Št. 29.
V Gorici, dne  11. aprila  1899,
Tečaj XXIX.
SOČA
(Večerno   izdanje).
Uredništvo in odprnvuištvo
se nahaja v Gosposki ulioi št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ____..
Oglasi in poslanico so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase jo plačati loče Gorica.
„Goriška Tiskarna" A. Gato-ggck tiska in zalaga razen «So5o» in .Primorca* Se „Slovansko kujižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 ki-, petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
*Gor. Tiskarna* A. Gabrščclc (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
Učiteljsko vprašanje na Soriškem.
l)ie"- ;.M. oktobra l. S. --Jhd jirUiin*i!« J dopisa i/. '»«'¦;« !;>wi'{j kro/i,v, k.j'»t;h »'.< dn^i skoe.\t v ilevtlu «.d J"». i-t. m. V [»r% # tu \t'."*r u»i^v, da gor'.-ki nj>*«iv! kilave ni-o l.aspmftii -:«iWii.Nii!i pu*!.u.sesti,  ,})!." jm  hi
lir.   T ii m a,   Ut   ml   «hv.   ^1. -veta,  Lhku
*4au! v ^i dvh -o!, MiLt pmi!*^', »u. 4*.>|»i »l« 2. *o!. -m I v mt«vtti\o /.i pmi-auv i.n'i-M.-kth  .i*]tw.iM»V,   i)nv«   *l8*i»i-titk   *•<» na-
Mat^a iui »mm »m toiari^a ti Mti\ ki tsajtrvo
r'o(,or» it d *•§» u t a i' i;i, kaiVra naj lii aKi na thiua;, |«.t«sž:t  tu   Naj\i*;r   tr.» >lo t> s!«-
tciii ^i-titiM w ^tairu j,'cirsik5i» ui:if!/»v; <V     j r.avaja l«-vf«if tu\-Mik%   i?,  J-ljv   ,4 a   tu-     t k,., »-•i«* v i« t> i k o * i* r v a t * k t g> o^liiitci f ¦ ¦ .•    i o:
S {ž   s,'tiVi'||ski   II a   (i t» t' Ž •'• k *' t«)   S U   k     • '¦ i   ;   !ii:
•". k a »ni ii Utz it s h r,tv, mer, v kale ril. • ,"¦ ti a h a j a U * H»ly- l v u\ in sj» t *i,»l;*', *l.i ! kil »ii'j«i'3jifc i,p, Ir.tr*> iijut nutniu pojjniliiuma ^rav, ,k ;», I i |» u ; tu a : * 5 «* v. p o » ii a it o f s ti prijatHj n f i J ¦• J/<• k i h ranirr •<*' n *• >• t c i tt > a t a p u \ •* ** m i ts |» *» \ > «* «1*, 1'nl-tlii s,:,"'*«;.« ;yt*.|ti\ino ter |»i"a*.i, »h o ti l -to!^,: f > !ru'tn» «f:jiL>, »Li ta kaj *!*>• m,-h j ilili m« :imi /' kaka kfv'M.1, v <»-!4,;,-in jta .-ti s,,ijj, k^T mi iijti |»uofiiH, lh<:, !s;j j»n-v.u i i [sr<- I f»r''ohra!<»:)i »,', h ta f hVJ. iifitV^Hil H.>,u l»;U JU.kf'M»i;j iv, «< ih» |ta j,»> t«.ti »suU-3> ",tv*» |»r»|«ht«»y}f»- d« pfvmn.-ita, v tunli, d«i jittti'" .'<ut; kak** :'!iu\,5.i:sj% ali !*y*a ni, Ci-jTav ti'«T<* hk«-F«t ;'«* 4-•< ?<u L«?<» §o ptn,hr,dn, /.uU^tJ^*,    *b         t*'!j   t«ir'»   ki^   Mtvra/iu  ja»-
Maiiitnt, iti? - n.».-!«i /aui/inja iti I^ilu-zai i!»s u^iji ^c j»tnj?i! r..?U'it. in (t |>raii: I-t*1« »i tlrtt/ih i'<'tij v a«'-*'/" sv«., »h /,-ij! Do|»iMtia žr»!s, da  ?)!'.»-  Jj».?ata  I> .\i«»lt   imU',!^ >!<Hvit-
bili sovražni učiteljem: dopisnik ne pozna, ali pa lun'«' poznati položaja v deželi, da Italijan; edini so krivi, da Slovenci nt1 do-«c,'.«'iiio nnv-.ar, ker imajo v dež. zboru večino iu sn prav ii«i'>i."iin pndi vsaki slovanski zahtevi. Podelji so si1 menda o toni že prepričali ; v ?adti:eiis zasedanju deZ, zbora jo vLula h :i ; po p r i z a d o v a n j ii s I o-vinskih p «1 s i .i n c ,. \ pivdif.žila nai-rt /akoji.s o lif.Vln«-!!! ioSskfin zalivu, pr*ili ka-t« r«'ii»u -t» -.M.pia h.ilij.ini ;' vso odUitiio.sljo. T«ili\ ti;>"i:uo, d.i s ti»n «lo_)slvoiu l»i l»i!i }ii>ktipa!fi \-i dvomi o li-m, ali imajo n.iši p«.«slaljoi    !'<'-!*•     \<»i;o,    pomagali     uOibljcm
di-|a :;,ik i." 1-it'f lina t;a,rd.s popoijjuiii.i /«rav, ,k a i i i    po, fii a ;   <v ', o \.    po .•. . a !j «' v  i i)
5j '•      t t i U i a I a   p <» v '  «- f(i    t 3!    p o '. > «' i!4.
