem, tako da bi 'ta največji-pritok Drave dajal svojo vodo ne več Dravi, ampak nekemu zbiralnemu jezeru v Italiji. To seveda- nasprotuje mednarodnemu dogovoru o voda-h, ki pravi, da- se •na obmejnih re-ka-h ne sme gradi,ti ničesar, -ki bi š-kodovalo sosednji državi. I,z--gleda, da sta -se I-talija- in Avstrija o tem že pobotali. To je povsem razumljivo, saj -bi tako Italija pridobila milijardo in pol kilovatnih ur na leto. Vvs-trija -bi za plačilo dobivala- nekaj energije po zelo nizki ceni a-li celo zastonj. Združene jugoslovanske elektrarne pa -so že posla-le protest avstrijski in italijanski vladi.
na moreta- ostati- brez posledic. Sovjeti o-či-tno popuščajo vajeti t-udi v drugih satelitskih državah.
Zahod je smatral -zajezitev in potiskanje -komunizma -nazaj do danes za- pretežno vojaško nalogo in je zanemarjal dr-uge možnost za uveljavitev svojega vpliva. Na-j omenimo še enkra-t senatorja Kennedyja, -ki dobro pozna položaj, v Vzhodni Evropi, in ki meni, da »lahko pridejo narodi, ki Ameriki niso ra-vno prijatelji, pa -tudi še ne popolnoma pod -sovjetsko oblastjo, v položaj, da- bodo niujno rabili ameriško, gospodarsko pomoč in da- -bo to -t-udi koristno za: ameriško varnost.« Priporoča zlasti- večjo pomoč Poljski in ožje stike s Poljaki. Ken-nedy poudarja, da- je -treba pomoči potrebnim deželam pravočasno pomagati.
Množijo se pai -t-udi med Američani -glasovi, da -bi v madžarskem primeru lahko Združene države s pravočasnim političnim in vojaškim pritiskom preprečile sovjetsko- oboroženo intervencijo. -Isti krogi -upa-jo, da so se v tVa-shi-n-gtonu iz tega nekaj naučili. Is-to upamo tudi mi. Mi-slimo, da se -bomo p t prepričali že v -bližnji -bodočnosti v primeru Sirije, kjer se je sovje-tski vpliv najbolj vidno -razširil in -je -to -bilo za Ameriko tako razburljivo, da je njen posebni odposlanec proučil na kraju samem položaj in se pred -kratkim vrni-l v Wa.shing-ton.
Zaščita mladoletnih v Zahodni Nemčiji
V torek 1. t. m. je v Zahodni Nemčiji -s,topil v veljavo zakon za -zaščito mladoletnih, po katerem ne sme -noben otrok do 6. leta starosti v noben kino, -niti v onega za otroške preds-ta-ve, kot -na primer Wal-t DLsneyjeve podobe iz narave.
Otroci od 6. do 12. leta isme-jo h kinopredstavam, -seveda :le njim prikladnim, samo do 8. ure zvečer. Od 12. do 16. leta p-j do 10. -ure izvečer in od 16. do 18. -leta starosti do 11. ure v noč. Do 18. leta starosti ne sme nihče prisostvovati predstavam v varje-tejih in podobno.
"'Noben mladenič pod 16. Metom starosti ne isme javno kaditi, zahajati v gosti-lne in sploh v loka-le, kjer prodajajo alkoholne pijače. Od 16. do 18. leta pa smejo v lokalih nuditi mladeničem samo 'lahke alkoholne pijače.
Ureditev grobišč do ZS. ohtobra
Goriški župan je odredil, da mora biti ureditev grobišč in popravljanje nagrobnih kamnov na pokopališčih občine zaključeno najpozneje do 25. t. m.
Sporočilo jugoslovonshim beguncem vojnim ošhodovoncem
V zvezi s -sporočilom odvetniške pisarne dr. Sfiligoja iz Gorice glede prijave vojne škode, prizadete po nemških okupacijskih slla-h, -ki -smo ga neda-vno od tega objavili v našem listu, sporočamo sedaj prizadetim -jugoslovanskim beguncem, da je rok za prijavo škode podaljšan do 1. aprila 1958. O tem je namreč nemški konzulat -sam obvestil -nekatere prizadete oškodovance.
Obilna trgatev
Kme-tje iz goriških Brd so -zadovoljni, ker kaže, da -bodo i-m-e-li obilno trgatev in tako je -upanje -kmetov dobro. Zal pa so cene vin-u prenizke in tudi novi mošt ne ■bo imel izadov-oljive.
Patent za motoskuterje
Minister za promet je napoveda-l, da bo novi -zakon zahteval patent tudi iza vo-zarjenje z malimi motornimi vozili a-li tako imenovanimi motoskuterji ,nad 49 kub. cm.
-Minister je povedal tudi, da je -bilo letos pri zadevnih izpitih -zavrnjenih 35 od-s-totkov prosilcev patenta za voza-rjenje iz avtomobili.
ŠOLSKE VESTI
Otvoritev šolskega pouku šele 14. t.m.
Zaradi ne-varnosti, da bi -se »azijska«
gripa razširila, je gor-iški -šolski skrbnik
odredil, da- se vse šole v Gorici, Gradišču
in Krminu (samo v središču) otvorijo 14.
oktobra in ne prej.
* * *
Ravnateljstvo Nižje srednj-e- šole (gm-nazije) -in ravnateljstvo Strokovne šole sporočata, da se -novo šolsko leto prične v ponedeljek 14. -t. m. :s šolsko mašo ob
10.	uri.
Dijaki teh dveh .šol na-j se zberejo ob
9.30	na šolskem dvorišču v ul. Randaccio, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev V stolnico.
K tej maši so vabljeni tudi starši dijakov.
Matura na učiteljišču in liceju
V jeisenskem roku so na učiteljišču izdelali maturo sledeči:
Ba-uzon Edvard, Frandol-ič Marija, Lavrenčič Miilena, Lavrenčič Ada, Leban Borut, Levpušček -Ana-, Lutman Eda, Ra-detič V-irgilij, Simič Lea, Toma-sino Roman, Cotič Viirgilij in Feri Anton.
Na liceju pa- sledeči:
Fe-rletič Ivan Karel, Primožič Ke-rel, Rijavec Ma-rija, Strgar Boris in Vodopivec Davorin.
Vsem čestitamo k -uspehu!
NOVICE IZ SLOVENIJE
^Katarina 111/*
Za pridobitev Titove naklonjenosti je tovariš Hruščev poslal v Beograd 47-1 et-no Jekaiterino Aleksejevno Furcevo, ki je že Togliattija vrtela okrog prsta ob zadnjem komunističnem kongresu v Rimu. Ni res namreč, da iabricirajo v Kremlju sovjetsko politiko le s srpom in kladivom. Ljubavne afere, ljubosumnosti, ničimumost in ženske, vse to igra v Sovjetiji še odločilnejšo vlogo kot drugod po svetu.
Jekaterina Furceva je Hruščeva ljubica. 'S to vlogo se je povzpela do najmogočnejše ženske v Sovjetiji. Danes jo i-meniujejo Katarina III. v spomin na carico, ki je gospodovala mogočni ruski državi.
Ob njenem obisku v Titovi Jugoslaviji so se mnogi Jugoslovani • spraševali, •kdo je ta ženska. Ista vprašanja so vzbujala radovednost tudi med našimi komunisti in tifovci ob njenem rimskem obisku, in .ta radovednost se je ob sedanjem njenem .beograjskem romanju še .podvojila. Ze zato, da potolažimo moško in zlasti žensko komunistično radovednost, 'bomo namesto komun&tičnegai tiska odkrili nekaj strani njene pestre ženske preteklosti.