{'•.'><;;. i,.. .j..j ;v«. ».¦v!:.i> br ptM-.i. di r. hI
?«;!¦'_.:    -   :.- ti.:b.i  »/¦¦?.:/.   da b, k.i; do-
pa .-.. t.,«::, k.-i .. b:iJ pi-.^ltto. 1». ;-!;¦! p-,-v.ii.; pr. : p:..--br./o:» ..-.;.;.• Ii^vj, t;.'s*..^. i,j i;.-( b;'.i n .k.'«st.;. :r. ^»b. pa „•¦ Iu 1. t;;8t.-J;-'.'.Vis pr..p'ht««»y!<»- <b> |»r» ul*j.»t.*, v J;a-«u da p:;.',- .-.{j. kak- ;'3.:-:,=a:i..-. aU t- ;a i.i. «.-JT.-.V {-r- :-k«-ro ;» d. . {o i> fi. ; o j.|.,.i-roi!t. /,.;{[/.!_.**, da t'-^: f*i--i US- -ovr.;.'-iiJ po--;;.i;: 4 »i:, a'.? -- t: • :-!'i .-;t;pa!i(a it: l_:ib.-/i,j d-; Ji,;h Jf -ii ¦],¦<". r..?u:!-, i;: Jj prav j: I-rt ¦; <ir:!,':Ss j««--.!, v d«.../.. -v.vi. ;¦,!?: Ih.p^uk !r-ii, >ia >!.-- |.-;--.*!i.5 l- ."--i*t n ju ava; >aiv. tj-• kth |«.-:.:ti-r v. .'.j- '.j.r.:- i. <v <'i r.- s! »vili ko! pr^.;.  -a v>::!]> »¦   d.;.:^   :>i...r   tM.......
i tr-!i i 4jnpi> ima /.o Ktiaki* /abavljaiija, ¦-?¦ .is ima dr.pis v .Kditiosti4, kalcri ¦• ¦¦ ....i.... v Mi š|i>vi!ki v ilodatkll k prej ••«¦ i. i-'tuli dopi-n. Ti-ti dopisnik tuli, da a^a" ni pon.di-nil.i i/. .Kd." tiiMIclj^ko^a Kiu.i  po  dopulariji, ki na; bi :'-la   na   Umiitj,
tontvii"- m' ••' pob;'inia b' za poslanci' t«T piosjla p(savov, kt-do «la ,]<¦ --ovia/nik   njim!
Zlobno, v (doma s!oi';«ltio ;'iivijaiijo, k«T v ,."sis«i' ;?• b;i prvotno pis.in klic jm takt d« jail.it ia !/ piti-a odiit'm^a ui^ib-lja ! Z.n-> la s:- ;«• "-(var .'<• mi-'-ati. in k< r smo bili «";t.»'i Kc par dnipli dtipi-ov proli poslancem, ¦-l.it, « !i ¦¦Valiti ptiil i o r» o v i I r ž i, t<r iz-s.i.-l: smo ,'.( To. .A a -Jtnjii iu v akcijo t r >¦ ;' o i m o t. j»' iz m v d ^ o r t >"< k o ^ a u i" 11 <¦ 15 s t v a, k a t r r i p r i d o bo s p a-iiiftiin bi-svil o v i> C- kakor pa io-^rn v i "i ^ ?. j4.
I ».i; j«- om«-njarno lam ¦ bod, ki jo bil v l':--Ui zai'cJk«-'ni liovvmbta, Irr izj.ivo u r i-* «' i; :• k ( f° a d r ?i '-1 v a z a k o p i* r s k i okra,». v k:d«ri .-*¦ obsoja (ij|i di*I zisan«'^;» d««p.s,i v  .Kd.*. kateri ji- bi!   naperjen proli
!'vodni rian«'k »Iz » «• i I oljskih k r«»,,' i" v S.-rez konca in kraja" v ,SmT  ibj'   M. oktobra   U-   zanetil    »o;1 o ni  v
-!"iiai .i(!p-i-i.v i/ »."i!« ;,-k.l; iuiyo\ po ta/.-5;;1. -j)\< n-.k:ii !:-td: ; ti dupi-i ?<» <i«.3iivali v.ii... r.dt.;-o t. ' b r m. b..i v. dno bol: pr" :vt.i. Li;.p-r> tii proti po lat;«« m m pa ¦-;•.'(¦!: p:»,ji ob :sij'i";m raziioTarn, kakor ili >-• J-!»- /,akrsv::: -'.t»:. poa!r-ki «'inib'l;i na Ir.fiik« m.            V  ti ni uvodiiitii   liatiku  smo
povedali odkrilo, na vsa usta, ,ila nekateri dopisniki delajo u č i t o i j s k o v p t a S an j o u a ra v n o s t o d i j o z nov vseh tistih m o r o d a j n i h krogi h, ki bi so morali ¦?. njim baviti'% ker pikajo, jrrozo iu zbadajo. Slovenski poslanci so jim »k i love i", ki nič ne delajo, ki so krivi sedanjih razmer v deželi, Ud. Prav lopo!
V članku smo ponatisnili ludi Jako kon-fuzen dopis i/. „SI. Nar.", da sojo moglo raz-videti, v kakošno kombinacijo o slov. dež. poslancih, o nadškofu, itd. so spuščajo! tolče lineas se v njem zvrača vsa krivda na slov. po-datue in na abstinenco v dež. zboru. — Odgovorili smo na to odkrito, kakor smo mislili, ter se dr/ali skup no ga stališča, s katerega jo treba soditi učiloljc.ko vprašanje, kakor vsako drugo v deželi. Med drugim I smo rekli tudi lo :
BAii čemu bomo pogrevali stare že toliko premlele resnice J Heči smo le hoteli : Tčiteljstvo so lahko z vso pravico poganja za zboljšanje svojega gmotnega stanja, in vsakalo jim mora io privoščili, da bi dosegli svoj namen, saj davek za šolo plačujemo naravnost sami tu sobi, v svojo m-po s rod no korist. Toda svarili moramo na-e učiteijsfvo, da si samo no dela težav, da si samo no meč«' polen pod nogo z brez-taklnosijo, kakor?iuo zakrivijajo bas prej omenjeni dopisniki, ki zabavljajo iu zbadajo na levo iti desno iu - • po krivici, ki so dosegli za učileljhfvo vspoh jako dvomljive vredno--! i. k e r ž o u n v a d u i m o i« a t o I j e m n a-ra vnosi presedajo l a men tac i je in z a i) a I j i e e v laki oblik i. Ves slovenski narod —¦ iti še posebej naš v Pri morju — razburjajo mnogo silnejši vzroki, ker nas ubijajo, nas davijo, nas tlačijo na najgrozneje načine, nam gre za Bbili" in »ne biti" narodno iu gospodarsko — a prav v tem času bijejo alarme nekateri učitelji, kakor da res umirajo za iakolo. (-'ospoda, še nikdo ni umrl /a n>> v teku dolgih let, če tmli se je boril : siromaštvom, pretrpi l o tudi Vi lapre-h o itn i čas, v katerem se sploh nahajamo na Primorskem, iu uverjeni bodite, da i Vam pri-ijo toliko zaželjono solnce boljše prihod-ii,osli ! Skončali pa smo tako: »Učiteljsko vprašanje ji« del našega narodnega
n-inu,
nli   i'ni!
V:i-JO le •j «1..-
>pj.   Saj
Župnik jo spravil v >tr.-»n ml;i«b- \ :t>\t t. r mu t»»vcil.tl. kak>oj3 jo čl«»veks ? k .•.¦*>'*.:!¦ ]<• imi'1 ukazati svojo dolmito: ni '¦'¦ <>:m], da !»•» vitez v>I»mI t« ira ¦ipo-miii;-. «-t ••««/::<» po-iiijial. T«»<la Oitorimi tii Koit-o. -ti v *il;»vo, d:i l>i uio^ol biti šo jiadisljr :'.t:iii)bcn rb»vck, katotv^a jo osrečila !»:«•• ivi juiiosl, in si ni dola! dosti skrbi. K«-r ni vodoi boljšega storiti, jo sklonil, da pošlje svojcira varo-vanoti k Marku Visoontijn, <> katerem se jo nadeja), da ira zaradi njo^a *rotr»vo dene v jedno ali drui^o premno^in svojih graščin. V< lel jo torf j poiskati ]»ripravo, da spiše Marku pismo. Ali — neverjetno in vendar resnično -1- v celi vasi so ni moglo najti črnila, peresa in koščeka pergamenta ali pavolnatega papirja, tudi če bi bil hotel kdo reči z zlatom odkupiti. Župnik se ni bavil s pisanjem, lekar pa in druga selška gospdda niso vedeli, pri katerem koncu pero piše. In
«•.  da  ji-   bilo  t:skii satu«, mpak  i-kuro jn.vsdd.   In
:k«Ml» jo/ejtl,  IcMVci"   po   V
/¦•h", v «»>ii Italiji, j««> vm-j tudi ni tnorjlo biti dni.^aoe. Kakit bi bilo moulo uspevati znano-ti, ti- nožne rastlin«-, ki ljubijo s:imoi" in mir, v tistih burnih i ašib, ko jo v>«- ro/ljaio /. orožjem, in m. m- uMli !¦' bojevanja in oblogo-vanja ter napadanja m«v-l in gnulov '< - No, nazadnje so je grofov sokolar vi-ndarle spomni! na jn-koga starega j bilje/.nika. ki j«' navadno bival v Per-lo«lu, var-ioi v gorah ondi na«l Varemm. S«d je gori in se vrniJ z vsem, cesarje bilo treba ; a tudi potem so si morali mnogo prizadevati, prodno se je omočilo v črnilniku predivo, ki jo bilo suho čez leto in dan.
Ko je Ottorino pisal Marku, da bi mu priporočil Pelagruo, mu je moral pač razložiti, kako je prišlo, da se jo poprijel to reči. Sporočil mu je torej vse, kar se je bilo dogodilo, počenSi od dvoboja svojega oprode do tistega tre-notka. Omenil je grofa Dol Balzo, in da gre on (Ottorino) za nekaj dni j ž njim na njegov grad. Potem jo sprožil govor o Biči; in kakor se pravi, da jezik rad udarja na tisto stran, kjer zob boli, se
j.- pri lom nokoliko več pnmudil, nego j«1 primerno za takega, ki se neče ovaditi. Nazadnje, da bi svojemu gospodu ibdvlieo prav /ivo naslikal, jo pisal, da ona, kakor trdijo vsi, je v stasu popolnoma podobna svoji materi in jo posnema v vedenju. Te besed" so bile prva ihkra.... Toda paziti nam jo, da ne prehitimo dogodkov.
Nam znane osebe so so vkrcale na neki izposojeni brod in dospele pod Li-monto proti večeru. Tam. so vaščani že dolgo {*asa željno pričakovali zmago-nosnega snladentea. A med tem jih je :*ila močno poparila vest, ki se je bila razširila med njimi, da je opat sv. Ambroža sklenil maščevati so zaradi njihovo vstaje, naj je bil izid božje sodbe že kakoršen si bodi. Jako jih je bilo tudi užalilo, ko so videli utopijenčevo truplo, katero je bil pripeljal Miha tisto jutro, in to žalost je So povečal presunljivi prizor obupanih starišev. In ker so še morali prav dolgo čakati, prodno je dospel grofov brod, kateri se je bil neskončno zakasnil, so vse te neprilike vkup jako ohladile prvi čut iskrene hvaležnosti do zmagovalca. In tak6, kadar je prišel Lupo h kraju, ni našel ondi toliko Ijudrj, kolikor jih  je pričakoval,
dela; rešimo ga tako, da bo ustreženo obema prizadetima Cinite-ljema, ki sta: učiteljstvo in plaCu-joči narodi"
Povedali smo že zgoraj, da s tem uvodnim člankom je nastal ogenj v strehi, Na vse mogoče naCine so tolmačili napačno naSe besede in naše dobrohotne opomine, — vodstvo vse akcije pa je prevzel ^Slovenski Narod"!
Ta je pripovedoval v bitslvu vse islo, kot učitelji. V svojih uvodnih sestavkih in noticah je poudarjal: slovenski goriški poslanci, izgotovile si hitro naCrt zakona o deželnem šolskem zalogu, opustite abstinenco ter bežite v deželni zbor, tam predložite načrt in glejte, da bo sprejet! Prav otročje! Na vse eventualnosti, o katerih smo omenjali, da utegnejo nastati v deželni hiši, ti modri politiki niso mislili, in kdo vč, kako si razlagajo odstop dež. glavarja Franca grofa Go-roninija, kdo vč, kako tolmačijo upor Italijanov proti vladni predlogi načrta o dež. šol. zalogu! ?