Šepilova smola
Kasno popoldne je Dimitrij Trofimo-vič Sepilov ukazal, naj mu narežejo v državnih vrtovih velik šop najlepših rdečih vrtnic. V aktovko je stlačil zajeten paket čokolade', ki jo je kurir prinesel iz iZuTiha. Njegovo vozilo, velika elegantna črna limuzina, ga je čakalo pred razkošnim stanovanjem. Včasih ga tu obiskuje njegova hčerka Viktorija.
Sepilov je imel za' ta dan pred seboj hudo kočljivo zadevo. V. sedemnajstih minutah ga avto potegne iz središča Moskve v predmestje, v zeleno naravo, kjer se v senci parkov bleščijo letoviški dvorci — dače — kremeljske gospode. Proti enemu izmed teh dvorcev drči orjaški avto. Pred dobro uro se je Sepilov tam napovedal.
»Prelepa Katarina Furceva, rad bi k tebi na čaj, tovarišica! Upam, da ne motim!« Katarinka je zagrulila v telefonsko slušalko: »Pridi, Dimitrij, z veseljem te pričakujem!«
Marsikaj se je motalo za kulisami politike, kar je Sepilova- vznemirjalo. Pričenjalo je zasedanje Vrhovnega1 sovjeta. Sepilov je čutil, da so vzeli na piko Ma-lenikova, in Malenk.ov je bil tisti, na katerega se je do sedaj še bihko izanašal. Ostala dva — Molotov in Kaganovič — ga nista brigala. Zato je moral pravočasno izvohati, .kaj se dogaja. Ce pa bi še dosegel, da bi mu Katarinka stala vsaj za nekaj dni ob strani, petem bi se morda še vse dobro izteklo. To je bil njegov načrt. Prihajal je a zavestjo moža, ki še ■nikoli ni obstal pred žensko trdnjavo kot premaganec...
'Služkinja je odprla vrata dače. Po debelih preprogah je stopical v salon. Tu ga je čakala ona. S svojimi 47 leti gotovo ni več .mlada, zato pa elegantna, energična, zapeljiva in zelo dobro ohranjena.
Katarinka je razsodna, inteligentna, odrezava.
Pred mnogimi leti je poročila nekega Nikolaja Pjotra Firjubina. Pri tem pa je skrbela, da je mož po rojstvu hčerke Svetlane stalno živel kot poslanik izven Sov-jetije. Do pred kratkim je bil Firjubim poslanik v Beogradu. Prvič je zunanji svet .zvedel za Katarino 1. maja 1955, tri mesece po padcu Malenkova, ko jo je novi komolčar Nikita Hruščev osebno pripeljal na tribuno, kjer so rezervirana mesta samo za najvišje kremeljske poglavarje.
Vsi ti dogodki so bliskovito brzeli po Sepilov ih možganih in ga pripravili do tega, da zaigra vlogo namišljenega za-
■niimniiiimuiuuuiiiiiiuiHiiHiummuuiuiiiiuiiHuum
POD ČRTO
Izvlečki iz knjige
Milovana Ojilasa „Havi Fazped"
n.
Novi razred
Med najosnovnejšimi nauki marksizma je tudi ta, da ibo revolucija odpravila vse družbene razrede. Revolucija je dejansko uničila vse takrat obstoječe razrede v Rusiji. Toda po revoluciji je v Sovjetski zvezi nastal razred politične aii partijske birokracije. Ta novi razred, ki ima poleg vseh značilnosti prejšnjih razredov tudi nekatere svoje lastne svojskosti, se ni polastil oblasti v dopolnilo nekega novega reda v gospodarstvu, temveč zato, da u-stvari zase poseben razred in tako raztegne svojo oblast nad družbo. Cim je na ta način oblast utrjena, se novi razred izlušči iz jedra poklicnih revolucionarjev, članov komunistične partije. Čeprav novi razred izvira iz partije, vendar ni istovetiti partije z novim razredom, čigar člani uživajo posebn«* privilegije in gospodarske prednosti zaradi .svojih u-pravnih odgovornosti.
Tak razred se visoko razlikuje po njemu samolastnih pravicah 'n po svojem posebnem razmerju do drugih razredov. Ce pa ta razloček velja, potem obstoja novega razreda v Sovjetski zvezi ni. mogoče zanikati. Novi razred uporablja, Pišiva in razpolaga z vsem narodnim premoženjem, čeprav je to skupna last, priznana lastnina torej. Tndustrializacija je pospešile porast novega razreda s tem, da si je ta prisvojil levji delež pri napredku, ki so “a v proizvodnji omogočile žrtve in napori najširših množic.
Buti član komunistične partije pred revolucijo je pomenilo žrtev; danes to
ljubljenca. Zato ji je položil cvetje, čokolado 'in svoje srce k nogam ter zapel: »Obožujem te! Ti si največ ja od vseh Katarin, ki so kdajkoli živele in vladale na zemlji. Katarina III. — da, ta si ti...«
V tem trenutku ga je nekdo za hrbtom ■z vso močjo porinil na stran. Sepilov namreč nr računal s tem, da .bo »Katarina III.« takoj po končanem telefonskem razgovoru z njim obvestila svojega ljubimca, najmogočnejšega poglavarja Sov-jetije, da jo namerava obiskati Sepilov. Tako j,e bil Nikita Hruščev priča Sepilo-vega poizkusa, da mu prevzame ljubico.
Molčeča smehljajoča Katarina
To se je zgodilo zvečer pred zasedanjem plenarne seje Centralnega komiteja KP, ko je Hruščev z visokim glasom •izjavil: »Frakcionaška početja partijskih sovražnikov Malenkova, Kaganoviča in Molotova so nezdružljiva z leninističnimi načeli in zato vredna popolne naše obsodbe.« Potem se je oddahnil — z očmi je iskal po dvorani moža, kateremu je namenil naslednji udarec, in dodal: »...in Sepilov se jim je kasneje pridružil!« To je bilo maščevanje ljubimca nad svojim tekmecem, ki je njegovo ljubico zapeljeval z rdečimi vrtnicami, čokolado in jo krstil za Katarino III.
Tako je Katarinka sedaj zvedela, da zanjo v Sovjetiji ni več nobenih zaprek, da se prerine do najmogočnejše ženske v Sovjetiji.
Nekega novembrskega dne 1. 1910 .se je porodila tovarniškemu delavcu Alekseju hčerka ,ki so jo krstili za Katarino.
Nekaj let je pohajala v šolo. Nato je bila predilka v neki tekstilni tovarni. iZatem je obiskovala Kemično-tehnični zavod in leta 1930 so jo včlanili v partijo. Po naravi je bila pametna ženska in dobra govornica. Leta 1950 so jo .imenovali za drugo tajnico Moskovskega mestnega komiteja partije. Štiri- leta kasneje je napredovala na mesto prvega tajnika.
Leta 1954 je spremljala Bulganina in Hruščeva na Kitajsko.
Takrat se je že vedelo, da sta s Hru-iščevom povezana. Tako sta se- našla: spreten in brezobziren politični stremuh, ki je bil pripravljen, da z vsemi sredstvi odstrani vse zapreke, ki so se postavljale njegovemu napuhu in častihlepju nasproti, samo zato, da si zagotovi prvo mesto v sovjetski diktaturi; in ona, prebrisana in 't e mpe ra me n t n a Katarina Furceva, ki se je zavedala, da- .bo lahko stopicala na vrh, samo če ji bo lestev držal najmogočnejši pod komunističnim rdečim soncem.
Katarina je danes »prva dama« v Kremlju. Zaenkrat je brez konkurence.