Morda so zopet naši poslanci vsega krivi ?! P
Odkar je bil stopil .Slov. Narod" na čelo učiteljski akciji, od tedaj se je pričela pravu gonja proti .Soči", proti »Slogi", proti poslancem, proli drugim možem, ki delujejo v politiškem boju, zabavljanj, žaljenj, pso-vanj je bilo brez konca in kraja, sploh »Nar.* s svojim5, učitelji je bil napovedal boj celi politiški organizaciji Slovencev na Goriškem. Povedal pa ni nikoli, kako se da rešiti okolnost, da slov. poslanci bi mogli redno delovati v dež.elnem zboru, dokler so Italijani v večini.
Tudi, kako naj se opomore bednemu učiteljskemu stanju, ljubljanski modrijan ni vedel razložili, kar se je oglasil v „Soči* učitelj, ki je pisal članek »Razbremenite kmeta, pomagajte učiteljstvu!"
Članek je pisan povsem stvarno in mirno, da ga je moral odobravati vsakdo, kdor ga je čital ter ki resno misli na zboljšanje bednega stanja učiteljem. No, kljubu temu ni našel odobravanja pri znanih kolovodjih učiteljskega gibanja. —
O tem prihodnjič!
in ni bil vsprejet s takim veseljem in Častjo, kakor se je nadejal. Spomnivši sa lepih sanj, katerim se je bil udal po-prejšni dan, kadar, odhajaje iz Bellana,~ je sedel na sprednjem koncu broda, se je Čutil sedaj nemalo prevarjenega.
Župnik je ostal v Limonti, vsi drugi so zajezdili pripravljene konje in se napotili proti gradu.
Ermellnda je s prirojeno svojo uljud-nostjo vsprejela mladega gosta, kateri ji je bil tim dražji zaradi nekdanjega iskrenega prijateljstva med njim in med njenim ubogim sinom. A kmalu je .občutila neki nemir, ko je opazila, da on skazuje pri vsaki priliki svojo udanost' Biči, in da ona vsprejema te dokaze z nekakim sramežljivim ugajanjem.
Počasi je spoznala, da se je iskreno in glasno dekličino veselje umaknilo neki tihi in skrivni radosti. Videla je, da jo je rudečica oblila, če jo je kaj prašala o Ottorinu, in da jo povesila oči, ker se ni upala prenašati njenega pogleda, in to je skrbno mater jako vznemirjalo.
Ne da bi smatrala Ottorina nevrednega svoje hčere, ker v resnici bi ne bila vedela kako častneje omožiti jo, a bila je v skrbeh, ker je slišala, da je mladenič imel poročiti hčer  Franchina
*
DOPISI.
Iz Škrulnc. Pri nas namevarajo napraviti nove zvonove, pa so stroški veliki! Nekateri pravijo, da jih ni potreba. En zvon se je res ubil, pa je bil zavarovan. Zavarovalnica naj bi ga torej pretila, in potem bi imeli zopet dober zvon. Drugi pa govore, da morajo biti novi vsi trije, kakor so v Prva-Cini ¦; najbolj za 16 si prizadevajo Rubije, Mihalji in Šibelji. Županje radi tega sestavit okrožnico, in 2 podžupana sta šla po občini, da bi se ljudje podpisavali za milodare za nove zvonove. Nabralo se je res 63 posestnikov, ki so obljubili darovati v različnih zneskih. Rekli so po večini, da so zadovoljni, - Ja dajo brez odlogaJmilodare,_edenLpo 5 gld., drugi po 10, samo da bodo zvonovi, da jih bomo slišali tudi v našo vas. G. župan je pisal po mojstra v Gorico; mojster je * prišel, pregledal, kakšni zvonovi v tem zvoniku lahko tečejo ter povedal, da tehtajo lahko 40 kvint. Zdaj pa čakamo one posestnike za milodare, potem pa naredimo, ali po enaki meri, ali na 5 razredov, ali pa najprej — bo na davke!
Domače in razne novice.
Dr. Pajer —  deželni   glavar.   —
»VViener Zeitung" je priobčila v nedeljo imenovanje deželnega glavarja goriškega — .dr. Pajerja, kar nam je bilo že v soboto signalizovano z Dunaja.
Italijanska deželna manjšina je dosegla s tem imenovanjem zopet velik vspeh, kajti deželni glavar je vzet iz srede italijanskih poslancev, še več: to važno mesto zasede »H gran Duee" italijanske radikalno narodne stranke, dasi stoji ta v odkriti opoziciji proti sedanji vladi. O tem razmerju med vlado in Italijani smo že dovolj pisali, zategadel ne rečemo za zdaj nobene besede več.
Mi Slovenci pa imamo zopet nov dokaz, koliko se ozira na nas tudi sedanja dunajska vlada, kateri se ni zdelo vredno niti to, da bi se bila pred imenovanjem vsaj dogovorila s slovenskimi deželnimi poslanci. Tisto, da je morda tu pa tam nekoliko po-tipala, ni vredno omembe.
Slovenski narod je opravičeno lahko radoveden, kako bodo postopali v očigled takim odnošajem slovenski deželni poslanci. Kaj nam je prinesla dosedanja taktika, to vidimo; vidime tudi, da bo treba napeti vsi; drugačne strune, ki bodo vzbujale v mero-dajnih krogih več upoštevanja in obzira do slovenske dvetretjinske večine v deželi.
O dri Pajerju vladajo različni nazori. Eni deiajo razliko med dr. Pajerjem kot voditeljem italijanske stranke in dr. Pajerjem deželnim glavarjem, češ: deželni glavar dr. Pajer bo hotel dokazati, da pod njim je marsikaj mogoče, kar pod Coro-ninijem ni bilo. Vederemo! — Prav taokob nost pa je jako nevarna past za slovenske poslance, da bi se ti dali preslepiti po malenkostih, pustivši tako velike smotre izpred očsj. Odgovornost ni majhna — in zategadel upamo na previdnost in potrebno eneržijo, pred vsem pa na složnošt slovenske delegacije v deželnem zboru.
Naročnikom. — Četrtletje je končalo ! Kdor je kaj dolžan, in teh je mnogo, naj vendar izpolni svcjo dolžnost. Prosimo pa, pošiljali naročnino le do konca junija.