Molotova so odpravili v zunanjemon-•golsko gnezdo Ulan Bator. ;S seboj je moral odpeljati tudi svojo lepo in častihlep-no ženo Pavlino. Kaganovič je ravnatelj cementarne v Asbestu v Sibiriji in tudi njegova žena je z njim. Malenkov vodi elektrarno v Ustu Kamenogorskem v Ka-saks-tanu. Njegova žena bo morala za njim, če se ne 'bo ločila. Šepilova so najprej poslali v 'bolnišnico, nato pa so mu dodelili profesorsko mesto v Vladivostoku. Hči Viktorija pa mu gospodinji.
Tako Katarinki ni nihče' več v napo-tje.
In vendar je tu še neka zapreka, oficirska junta, zarota, ki ji bo nekega dne zaprla pot ne samo naprej, pač pa tudi naizaj. To je junta maršalov. Te. je postavila Hruščeva, in ta ga bo tudi odstavila. Spodmaknil ga bo Mikojan, tako vsaj kaže v tem trenutku kremeljski politični barometer.
In kaj bo s Katarinko? S Katarino III.? Pred kratkim je obiskala, taborišča prisilnega dela v Sibiriji. V Moskvi je nabrala 12.000 mladincev. Mogoče tim bo nekega dne lajšala življenje v Sibiriji. To je tobogan — gori in doli — življenja v komunističnih diktaturah.
Plebiscit pod neenakimi pogoji
V teh dneh, ko Avstrijci ponovno kr- se ga spominjamo, kajti šlo je za našo
šijo določila državne pogodbe o slovenskih šolah -a Koroškem, sovp>ada spomin na plebiscit 10. oktobra 1920. V Avstriji ga 'bodo slavili kot svojo zmago in vendar •razkriva prav ta plebiscit vso obsežnost nemškega zatiranja Slovencev na Koroškem; razkrinkuje vso raznarodovalno politko »nemškega pritiska, na Jadran« v petdesetih letih pred plebiscitom in sistematično protežiranje nemških koristi ob samem plebiscitnem aktu.
S tradicijo raznarodovanje, ki je nekdanjo monarhijo speljalo v neizogibno razsulo, nadaljuje tudi današnja Avstrija, ki ibi jo morala mirovna pogodba p>o prvi svetovni vojni postaviti v njene stvarne jezikovne meje. Zaradi ozemeljskih barantanj in »strategičnih potreb« se to ni zgodilo. Slovenski narod so zapostavljali ob zeleni mizi in ogoljufali so ga tudi še pri ljudskem glasovanju. Po drugi svetovni vojni so 'Sovjeti slovenske predele prodali za 150 milijonov dolarjev in se s to nagrado odrekli poravnave slovenskih krivic, ki so jih s koroškim plebiscitom zahodnjaki storili Slovencem.
Tako so za slovensko zemljo vadljali eni p» prvi, drugi pa px> drugi svetovni vojni. V prvem in drugem prmeru so slovensko pravico razpeli na križ.
* * * ,
Koroškega plebiscita se spominjamo vsako leto. Imamo pravico in dolžnost, da
Politični sestanek SOZ
Vabijo se vsi člani in somišljeniki SDZ v Trstu na politični sestanek, ki 'bo v nedeljo 13. oktobra ob 10.30 predp. v prostorih SDZ v ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom:
»Politične in gospodarske posledice tržaške občinske krize za Trst in Tržaško ozemlje.«
Izvršni odbor
OBISKI AZIATSKE GRIPE
»Ana Pavlovna je se nekaj dni preganjala gripo. Gripa1 je bila takrat (1805) čisto nov izraz, ki so ga le redki pozna-
li.« Tako pričenja Tolstojev roman »Vojna 'in mir«. Livriran služabnik je že na vsezgodaj1 raznašal vabila. »Ce niste zadržani« — tako se je nekako glasilo vabilo — »in če Vam ni neprijetno preživeti večer pri ubogi bolnici, bi me zelo •razveselili s svojo prisotnostjo.«
Tako nedolžno so takrat ocenjevali •gripo, ali kakor danes pravimo influenco. Sicer so jo px>zn 11 že stoletja pred •tem, vedeli so, da je 'eta 1387 iz Florence napadla Evropo, oz je leta 1510 obiskala Francijo. Poznali so tudi njene simptome:	vročina,	kašelj,	nahod,	obreme-
njenosti udov, srčna neugodja in zbadanja v pljučih.
Vendar je niso smatrali za resno obolenje. Postavljali so jo celo v zasmeh in se smejali »lenim bolnikom«. Hripa sama je pri .tem kar .rada sodelovala, sej je polna hudomušnosti.
Nekega dne pa so ji masko brezbrižnosti strgali z ohraza. akrat je udarila z vso silo. Bilo je po prvi svetovni vojni, leta 1918 do 1922. Takrat ni prav nič razločevala med zmagovalci in premaganci. V začetku je bila kar nedolžna. Kasneje se je tako okrepila, da je ljudi pobijala. Ljudje ji še vedno niso pripisovali take hudobije. V štirih letih ie po Evropi pomorila nad tri milijone ljudi, po vsem svetu pa kar dvajset milijonov. To je bilo več kakor so to storile vse krvave
bitke v prvi svetovni vojni.
Od tega časa je gripa sleherno leto v gosteh, seveda ne po vsem svetu, kot je to letošnji primer. Letos, k sreči, ne u-mirajo milijoni ljudi.
Ali so morda gripo premagali?
Ne! Leta 1947 ji je Svetovna zdravstvena organizacija sicer napovedala vojno na življenje in smrt, razpredla je po vsem svetu gosto mrežo laboratorijev, tudi elektronski mikroskopi so ji odkrili določene skrivnosti, vendar ji do živega še niso prišli. Popravili so nekdanjo zmoto, po kateri naj bi bil njen povzročitelj bacil influence in ugotovili, da je ta bacil le njen spremljevalec. Zaenkrat jo še ne morejo učinkovito stisniti za vrat. Vodno se namreč znanosti izmuzne zaradi svoje 'izredne spreminjevalne sposobnosti. Gripa napada včasih z virusom A, ki je najnevarnejši, včasih pa se poslužuje virusa' B, ki so ga našli šele leta 1941 In je manj učinkovit. Včasih pa nastopa z virusom C. Mnogokrat, tako pravijo strokovnjaki, se poslužuje tudi raznih podskupin imenovanih* virusov. Zakaj? Na to vprašanje še ni odgovora. Samo tako si namreč lahko razlagajo najrazličnejše poteke obolenja. Leta 1953 je nastopala z virusom B. Zato je bilo tudi manj smrtnih slučajev.
Sedanja »aziatska gripa« je prispela v Evropo kot neznanka. V Londonu so že maja meseca pričeli a preizkušnjo različnih obrambnih sredstev. Tam so jo imenovali Virus A-Singapur 1-57. Posebna
znamenja: .zelo nalezljiva. Zgodilo pa se je nekaj nerazumljivega. Cepivo, ki je bilo koristno v prejšnjih časih, se je izkazalo za neučinkovito. Zato so morali preizkušati nova cepiva, 7- to pa je potreben čas. K sreči virus A-Singapur ni tako nevaren. Obolenja potekajo navadno brez večje nevarnosti.
Ce nam pride v hišo, moramo pač z njo v posteljo. Z njo hoditi po kavarnah in k prijateljem je skrajno nevarno. Posmehovati se ji pa naravnost labkomi-'selno. Jemati jo moramo skrajno resno. Niso jo premagali. Raziskovalci in ■zdravniki pe so ji za petami. So jo tudi že obkolili. Zato se je tudi preveč bati ne smemo. Ce pride v hišo, pokličimo takoj zdravnika!