Osebne vesti. Akademičnemu slikarju Teod. Jos. Ethoferju v Gorici je podeljen viteški križec Franc Josipovega reda. — Finančni komisar pri finančnem ravnateljstvu v Trstu dr, Karol W e i s s pl. Welden je dobil zlati zaslužni križec s krono. — Višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo kance-Jista Cor. S e s t a n a oficijalom 2. razr. pri okr. sodišču   v Rovinju  in  kaneelista extra
Ruscona, grajščaka Comskega, in da je to žeaitev pripravljal Marko Visconti.
Grof pa, kateri se je čutil presrečnega, da ima pri sebi tako imenitnega viteza, namestnikovega bratranca in Markovega ljubljenca, si Jo prizadeval, kar Je le mogel da bi mu storil tamkajšno bivanje tem prijetneje. Zato je jedenkrat povabil bližnje prijatelje na obed, drugikrat priredil lov, pa drugikrat zopet izlet v kako bližnjo vas. Biče je bila vedno v družbi, kajti oče bi se ne bil nikamor zganil brez nje. In pri vsaki priliki ji je proslavljal mladega gosta ter je kazal posebno veselje, razgovar-jati se ž njo o vsem tem, kar jo bil on storil v njihov prid tačas, ko so se bili ponesrečili. Omenjal je vsaki še najmanjši dogodek tistega dne in tistih ur, katere so bili skupaj preživeli tam na pečinah. Teh ur se je deklica tudi sama Se preveč živo spominjala, in vsakikrat, ko jih je zopet slišala omenjati, je zmraš-čalo po nji - a to ne samo iz groze po prestanem strahu.
(Dalje pride).
statum vLabinjn Vincenca Čuka oficijalom 2. razr. pri dež. višjem sodišču v Trstu; pridejan je v službovanje okr. sodišču v Vodnjanu.
Kot okr. komisar po odhodu nadkom. Prinziga je prišei s Krka v Gorico g. M. Pollev.
Poroka. — Gospod Gregor Bari o l, c. kr. poštni oficijal, se je poroči! z gospo-dičino Marico Nadliškovo, odlično slovensko pisateljico in urednico »Slovenke" v Trstu. Mnogo sreče S
Tržaški namestnik grof Cfotfss je dospel v nedeljo ob 83/4 dopoludne v Gorico; s kolodvora se je peljal naravnost v domobransko vojašnico, kjer je prisostvoval ^eli slavnosti odkritja cesarjevega spomenika; po slavnosti je šel na okrajno glavarstvo, od tam na Solkansko cesto na obiske ter se udeležil potem banketa, po banketu je bil na Cingrofu pri Alfr. grofu Coroiii n Pj uf nakar je šel čestitat dr. Pajerju na imenovanju deželnim glavarjem. Zvečer je bila na glavarstvu večerja, katere se^ je pol.-g namestnika udeležilo več odličnejših oseb.
Včeraj dopoldne ob 10. uri je odpotoval namestnik v K o r m i n ; polem obišče v Furlaniji F u m i č e 1, O g 1 e j, l? u d a, V i 11 a Vi sen t i na, (lervinjan. Pieris, Turjak in še druge kraje.
»Adrlatlitelic Post" 7. štev. je \/AU včeraj. Kakor vse d »sedanje, ima tudi ta več zanimivega gradiva.
Kljubu temu, da se skrbi za dobro vsebino, pa list nima  še   dovolj naročnikov.
Slovenci, podpirajte lisi, ki je nov branik v boju za sveto stvar Jugoslovanov!
Odkritje cesarjevega spomenika pred domobransko vojašnico. - ¦ Na predvečer slavnosti, t. j. v soboto, je bila vojašnica krasno razsvetljena, okinčana, vsa v zastavah, in razni umetni ognji so povečevali razsvetljavo, da je mnogohrnjno občinstvo, katero je Imelo k vojašnici, h'lo polne hvale o razsvetljavi in o umetnih ogujili. Vojaška godba tukajšnjega 47. pešp. je šla iz vojašnice na Travniku k domobrancem ter je tam svirala.
Drugi dan v nedeljo ob !). uri zjutraj se je pričela prava slavnost. Navzoča je bila v vojašnici vsa etila mesta (Jerice, visoki vojaški dostojanstveniki, častniki, civilni visoki dostojanstveniki, mo.-dui zastop, razni poslanci, tržaški namestnik, itd. Po dokončani vojaški maši, katero so spremljali streli in godba, je nadškof in knez blagoslovil spomenik, nakar je govoril vojaški duhovnik o. L i n, spomiujajoč navzoče, kukosne uda»\-;e je že doživel cesar, koliko raznih burnih časov je doživela Avstrija pod njegovo vlado ; zaključil je, naj ?.a nam Ho;,« brni: še dolgo! Namestnik grof G o ti t <•• ,;<; v .su:j"m govoru bodril k udanosli in ljubezni dt, o.^arja ter zakričal trikrat.: hodi '.
S tem je bila slavnost končan., :u množica se je razšla. Spomenik so hodili ogledovat celi dan. Ob dveh popoludue je bil dine v „hdtclu Central", katerega se je udeležita razna gospoda; slavili so tudi g. Pollija, kateri jo dal postaviti spomenik. H koncu še omenimo, da je Ibtografoval g. Jerkič med slavnostjo razne momente.
Kako spoštujejo avstrijsko himno. Laški gospodič si je tudi ogledal v nedeljo odkritje cesarjevega spomenika pred domobransko vojašnico. Vsi, ki so gledali bližje-ali od daleč siavnost, so bili odkrili, ko je godba svirala pri ma*i cesarsko himno, le tisti gospodič si ni smatral za dolžnost, sneli klobuk s svoje ,latinske* glave. Opo/oril pa ga je na to neki v bližini stoječ Slovence, iz srednjih slojev. Ali glej gospodiča ! Stopil je po dva mestna stražnika; menda je mislil, da kar arelujela Slovenca. Stražnika sta videla, da slednji ima prav, ter sla odšla, izgubil se je pa hitro tudi tisti »latinski* gospodič. —
Električna razsvetljava v Gorici. -Italijanski listi že dlje časa zabuvi.alo slabi razsvetljavi po mestu ter kličejo : L u c. e ! Magistrat jim ustreže, ker v zadnjem času se je začel pečati z vprašanjem, kako bi se dalo napraviti 'električno razsvetljav«-, v Gorici, in ta točka je bila v zadnji seji občinskega zbora tudi na dnevnem redu.