Zaznamovanje metuljev
Nemški prirodoslovci so po dolgoletnih raziskovanjih in preizkušnjah našli zadovoljiv način za zaznamovanje metuljev, da bi na ta način raziskali njihove romarske polete. Medtem ko ptice selivke obročkajo, to se pravi, da jim na nogo pritrdijo majhen aluminijast obroček, u-porabljajo pri metuljih izredno tanko a-luminijasto folio, na kateri je napis postaje, ki je metulja »obročkala«. Folia se že od daleč blešči in s tem opozarja metulj opazovalce na svojo prisotnost. Etikete so izredno lahke, saj štri folie povečajo težo metulja komaj za 1 odstotek njegove lastne teže.
iiuiiiitiiiiiimiiiiuimuuiiuiiiniimiiimiaimui
itmniiuiiiiuiiiiiiinHuiiiiiiiiuiuiiiiitiiiitiiuiiiiiiiiiiniiiiiiimraiiiniiiiiiimi
pomeni pripadati privilegiranemu razredu. Toda pojav novega razreda se vedno prikriva v socialističnem besedičenju, češ da itako imenovana socialistična imo-vina .ne služi za prevleko, za katero se skriva prav lastnina v rokah politične birokracije, to je novega razreda.
Novejše spremembe v Sovjetski zvezi v smislu kolektivnega vodstva niso pri-izadele novega razreda. Evolucija, počen-ši od Leninovega- revolucionarnega komunizma preko 'Stalinovega dogmatičnega komunizma 'in do današnjega nedo-gmaitičnega komunizma je le malo pomembna za široke množice, ker je zanikanje dogem v kolektivnem vodstvu sam zase smoter. Zato pa tem bolj vztrajno vzgajajo ljudstvo v dogmah marksizma-leminizma.
Vzpon novega razreda v Sovjetski zvezi je znak tamkajšnjega despotizma.. Novi razred se ne čuti varnega vse dokler je poleg njega še kdo drugi lastnik, dokler ne vlada sam in nad vsem. Njemu ni mar, če s takimi svojimi ukrepi, kot je kmetijska kolektivizacija, zmanjšuje proizvodnjo, glavno je, da si s tem utrdi svojo, lastno oblast. Vsak korak, dasi bi navidezno koristil širokim množicam, u-trjuje v končnem učinku lastninsko moč in politični položaj novega razreda. Sedanje sprostitve in decentralizacije so zgolj varljivi ukrepi, ki so skrhno pripravljeni v glavnem samo za to, da povečajo oblast novega razreda.
Država pod vladavino partije
Čeprav zgodovina ne pozna večjega razrednega samooblastja, vendar je novi razred najmanj razredno zaveden, ker se ne predstavlja kot lastnik, temveč kot skupina ljudi, ki imajo predpisane pojme, cilje, .zadržanja in vloge. Ti ljudje so neizogibno despotski, ker ne smejo do-
puščati prav noben ga prekrška svoje splošne oblasti. To bi ogražalo njihovo lastninsko pravico in s tem tudi temelje 'lastnega obstoja.
Mehanizem oblasti je enostaven: partija je žarišče vsega življenja. Vsa državna mesta, oziroma vsaj vsa važna mesta v državni službi so pridržana članom partije. Povezava med člani se vzdržuje s tem, da se od vseh zahteva ne samo brezpogojne enotnost ciljev, temveč tudi priznanj«* vrhovne oblasti mali skupini najvišjih poglavarjev. Ta organizacijski red prevladuje pri vseh komunističnih strankah. Utrdil se je pod Stalinom in vodi neizogibno do osebne diktature. 'Diktator postane tisti, ki najizrazitejše predstavlja želje novega razreda. Iz tega se rodi korupcija in samopašje in narašča, čim bolj se člani novega razreda prerivajo med seboj za čim večjo udeležbo pri razpolaganju s privilegiji in z gospodarskimi ugodnostmi.
Ne zakoni, niti uredbe, temveč dejanska in nenapisana pravila so odločujoča v vseh komunističnih državah. Ne glede na 'besedilo zakonov se slehernik zaveda, da je država v rokah partijskih odborov in tajne poltcije. Temu primerno tudi ravna. Medtem ko je bila prvotna vloga partije novačenje revolucionarjev in pod-buda za vstop v akcijo, priznava sedaj partija novemu razredu vso totalitarno nadoblast.
Marx je povsem pravilno zatrjeval, da sta sila. in nasilje glavni sestavini države, saj je to bistvo vsake komunistične države. O komunizmu pravijo, da .bo odpravil razrede in' s tem tudi potrebo po državni skupnosti. Toda v Sovjetski zvezi je nastal novi razred. Da bi se obdržal na oblasti, je bilo nujno potrebno o-jačati državo do skrajne meje. To je vidno protislovje med teorijo in prakso,'ka-
teremu Sa, komunisti- ne morejo izogniti. Ker oblast nujno potrebuje novi razred, je nemogoče, da bi komunisti vzpostavili pravni red v državi. .Zaradi politične propagande v tujini pa morajo zatrjevati, da je njihov pravni red najpravičnejši na svetu. Ta zatrjevanja pa so potrebna tudi zato, da zagotovijo in določijo pravice novemu razredu, od katerega je država odvisna. Iz tega sledi, da je vse podvrženo zakonu, čeprav se v praksi nihče ne zmeni zai te zakone, kar pomeni uganjati burke s pravosodjem.
Dogmatizem v gospodarstvu
Sovjetsko gospodarstvo ni podlaga za razvoj, temveč je zgolj odsev politike, ki jo je režim vodil od revolucionarne diktature do reakcionarnega despotizma. Spočetka se je država polastila vsega premoženja zaradi čim hitrejše izvedbe industrializacije; gospodarski ukrepi pa so naposled morali slediti koristim vladajočega novega razreda. Vse, kar se dela, se teoretično ujema z marksistično ideologijo, v praksi pai se izpridi v nič. Kolektivna posest, ki je bila v začetku namenjena za dosego postavljenih ciljev, je postala orodje .za ohranitev novega raizreda' na trajni oblasti.
Monopolizirana last v rokah novega razreda vodi do prisilnega dela, ker delavec ne more sklepati pogodb z vlado. Vodstvo novega razreda ne pozna človečanskih nagnjenj, temveč .smatra delovne množice samo kot za proizvajalne faktorje. To povzroča pomanjkanje vsakršnega zanimanja pri delavcu, ustvarja slabo kakovost izdelkov, zmanjšuje produktivnost in utrjuje tehnično zaostalost. Za polno zaposlitvijo v Sovjetski zvezi se stvarno skriva nezaposlenost, ker se tam iz političnih in planskih potreb vzdržujejo y obratovanju nerentabilna podjetja.
slovensko zemljo in za usodo 70.000 Slovencev.
Najprej povejmo, kako je izpadel plebiscit na Koroškem, saj vedno zopet pozabljamo. Za Jugoslavijo je bilo oddanih 15.279 glasov ali 41 odstotkov, za Avstrijo pa 22.025 glasov ali 59 odstotkov. Večina za Avstrijo je znašala 6746 glasov. Južno od Drave je bilo oddanih 10.405 glasov za Jugoslayijo 'n 10.013 glasov za Avstrijo. Torej je bilo južno od Drave oddanih 392 glasov več za Jugoslavijo nego za Avstrijo. Ce bi se Pilo plebiscitno ozemlje razdelilo v razmerju po številu oddanih glasov, bi bilo ozemlje južno od Drave pripadlo Jugoslaviji. Ker pa je bilo vnaprej določeno, da vse ozemlje dobi tisti, kateri dobi večino pri glasovanju, je vse ozemlje pripadlo Avstriji.
Vseh občin, ki so glasovale, je bilo 51. V osemnajstih občinah je dobila Jugoslavija večino, v 'triintridesetih pa Avstrija. Cisto po nepotrebnem so vključili v plebiscitno ozemlje že popolnoma ponemčeno občino Pustrico. Ta občina je dala za Avstrijo 634 glasov a1' 97 odstotkov in za Jugoslavijo samo 21 glasov ali 3 odstotke. Popolnoma nerazumljivo je tudi bilo, da so ponekod potegnili mejo plebiscitnega ozemlja tako, da je gozd ostal v Avstriji. Tako je bilo na primer v občini Djekše na pobočju Svinje planine. Občinska, meja te občine gre dober četrt ure nad vasjo Djekše, tako da ima mnogo posestnikov svoj gozd že v občini Svinec, ali pa •svoje travnike, njive in pašnike v občini Mostič. Občini Svinec in Mostič nista 'bili v plebiscitnem ozemlju. V slučaju, če bi bila Jugoslavije zmagala pri plebiscitu. bi bili mnogi posestniki občine Djekše odrezani od svojih gozdov, nekateri tudi od svojih travnikov, njiv in pašnikov. Takim posestnikom je bilo torej sko-ro onemogočeno, da bi ‘bili glasovali za Jugoslavijo, kajti desetkrat si 'bo vsak kmet premislil, predno bo glasoval za državo, da bi bil potem v slučaju njene zmage odrezan od svojega gozda! Kajti hiša, njive, travniki, pašniki in gozd spadajo orgamično skupaj. Tako je razumljivo, da je bilo v občini Djekše oddanih komaj 35 odstotkov glasov za Jugoslavijo. 'Zahteva, da pride gozd v plebiscitno ozemlje, bi bile torej popolnoma upravičena in nujna.
Občine, v katerih je dobila Jugoslavija večino glasov, so naslednje (v oklepaju številke, koliko odstotkov glasov je bilo oddanih za Jugoslavijo): 1) Sele nald Borovljami (97); 2) Blato pri 'Pliberku (85); 3) Slovenji Plajberk nad Borovljami (79,5) ;4) Bilčovs nad Rožom (79,4); 5) Bela pri Železni Kapli (78,5); 6) Zva-bek pri Pliberku (75).; 7) Zg. Vesca nad Bilčovsom (69); 8) Svetna vas v Rožu (66); 9) Bistrica-Smihel v Podjuni (65); 10) Loče pr 'Beškem jezeru (66,4); 11) Ledenice pri Baškem jezeru (58); 12) Libeliče pri Dravogradu (57); 13) Logaves pri Vrbskem jezeru (57); 14) Bistrica-Sveče v Rožu (55); 15) Libuče pri Pliberku (55); 16) St. Jakob v Rožu (54); 17) Globasnica v Podjuni (54); 18) Ra-diše pri Celovcu (51).
Ce premotrivamo pogoje, pod katerimi se je vršil plebiscit, moramo ugotoviti, da se je vršil plebiscit za Jugoslavijo in za Avstrijo pod čisto neenakimi pbgoji. In v tem je vzrok, zakaj je Jugoslavija podlegla pri tem plebiscitu. V podrobnem:
Prav bistven .razlog je v tem, da so v plebiscitnem ozemlju ponemčili mesta in trge. V vseh teh mestih in trgih so bile samo nemške šole in otroški vrtci, in te nemške šole in otroški vrtci so do kosti in mozga ponemčili prebivalstvo. Samo v teh mestih in trgih (Velikovec, Pliberk. Borovlje, Železna Ka.pla, Labud) je dobila Avstrija 4374 glasov.
(Nadaljevanje na 4. strani) ■iiiiiiiniiinniinniiiiiiiiM
Planiranju je pa tam podrejeno vse. To ne za vzdrževanje zdravega gospodarstva, pač pa zato, da se krepita vladavina in novi razred. Podjetja neizogibno obratujejo z veliko zgubo, toda največja •potrata je delovna sila, to je počasno in neproduktivno delo milijonov delavcev. Ti so brez zanimanja za delo, brez priza-d vnosti za uspeh, razen tega pa jim je prepovedano vsako delo, ki se ne smatra za socialistično. Gospodarske smernice .sovjetske politike ne omogočajo popuščanja diktature, niti primernega dviga življenjske ravni.
Komunistično mnenje o marksizmu kot vesoljni resnici in o tem, de se vsaka temu nasprotna misel mora zatreti kot izdajstvo, nujno vodi do trinoštva na vseh jjopriščiih razumske dejavnosti. Podanik komunistične države živi v stalnem strahu, da ne bi koval krivih misli, da ne bi moral dokazovati, da ni sovražnik socializma. Po umski strani to povzroča zaostalost, okvare in propadanje. Vsaka izvirna in globoka zamisel ostane neizrečena iz strahu, da si mislec ne nakoplje-maščevalnosti partije in jeze novega razreda.
Nagla industrializacija je ustvarila mnogo tehničnih izobražencev in tudi nekaj izumiteljev, toda tudi ta napredek je omejen. Z vsakim znanstvenim odkritjem se spreminja gledanje na svet. Komunizem pa ne dopušča nobenih sprememb nazorov, ki so bili uradno dekrc-tirani. Tudi ob samo relativnem odporu proti znanstvenem razvoju je komunizem absolutno nasproten vsakemu umskemu napredku ali odkritju. V imenu »socialistične stvarnosti« je vsaka resnično u-stvarjalna umetnost in umska dejavnost prepovedana. Nujna posledica tega je o-topelost duha.
(2 - Se nadaljuje)!
•W
Politični polip i
Polip je morska žival, včasih tudi tako velika, da je prava morska pošast. S svojimi .gibčnimi lovkami, ki so posejane z mnogimi sesalkami, lovi svoje žrtve in svoj plen, jih objame ter do smrti izmozga. Gorje mu, kdor pride v polipov objem.
Polipom podobne so tudi totalitarne politične stranke. Njih s sesalkami posejane lovke so njih priganjači ter agenti-zaupniki.
Agent-zaupnik je najbolj, ogabno in preziranja vredno bitje. Je bolj nevaren kot odkrit komunist li fašist. Te-le vsaj spoznaš in se jih varuješ. Agenti-zaupni-ki pa skrbno zakrivajo svoje bistvo. Oni so večni stremuhi in oportunisti, brez idealov, značaja in časti. Vse so pripravljeni storiti za denar: zatajiti same sebe, zatajiti v sebi celo človeka:, saj prepričanje nimajo. Oni so v službi totalitarnih stranic, so od njih odvisni, so njih hlapci in tvesti izvrševalci dobljenih ukazov. Njihove plače se ravnajo po njih prekanjenosti; bolj ko je zvit, sladek, gladek, več ga plačajo. Tudi mastne so njih plače, saj plača država, molzna krava totalitarnih strank.
Zaupni agent ni navaden agitator, on ima višje naloge in cilje. Intrigira in razdira vse, kar je na poti njegovim gospodarjem. Hlini se, da je liberalec, demokrat, socialist, celo krščanski socialist, da se tako ažje vsili v krog lahkovernih duš in da tam pripravlja tla in dela> za' totalitarno stranko ali režim, ki ga plačuje. Dela pa tako, da. ljudstvo niti ne ve, da ima pred seboj fašističnega ali komunističnega agenta. Sele po več letih se> počasi odkriva njegova agentska narava, ‘ko prične v stročje zasejana Ijuljka.
Takih agentov je tudi med Slovenci v Trstu in Gorici, ki se držč, kakor bi bili cvet zavednega slovenstva, so pa plačani agenti komunizma, ki so prišli med nas, da begajo zaledne Slovence in razdirajo njih narodne organizacije. Teko pripravljajo pot komunizmu, ki je grobo-Icop narodne zavesti naših ljudi. V zamejstvu pa pomeni to pomanjkanje narodne zavesti Slovencev ter njih neizogibno jvarodno smrt. Ali hočete dokazov za to?
Tečaj za cbčinsita tajniška mesta
V Rimu prične v začetku novembra' in konča 15. maja 1958 tečaj za aspirante tajniških mest. iPripuščeni bodo k tečaju italijanski državljani od 21. do 30. leta starosti z diplomo višje srednje šole. Kdor bo pripuščen “■ temu tečaju, dobi štipendijo 40.000 lir na mesec. Po končanem tečaju dobe boljši kandidati še nagrado 40.000 lir.