Ne le luč, še marsikaj drug«ya bi bilo treba ukreniti v haeek mestu, ali - politika, tista vedno višja politika, zavzema vse skrbi naših slavnih mestnih očetov. - Kadar napravijo 1 u č, potem u v i d i j o menda še drugo, kar potrebuje mesto: sedaj še teg.i ne vidijo.
»Marailieo" po v sodi. Kamorkoli stopiš v Gorici, nič drugega ne slišiš kot »Marameu*. Po dnevi po ulicah jo žvižgajo, po noči pa pojo neprestano, brez konca in kraja. Stopiš v vežo kake hiše, ko prideš na dvorišče, ali greš po stopnicah, gotovo boš slišal „Ma-rameo* !
Vse gibanje goriških lahono/ se vrli okoli le pesmi; nič drugega ne znajo več, kot edino le »Marameo*. Vse njihovo mišljenje je osredotočeno v pesmi »Marameo", vso svojo »avilo eolturo" so izlili v pesem »Marameo*. — V znamenju »Maramea" žive odslej in hočejo živeti, v znamenju »Maramea« se hočejo odslej bojevati z nami, — le vprašanje je, kakšen bo konec, in kdo po-, roče na zadnje »M ara m eo"!---------
Vinci, Vinci,  Leonardo  Vinci, kako si slaven, in koliko slave te še čaka;  za »Marameo" morda  mu  vložijo še spomenik na I studenec ia Kornu [!
Poštne z*idere — Načelnikom društ- j vene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega osobja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je izvoljen od strani odbora g. Fran Fajdiga, c kr. poštar v Sodra-žiet, namesto odstopivšega dosedanjega načelnika gosp. Alojzija S c h r e v a, c. kr. poštarja ter predsednika društva c. kr. poštarjev ter poštnih upraviteljev v Jesenicah (Kranjsko).
Okrožnica deželnim uradom in zavodom, vsem županstvom, gospodarskim svetom in cestnim odborom v pokneženi grofovini Goriški In Gradiški.
Vsa c. kr.   ministerstva so izdala pod- j rejenim  uradom  civilne   uprave povelje, da J jim je v prihodnjič opuščati v vseh uradnih j dopisih   do   sedaj   navadni.'   naslove,   kakor »slavni*  „veles'avni%   »vi-oki"   itd.   in tako tudi v besedilu uradnih spisov piidevke, ka- j korani  so:   „uljudno",   ..ponižno",   .vdano" ali p.t   .cenji-ni",  »častiti". veb-č.t>tili"  itd.      J
Pred-ednistvoc. kr. namestuištva v Tr-du je priobčilo fa uk.i/. podpisanemu odboru, do-tav;i predlog, naj bi se po tem pravilu ravnalo tudi v uradnem dopisovati u med državnimi upravnimi in avtonomnimi obiastvi.
Ko je dt-ži-'ni odbor pritrdil temu pred-logu. rrsr.iiMiilo je u.ime-«rii"dve:iu po-d-ed-nišlvo. d,i je zapovedalo v-em podrejenim politiiiiim ob!a-«tvi)!i), n.ij uv«-d»\ij Muko olajšavo tudi v vsa svoja p:-ma. kat-r.i pošiljajo . avtonomnim obla-itvom.
Z ozirom n.i to določa de/.-ini o liior, naj se ravnajo po rnakdi dolin'ilib, Likor-na veslajo za (lo[ii>ovau'c m« U državnimi oblast1.i, tudi':
1.   ih-žeini uradi in z.»vo li,
2.   ce-tni odbori it. obriti-,:.i zatopi (župan-! va, go-pod.trski s veh),                                   j
li. a\tonoma i>i«-->t.i v v-eh pi-muh, ka-tera pobijajo bodisi avtonomnim, bodi-i državnim, civilnim   obLi.^ivom v-i h ^loptn,:.
Po tem l.ikesi i>o !•¦ /..naprej opuščal? v naal- >ih. pa lu-ii \ uvodu in besedilu \^ \i uradnih dopisov dosedanje n.i d iv!;an;»', kakor ns|avi>n", „pres!aveit*. „vNok" itd. i:i tn-lovi naj se bodo gl.isili pripn»-|., : m\hvS.win:i odboru", ,r. kr. okrajnemu gir.v.-usivu", Fr. kr. namcslništvu" itd.                                              ]
Knako naj odp-dejo   tudi ^ t   pridevki, kakor ,(:ei)'1eni'\  Bč,isl;ti*, .veler.jsliti", „-;u- j zabuo", nvlj(idiio>', »poni7.ni>*, ..vdatio* ,>.j.iv. j noisli",  .vi.sokoisli-.                                                 i
Po istih vodilih *¦ bode ravnali v \ši-ui  [ dopisovanju brc/,   izjeme iw -.amo   v   nn-|ab  j pokne/.ene    grofov i ne    GuiV.ke    iil    Giadi^kr. ampak tudi   z ot/.uii   javne   uprav--   vm>|i  v dr/.avu"tn /.boru y.a--lopauih kral;e.»ev iti de/,.
To določilo uhvvija ti4(>'a dne, ko .-e objavi.                                                                          J
Istočasno se o Jem obveščajo pred-ed- ; ni-tvo r. Kr. n.im.-.iiUU.i.r. kr. tle'/..-hii -ti.^ki i svet, (. kr. de/ein;i nad^oduiia, c. ia. liti.imMio J ravnateljstvo in c. kr. postno in u Nvi..|'-!sO , ravnateljstvo s prosti-o. naj /..ipnvedo pod- \ rejenim uradom v .svojem oblastvu, <\.\ se < jim je '. dopisih, ki jih pobijajo avlonoihiiim | oblastvom in de/cinim /avodnni. r.ivnab po | istih pravilih, kakoršna so se doiiulhi za do- \ ločila /.a dopisovanje med. državnimi civilnimi | oblast vi. -- Peželui odbor v Gorici, dne :,. \ aprila   \>'«X Y,.i deželnega glavarja Pajer.     f
<H>'o«tki vrt v Devinu su od|»r!i 11. | marca: ima /e J)7 otrok, \oditel-ii\i mu je f g.čna Marjeta K o r :, i č i/. Solkana. Vrtec \ obeta mnogo Vsptdta. ako ->- [.i -kibi I • v * kratkem ugodnejše pn»-b>re za tak vr!.             j
Novo šolsko poslopje v Devinu. \ Pijejo nam: Staro šol-ko poslop.e e.c u-tr .a več vsem potrebam in -Mhfev.iiu dobre ur.-- : jene ,;ole. Zato n;imtrava;o Dcviifi .'.:da'.i novo šolsko poslop.-r. Ali g!e; - s!„i ^.-s ji • ¦ lu-edinost ! Zi^Jopuiki davim- obv':::e : M e d j e v si s hoče;o uu> ti -*=lo v Sit v a t: u. i ker imajo nsih otroci predaleč v Prvin. Ako ! se ne iistnv.e uitli ž-bt. m- bo.len t.ič .io- i navali v pokritje Iroškov ;\i novo i,.a\ K sk-;ia r zmot.;! Ako ne bi bilo slovt—skc io!»- v lu- ¦ vinu, imela bi v!aš'na zaii g;. i>hi'(in ;. u-v , ' Ilevin - - š.' edina kolikor toliko .-:ovvn-ka f postojanka ob jad'MU-ki obali - bi bi; i,- i gtibhen za slovensko narodno stvar! ¦- , Z-lr.uuite se torej, o b č i tt a r; i .: u p a n i J e ' De v in! Popustile strankarske namene in j glejte za časa, tU mr bodo va<i otroci p.>d!ar-a J Injčevi peti!                                                                j
Županstvo v M. Petru ;<• dovolilo j leks samo i> n javen ples, kab-i jr bil pre- [ teklo nedcTo. Prav tako! l)rur-.t v.upaiistva ni; ) bi se ravn da po tem, ker listi javni pa-si j ne rode nič dobrega. Kaj /.apravi.o na p'a sih [ denarja, včas-.h pride do pretepov, in kaj -e ; drugega se pripeti!                                                  j
Š*. IVterskemu županstvu čast! Naj ho j za izgled drugim!
Plesi. — Vse plešo. Furlani so pričeli j in za njimi se vrte tudi naši okoličani. V | nedeljo so plesali v Št. Petru, in sicer na ! laški takt!                                                                j
Lv,ški   goriški   godci   p.\   so   godii  pod j »rusko'' zastavo ! Kaj porečeta  vendar ,Ka-rjola* in BSenlinella*, da si   upajo   potomci Latincev svojo   .latinita"   tako   omadeževati, da gredo gost pod »rusko" zastavo!                 i
Fantje  v  Št.   Petru   letos   niso   izdali tudi  laških   vabil   poleg   slovenskih,   temveč samo slovenska. Izgled   pomaga, in fantje iz I Št. Andreža so  si   naročili  tudi  samo s'o-venska vabila.                                                            j
Sicer so pa menda sprevideli v nedeljo v Št. Petru, da  ni potreba laških vabil, ker i Lahov — razven dveh, treh   ~ ni bilo J Samo I
radi goriških luških škripačev pa menda vendar ne kaže izdajati laška vabila! ?
Laški godci imajo sedaj svojo »sezono", in služili bodo tudi letos zopet lepe novce pri slovenskih laniih, kateri so tako nespametni, da jih najemajo. Kadar imajo ti tiči slovenske groše v žepu, pa se smejejo »neumnim ščavom !"
Ganite se, ganile, in otresite se jih.
Kromberški pevski zbor je pel, nedavno tega, v krčmi pri Luki fionetu v Le-sinah („a I r es p i r o") iepe narodne slovenske pesmi. Pri drugih mizah je bilo več goriških Lahonov. Kar se prikažeta tudi iz hiše dva, in ko gresta   mimo  pevske   družbe, je rekel
jeden:   m......a   s love niš,   kar je  skrajno
razžaljivo. Dva sta stopila za njima, in vložila sla jednega pod most, drugega pa v cestni jarek. Krčmar Luka je rekel: „N e h o .. i t e v e č p e t slov e n s k e pes m i v m o j o k r č. m o!e
Par dnij poprej p.i so peli v njegovi krčmi I.ahoui „M irameo", in listo pa je bilo Luki pri snu.
Molje je reči: Lihoni, ne hodite v Krombcrk, iskat si »nagrade* zi svoja i/.zi-vanja !
Ti goriški L ilioni si res že v v lovo-ijuajo, in v cisto slovensko vaš si drznejo priti z uaiivuom, <«• bo te prilika, da i/./.i-vajo. N,uue-to da bi molčali ter poslušali mirno slovenske pe-mi, s,- predrzne/) s<? izzivali s^veu-ke fante b-r jim klicati : m.....a  s| (, v f-n i ^!
Polem pa, če tla raz/, djenji. kedo feaguje ter da. iz/.ivaču, k<u* zusitiži, pruh* do obravnave, na katerih se slikajo Slovenci kot divjaki, govori se o »dogovorjenih napadih* ifd., iti konec je navadijo tak, da  -o izzivači zadovol;ut.'!
Tudi v Tr/leu bodo prispevali za ia ko v seu."ili .;':•¦ v Tr.-tu. in ^ic.'i' ,e <>tara-^ill-fit;   dfJioriio   lriUmu',,inii>   sVoto \')lt   K. II.t
leto,   [migih potreb iitu;i> Tr/.ič !!
i) sHinomoru g. nadneltvlja v št. Vidu nad Vipavo poroča o »JMinosli* : V«-st o /;;lo-lm smrti pok. nadnčitelja v št. Vidu p! i Vipavi naj ••>• i/.voii izpopolndj •; tem. da je bil pokojnik \\n • ."». t. !n. oJkopau in ^\.\ \>' zdravnik potrdil nepravilnost v njegovih mož^a:;ih, kar so pričali hiiii nekateri   lislj,    kamor   je    z,pi.-.,|    y^Ui^    svoje
mi-".i. 1'olem se je v*-'-:! pogreb z i. v o u e-nj em  i f  v , o slo v«1-, no s t jo,
Ne.sreea  ali   samomor.           S  Kr.is.i
nam pijejo: Na V-ltkotjocm p.)m-iti'!,.>k -.. .,» dogodila iti Vo1'h mgr.idu pri Komnu velika in--re,"a, ali pa eein •- s tmomor. -- \)y>A je na -voj dom, m Volčjigr.id Ji. --t. J-.!, ka-teeno.ek K f 1» u l .i Franc, kuj i j»> /.e več let dela! v Nabre/iui. I bi je spreten delavec in kl'-š.d je na lincj^.i dela : /.ato :e pa tti>li slu/.il r.a.i •_»",:!. ri.i dim. M'.ž ;-• ;m'|ici' rad gh-iLd ko/arco t:a dno, iti ;r tjino^okral pil <'>•/. po-ti.dm  :;i  taki.   se   -a ;••  Mčkr.it            uaSf/.rl.