Prošnje i šolskim spričevalom se -morajo vložiti do 15. oktobra na prefekturi v Trstu (soba št. 73), kjer se dobe tudi vsa pot robna navodila.
Broz-Tito tožen pred videmskem sodiščem
Leta 1946 je bil ustreljen mladi Josip Filipič iz Beneške Slovenije od jugoslo-vanskega graničarja, ko se je s sovrstniki kopal blizu vasi -Dreučje. Brat ustre-iljenega, Armand, in mati Ana sta- tožila pred videmskim zbornim sodiščem (tri» bunalom) kar maršala in predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Prvotno je bila 'tožba od jugoslovanskih oblasti odbita in pozneje je bila dostavljena.
Na .razpravo, ki je bila 30. septembra, je pristopil za toženega maršala Tita o-
pogoji
(Nadaljevanje s 3. straini)
Drugi razlog je bil, da se je prebivalstvo iz plebiscitnega ozemlja množično izseljevalo v nemška ali ponemčena mesta-: Celovec, Beljak, St Vid ob Glini. Gradec, na Dunaj itd. Ondi so se slovenski ljudje temeljito ponemčili. Na dan plebiscita je prišlo okrog 2 tisoč teh ljudi glasovat v svoje rodne občine in so z malimi izjemami vsi glasovali za Avstrijo.
Ze samo ti glasovi: mesta in trgi (5191 glasov); glasovalci, ki so prišli iz nem-: ških mest (2000) ter ponemčena Pustri-ca, ki so jo čisto po nepotrebnem vključili v plebiscitno ozemlje, znašajo skupaj 7191 glasov.
Zadnji im najbistveneiši vzrok, da je slovanska država podlegla pri plebiscitu 10. oktobra 1920, pa je tale:
Ofcrog d, 1870 so vpeljali na Koroškem, kljub vsem protestom slovenskih občin. nem&ko šolo. Ta šola je skozi 50 let pred plebiscitom ponemčevala slovensko ljudstvo «a Koroškem. Bila ig prava pojeni-Čarjevalnica ‘koroških Slovenčev, Tai šola je največ pripomogla k nemški zmagi 10. oktobra 1920. Brez te šole bi nemška držav ne bila dobila večine.
Oe naj1 bi se bil vršil plebiscit pod e-nafclmi pogoji, tol bilo moralo priti pleb. oECmlje ta. 50 let v Slovansko državo in bi se potem vršil plebiscit.
Koroški plebiscit se je vršil pod ne-enetfdvmi pogoji, in o bilo krivično.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
V soboto 6. oktobra ob 20,30 v SV. KRIŽU, v nedel jo 7. okt. ob 17. uri 1» KONTOVELU
Branislav Nušič
ŽALUJOČI OSTALI
dvetnik dr. Kukanja, iz Trsta v spremstvu videmskega odvetnika Tavano s poobla-tsilom, podpisanim od namestnika državnega odvetnika. Jugoslavije. Sodišče pa ni .smatralo predloženo pooblastilo za zadostno ini je zato zahtevalo, da ga mora podpisati sam maršal Tito.
Proces je .senzacionalen, in če se izpelje do konca, bi utegnil .biti .predsodbene vrednosti za druge enake primere.
lialijansho razmunišfpp zapušča KP
Možganski tru.st KPI kopni iz dneva, v dan - Fasada KPI razpada
Rsmisar na fFžaShi občini
Prefekturni komisar dr. Mattucci je prevzel občinske posle od bivšega župane ing. Bartolija. V prihodnjih dneh 'bo pregledal in odobril, najbrž z nekimi spremembami, občinski proračun ;za leto 1957. Kot predsednik upravne komisije ACEGAT-a ima rešiti spor med tem podjetjem in med sindikatom uslužbencev glede odobritve sporaizuma, sklenjenega 28. maja 1957. giaisom katerega se imajo zvišati bremena za osebje za, okoli 300 milijonov lir letno. Pogajanje med sindikatom in podjetjem., odnosno med Zvezo občinskih avtonomnih podjetij so naletele na take težkoče, da je treba mnogo dobre volje z ene in z druge strani, da se težkoče premoste.
Podjetje ACEGAT je take narave, da. njegovo stanje zanima vsakega Tržačana, zato je želeti, da. bi že enkrat izšlo iz težke krize in dolgov, v katere je zašlo. Po čigavi krivdi? To bi hoteli Tržačani vedeti!
Italijanski komunizem je dolga leta kraljeval na lovorikah zadnjega obdobja druge svetovne vojne. Izgubljena vojna, revolucionarni prelivi, ki jih je sprožila zmaga Sovjetije, takratne zaveznice zahodnega .sveta; duhovno in tvarno razdejanje sobojevniške Italije, 'ki je v času fašizma pozabila na tradicionalno demokracijo izpred prve svetovne vojne; spretna vseobljubljajoča komunistična propaganda in strah pred sovjetskim va.ljem, to je bila zorana in pognojena njiva, na katero je deževalo boljševiško seme. Ta zasejana njiva., ki se je raztegnila od Vladivostoka do najskrajnejšega zahodnega obrežja Sicilije, je v ustih izurjenih kremeljskih oračev in sejalcev obetala bogato letino. ‘Na ducate milijonov preprostih, razočaranih, zagrenjenih trpinov je čakalo na uteho, nasičenje in na ponovni vzpon propadle življenjske in duhovne -ravni.
Prvi, ki so spregledali
Seme na .tej neizmerni njivi je .skalilo, vzbrstelo im raslo. Mnogi občudovalci zoreče njive so sicer slutili, da pridelek ne kaže biti .zlato pšenično klasje, pač pa ljuljki podoben plevel, vendar je železna discplina dobro plačanih komunističnih poljskih čuvajev zadušila vsako nevero in razpršila sleherni dvom.
Magnani in Cucchi sta bila najpomembnejša upornika italijanskega povoj-
nega komunizma. Ko sta zapustila boljševiško njivo in je ta njuna odločitev vzbudila senzacionalno pozornost, sita o-stala popolnoma osamljena, pa čeprav sta v partiji sedela na zelo vplivnih stolicah. Kot povsod po vesoljnem komunističnem svetu, je tudi KPI oba odpadnika obmetala z najbolj prostaškimi klevetami. Branila sta- 'e sicer uničevalne kampanje komunističnega maščevanja, vendar se upi, da jima bodo sledili še drugi razočaranci, niso izpolnili.
S številnimi preosnovami demokratičnih vlad je gospodarsko življenje Italije nepričakovano zaživelo. Življenjska raven delovnih množic se je postopoma dvigala. V Kremlju se je prekucnil malik Stalin. Na Poljskem se je čez noč zlomila .samopašnost kremeljskih plačancev; na Madžarskem se je ves narod dvignil proti svojim zatiralcem. Ti mogočni pretresi komunističnega ustroja so izzvali v vodilnih vrstah KPI težko krizib, ki še danes pretresa italijanski komunizem. Nekdanji intimni Togliattijev prijatelj Reale je po izstopu iz partije osnoval v Neaplju svojo krajevno zvezo komunistov. V Livornu je odstopil komunist Diaz, dolgoletni župan tega mesta. Sledil mu je spreten publicist in partijski funkcionar Onofri. Ob 'koncu julija 'e vrnil partiji svojo ‘izkaznico poslanec Giolitti.
‘Reale je zdravnik in izhaja ie visoko-m^ščanske družine. Diaz in Onofri imata
lfzpon in zaton srbske žole
Srbska osnovna šola v Trstu je ena izmed prvih krajevnih šol, ustanovljenih v XVIII. stoletju. Mnogi njeni bivši u-eenci se spominjajo svojega truda pri u-čenj-u cirilice, himne sv. Savu, hvalnice sv. Spiridonui itd. Danes ta starodavna u-stanova, po 177. letih obstoja, propada. Glavni razlogi tega propadanja se razvrščajo od zgodovinskih dogodkov do vedno bolj pojemajočega števila nekoč številne srbske kolonije v Trstu.
V prvi polovici XVIII. stoletja, za časa razcvita pomorske trgovine z deželami Bližnjega vzhoda, so bile ustanovljene v Trstu razne verske ustanove. Cesarica Marija Terezija je .tem ustanovam podelila 'posebne pravice glede kulturne, jezikovne in verske svobode.
'Tako je bila 'leta 1748 .ustanovljena Gr-ško-ilirska verska občina s pomočjo premožnih srbskih in grških posestnikov in trgovcev. Tri leta kasneje so si verniki že zgradili prvo pravoslavno cerkev sv. Spiridona, potem ko so 20. febr. 1751 prejeli od cesarice posebni statut ter celo gmotno pomoč. Po treh desetletjih skupnega življenja pa so se Grki ločili od Srbov ter si izgradili lastno cerkev sv. Nikolaja, medtem ko so si Srbi v drugi polovici XIX. stoletja postavili monumentalno cerkev, znano v Trstu pod imenom »Chiesa dei Schiavon.i«.
Sčasom se je število članov srbske kolonije povečalo. Zato so si ustanovili lastno srbsko osnovno šolo »Jovana Miletiča«. Premožen srbski trgovec Jovan Miletič, mecen srbske občine v Trstu, je v svoji oporoki 17. maja 1787 zapustil 24 tisoč florintov za ustanovitev in obstoj te šolske ustanove. Solo so avstrijske o-blajsti leta 1792 priznale za javno šolo.
V dolgih letih svojega obstoje je bila šola vzgajate!jica srbske mladine v Trstu, prav tako pa tudi mnogim soroja>-.kom, Slovencem /in Hrvatom, ne glede na jezik in vero. Bila je in ostala edina tržaška šola s srbskim učnim jezikom. V prvih letih svojega obstoja je zavzemala posebno važnost za celotno zgodovino srbskega naroda. Vzdrževala in krepila je narodno zavest tržaških Srbov. V tistih
Izlet SDD
Slovensko dobrodelno društvo priredi v nedeljo 6. oktobra izlet ’ v Brda. V primeru slabega vremena. izlet odpade.
Podrobnejša navodila' dobite v tajništvu SDD v ulici Machiavelli 22-11. - tel. 36-275.
časih je bila Srbija pod turško oblastjo. V času prvega srbskega upora 'leta 1804 proti Turkom pod vodstvom ustanovitelja dinastije Karadjordjevičev so tudi tržaški Srbi podpirali 'borbo upornikov tako moralno, kot tudi tvarno. K temu je pripomoglo dejstvo, da so tudi Italijani, ki so tedaj težili k 'narodni, edinosti in svobodi, spremljali srbsko borbo za svobodo * veliko naklonjenostjo.
Politični in kulturni srbski prvak tiste ddbe, iDositej Obradovič, je s svojimi pismi In članki iz tržaške srbske šole vcepljal nove moralne aokove svojemu nairodu. Po osvoboditvi Beograda je pohitel tja, kjer je postal Karadjordjev osebni svetovalec in prosvetni minister.
Med učenci srbske šole v Trstu je bil celo mladi knez Nikola Petrovičijegoš, zadnji črnogorski kralj, srbski pesnik tekače kraljice Helene Savojske. Tedaj je šola uživala glas najboljše srbske osnovne šole v stari Avstriji.
Po prvi svetovni vojni se položaj šole ni spremenil. Na podlagi Neptunskega dogovora (20. julija 1925) so italijanske oblasti priznale šoli narodni značaj pod nadzorstvom tukajšnjih šolskih oblasti. Okoli 'leta 1930 je šola dosegla največje število učencev (skoraj 100) s štirimi
stalnimi učitelji. To je bila 'posledica u-k mit ve zadnje slovenske osnovne šole sv. Cirila in Metoda v Trstu leta 1929.
V času druge svetovne vojne, od leta 1941 do 1. 1945, je šola ostala, zaprta. Prvo leto po vojni so jo spet odprli z dvema učiteljema 'in dvajsetimi učenci. V tem času je bila zaradi težkega položaja pravoslavne Cerkve, ki »o jo ločili od države .z .nastopom nove komunistične vladavine, odtegnjena šoli vsaka pomoč s strani srbskega patriarha v Beogradu.
Leta 1951 so zamenjali stare statute cerkvene občine z novimi, ki jih je potrdila Zavezniška vojaška uprava, na podlagi katerih je šola postala povsem verska ustanova. Vpis so omejili le na otroke pravoslavne vere. Zaprli so otroški vrtec in prostore šole skrčili na eno samo učilnico z enim samim učiteljem.
Seja glavnega odbora SOZ v Trstu
Seja glavnega' odbora Slovenske demokratske zveze 'bo v nedeljo 13. oktobra t. I. ob 8.30 predp. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Dnevni red:
Poročilo izvršnega odbora.
Po seji bo politični sestanek.
Trgateo o polnem fefen
Po vsem našem Krasu in tudi po Bre-.gu in Miljščini je letošnja trgatev v polnem teku* Po Krasu bodo bolj »repkali«, pobirali zadnje repke 'kot pa trgali. Zmrzal 8. maja je na žalost že takrat opravila glavno trgatev. Kljub temu pa so vsaj ponekod trte naknadno z novo silo pognale, in sicer iz 'zamudo, vendar pa so le proti: vsakemu pričakovanju nekaj obrodile. V glavnem .pa. bodo ti poganjki reševali pridelek prihodnjega leta.
Na oni strani meje bo trkate v hudo (žalostna. Terana bo zelo malo in še ta bo cvičkiarski.
V Bregu bo trgatev različna. Po nekaterih legah je grozdja v obilici, čeprav so jagode drobne, drugod bodo pridelali na polovico ali pa. tudi še manj v primerjavi z lanskim pridelkom.
Najbolje kaže letina po kriških in kon-tovelskih pašnih, čeravno je tudi ta pridelek kaj raeličen. Povsod se pritožujejo, da bo manj vina od lanskega leta. Ce bi bilo kaj več sonca, bi lahko še malo počakali. V grozdju povečini že ni dovolj sladkorja, prsti se ob tlačenju ne sprijemajo. Vendar je vreme nezanesljivo, in če se sprevrže v močo ali burjo, bo še slabše.
BREG
Letošnji vinski pridelek ne kaže slabo, čeprav »■' ravno najboljši. Naši kmetovalci so prav te dni na delu. Mnogi so ob takem prazniku povabili tudi prijatelje iiz mesta.
V Boljuncu je bil preteklo nedeljo »praznik grozdja« z razdelitvijo nagrad vinogradnikom.
Slabše, da ne rečemo najslalbSe, kaže pa pridelek oljk. Slišimo, da tudi z ope-tovano omenjeno hidravlično stiskalnico ne bo nič. iDenair se bo uporabil za druge koristne potrebe (pogozdovanje, iu-rediitev pašnikov itd.).
Večina tudi bolj oddaljenih kmetoval-
cev od mesta torej pravilno ravna., ko se bolj Intenzivno ukvarja z gojitvijo zele-njadnih vrtov, .saj letos je bila zelenjava ■sorazmerno več ali manj dobro prodana in trud nekoliko bolj. poplačan.
Rotacijski sklad za razvoj živinoreje
Z .zekonom od 8. avgusta 1957 št. 777 je' bil ustanovljen fond petih milijard lir iz posojilaj Združenih držav. Ta fond bo služil za posojila živinorejcem in zadrugam, zlasti malim poljedelcem, za nakup in rejo klavne živine in kokoš ter potrebnih krmil. Posojila- bodo dajali zavodi, ki dajajo agrarni kredit. Ta posojila se bodo morala izplačati ;» sedmih letih. O-brestna mera 'bo določena od ministrstva za poljedelstvo.
Vsi naši poljedelci, živinorejci in ko-košerejci naj ne zamude te priložnosti in naj- se poslužijo teh posojil, ki bodo gotovo po ugodni obrestni meri.
ŠOLSKE VESTI
.Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 7. oktobra ob 9, uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se ibodo dijaki zbrali v šoli, in sicer: prvošolci v telovadnici, ostali dijaki pa v razredih.
• • «
'Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v 'Dolini sporoča, da se novo šolsko leto 1957-58 prične v ponedeljek, dne 7. oktobra, s šolsko mašo ob
8.30	v župni cerkvi v Dolini. Po maši pa se bodo dijaki zbrali s. šoli.
BUSHEM SOLA SPffl
VPISOVANJE
lanskih in novih gojencev je pričelo v ponedeljek 16. t. m. in traja dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., kjer so na razpolago tozadevna pojasnila.
V torek, 1. oktobra, bo razdelitev začasnega urnika, in istega dne pričenjal tudi redni pouk.
Glasbena Sola SPM
Glasbena šola. SPM sporoča, da bodo tudi y tekočem šolskem letu poučevali vse .glasbene instrumente, poleg klavirja, violine in harmonike. Za glasbeno teoretične predmete bo poseben, umik vzporeden z glavnim predmetom, ki ga kdo obiskuje. Vpis je obvezen tudi iza lanske gojence, ki bodo nadaljevali učenje. Novi gojenci «e lahko priglasijo do 1. oktobra v .ulici Machiavelli 22-11. dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Prijateljem glasbe
V okviru Glasbene šole se bo letos o-snoval domači orkester, ki bo sestavljen iz gojencev Glasbene šole in prijateljev glasbe, ki se čutijo sposobne, da lahko v takem orkestru uspešno sodelujejo. Zato vabimo k udeležbi >_■ sodelovanju vsakogar, ki bi želel sodelovati v orkestru.
Potrebna pojasnile, dobite na sedežu v ulici Machiavelli 22-11., tel. 3-62-75.
Mladinski literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, ul. S. Anasta.sio 1-c - Trst.
Slov. prosvetna Matica - Trst
akademsko izobrazbo. Giolibtijev ded, Giovanni, '» .bil večkratni predsednik i-italijanskih vlad in izredno pomembna o-sebnost italijanske politike v prvem desetletju .sedanjega stoletja.
Najboljši sokovi usihajo
V.sem tem osebnostim je odstop iz partije -olajšalo njihovo poreklo in akademska ‘izobrazba. Po krvavi zadušitvi madžarske vstaje je pričelo med komunističnim razumništvom že dolgo trajajoče vrenje prekipevati z bučnim zoprstavljanjem partiji. Uredništvo lista. »Paese«, ki izhaja v Rimu z močno prevleko komunističnega sopotništva, je odreklo poslušnost. Kljub največjemu pritisku je podpiralo budimpeštansko vstajo. Istočasno so se partiji odrekli:	jurist Crisafuli, vseuči-
liški profesor in Togliattijev kandidat za člana Ustavnega sodišča; Saipegno, vseu-čiliški profesor za. literaturno zgodovino 'na rimskem vseučilišču in član Akademije; Trombatore, literarni kritik komunističnega dnevnika »LUnita«; slikarja: Leonardi in Pu.rifica.to. Gioliittiju sta se pridružila pisatelj Calvino in vseučiliški profesor Muscetta, bivši tajnik zavoda »Istitulo Gramsci«. Oba razumnika sta zelo blizu založbi »Einaiudi«, katere lastnik je silni bivšega, predsednika republike, ki je prav tako vpisan komunist kot njegov kolega ‘Feltrinelli. Oba sta na. tem, da obrneta, hrbet partiji.
'Ta. kratek pregled tvori le majhen izrezek iz seznama pomembnih italijanskih imen, povezanih s skrajno levico. Za razliko z ostalimi komunističnimi partijami na Zahodu uživajo italijanski komunisti prednost, da so v njenih vrstah številni pripadniki aristokracije in visokega razumništva. Vzroki takega stanja so po-sehne razmere, ki so se v deželi ustvarile v zadnjih desetletjih.
V dobi fašizma in prav posebno še za časa odporniškega gibanja proti nacističnim okupatorjem je komunizem 'izžareval močno zapeljivo privlačnost med mlajšo elito med vsemi kategorijami javnega življenja. Komunizem ni užival samo slovesa, da je edini dosledni nasprotnik nacističnega in fašističnega nasilja, pač pa se je pretvarjal za zanesljivega poroka odločilnih preosnov vse.ga italijanskega .notranjega življenja, ki so jih zahtevale dobronamerne ljudske množice.
Togliattijeve poteze
.Togliatti je bil dovolj spreten in je pravilno ocenil, kaj pomenijo v komunističnih vrstah učenjaki, pisatelji, slikarji, kiparji, gledališki igralci in režiserji. Ti ljudje so partiji podeljevali kulturno-briljanco, ki je mnogo pripomogla, da so italijanski komunisti do današnjih dni ohranili družbeno uglajenost, ki jo ostali boljševiški rovtarji r svetu ne poznajo.
Z odpadanjem razumništva izgublja italijanski komunizem vezi z italijanskim duhovnim življenjem. S tem mu preti ©-•samljeinost, ofokoljenost, padec v sekta-štvo. Iz podobnega kotla bi se komunisti na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Angliji, Zahodni 'Nemčiji in Skandinaviji radi dvignili, pa se jim to ne posreči.
Vse to seveda 'KPI še ne bo pokopalo. Proces otrpne.nja in os.tarelosti potrebuje določen čas. Ali bo .ta proces tudi dozorel je v mnogem odvisno od smotrnosti, doslednosti, vztrajnosti in preudarnosti demokratičnih sil v deželi.
'* * ’*
Spričo takega stanja v KPI so seveda-v skrbeh zlasti visoki partijski funkcionarji. Ni tu samo vprašanje položajev in osebnih karier, paič pa je tu strah pred kremeljsko maščevalno dolgo roko. Življenje komunističnega poglavarja visi na hudo tanki nitki, kakor mam to potrjujejo množični procesi v zadnjih letih. Življenje poglavarjev pa; ni. pod Damoklejevim mečem samo v »ljudskih demokracijah«, pač pa1 tudi izven ograje komunistične strahovlade.
Mauna Scoccimarro predsednik nadzorstvene komisije KPI, .je v skrbi za bodočnost sestavil »oklic vsem partijcem«, v katerem je ostro Ožigosal vse odklone in pozval trupo na disciplino in enotnost partije. V svojem oklicu dramatizira partijske napore za. premaganje sedanje krize in je dobesedno povedal tudi itole: »Izredni dogodki so pretresli našo partijo. Nujno je zato potrebno, da spet postavimo v naših organizacijah zdrav duh discipline.« Predsednik komisije je Se prav zosebno astro pokaral »seeesion&ste«, pa tudi aktiviste iini nižje poglavarje, ki da niso ničesar storili, da bi preprečili ideološko neariemtiranost, politično pasivnost, malodušje in nezaupanje.
Obtožil je tudi tajnika komunističnih sindikatov, Giuseppa £>i Viitorio, da ir-tvuje načela socialnih zahtev rniitu« sin-dikalrrae enotnosti.
Končno je še ostro obsodil narodni knmuni3£xa.
PODPIRAJTE SDD
DAROVI: Gospod S. iz Barkovelj daruje L 1.000 ea SDD. — Prav lepa hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Tri tu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797