Pol-g te^.i ni bi; ba- srer.Mi v zakonu ; z /.eno |k> vsi' iel nt biv:s! skupaj in tudi olroei mu ni-o b.-.--. dobro vrgli. Pri".-.i-i tedaj domov z.i pf.i/.iitKe, ;e pop;v.d po Komnu in ti ;po-ied ;¦- došt-S na drugi pra/.nlk pcutoči na VoičJ^rais, kjer je e.- p:! v krčmi pri „Š:e-t'tff/t".          Večkrat     e   fip-tovauo   povdarj.d,
Aa s- bode ,vi-e! v jamo* ; a-\. da je ne-z.oiovola-n v zakonu t. t. d. -- M"?, aku-prav   ;e  b>|  fin  delavec,   j...  j..,  j„;-,v  i,i;anč,-
Vojiiki-novakl. — DoimIhtUo .:*tpan»tv(i je dalo letos {<! voja^ov-uovakov. ta shvr -, hili potr;.:ni : i h Saks i d. i i<: Z alošo, i iz DornluTpa >«» 7 iz V r v a č i u e.
h županije d e v i n s k e, ki ob-i ga občine D e v i n. M e ti j e v a s in J a m I j e, je b;io letos poklicanih k vojaškemu naboru v Tržiču ~2:> niladeničev. Potrjenih je bilo H.
Društvene vesti.
.Goriški Sokol" t,riredi prihodnjo ne-peljo večji tamburaski koncert na korist »Glasbeni šol i* (v kateri se poučuje nad 40 mladeiv¦. v in mladenk). Opozarjamo na ta koncert že danes in prosimo .da bi se občinstvo odzvalo odborovemu povabilu. »Glasbena šola« stane mnogo žrtev in bo stala še več v prihodnosti, ko bo treba naročiti raznovrstne instrumente, za orkester in drugo glasbo.  Naj  torej naše rodoliubno
občinstvo podpira to podjetje vsaj s tem, da pride h koncertom. — Spored prihodnjič.
Letni račun »Delalsko^a podpornega društva" v Trstu. — Pred nami'leži račun tega društva, iz katerega posnemamo: Ob zvršetku prošlega leta je štelo to društvo 147G Členov. Med temi je bilo 309 žensk.
Slučajev bolezni je bilo v prošlem letu 715, za katere je -društvo izplačalo 10.000 gld. podpore. Za zdravila je potrošilo 1G59 gld.
Knjižnica šteje 1592 knjig, čitateijev je pa bilo — 9001 Ta številka kaže, da napredujejo tudi v tem pogledu, ali tudi to število je še premalo za tako število Členov in knjig, ki so na razpolaganje. Ali, kakor,rečeno, ako pomislimo, da se je"1 število Btaleljev pomnožilo od prejšnjega leta za 510, sinemo upati, da se to število v tekočem letu še pomnoži, kar je naša iskrena želja.
Skupno premoženje znaša 29.213 gld. 01 nvC. in se je v minolem letu pomnožilo za iilOi gld. 30 ovč. — Le tako naprej!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali med drugim: Slavna Kv.net-ska posojilnica na Vrhniki 30 gld. (po tiskovni pomoti zadnjic izkazano 30 kr.) — Slavno Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 gl. pokrovileljnine. — Podružnica v Bojanu po blagiijuici gde. Ivanki Mikelič 80 gld. — Iz ("erknega Cč. gg.: Ivan Nep. Mu-rovec, Župnik in dekan, 1 gld., Janez Wesler, kura! v Otaležu, i gld., Josip Cigoj, župnik v Jagerščakti, 1 gld. in Janez Kokošak, župnik v Šebreljah, I gld. — Podružnica v Kobaridu po g. J. Ftakovščeku 25 gld. 30 kr. (5. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani in založnik kave družbe sv, Cirila in Metoda 100 gld.
t* S a g a j n i š t v o d r u ž b e s v. C i r i 1 a in M e t o d a  v   L j ii b I j a n i.
Razgled po slovanskem svetu.
Shod v Koštiihonl na 1'omjauščiui sr> ¦ ¦'(¦!>•; vrAiJ v nedeljo, 9. L m., ker je na-::i--'[/-'vn ustrr-glo ustunmi pritožbi pol. tius'-lv,t .IMinusii*, ter razveljavilo svojo \>\i'r -n ><• prepoved.
Jnloue tiri gfovaiil" v Trst«. --,L'v'<'i dei giovaui", to društvo je bila oblast m. pustila, kakor znano.- ker 'je bilo preveč , '.'\jau-ku'. 1'ot'in pa m) takoj vložili proš.ijo /. ilrugo društvo .finone" ba$ li-di go>podjo J'".tii(j pravili.
N-mc-dni-dvo Je prošnjo zavrnilo, češ, *:; d;nMwi bi lilo savno isto z istimi na-i.:- ni. -.niso i m «• bi bilo drugo.
l*»adi tega so laiki ii.-li v.si besni. Vrhni>Uo železnica na Kranjskem je dog-iloiren.t. Veeraj se ji: odpeljala z Ijub-Ij.itfihfgti jitžiu-g-< koiodvor.i na Vrhniko prva loko..Hitiva /. upravnim oditoroin in pristojno koinisi:o.'
(ilasrollca v cerkvah po Dalmaciji. k-uur poročajo hrvatski listi, so se seftli \i'«T.ij v Zadru vsi dalmatinski škofje, da se j« *w',ujc:o o glago'.ici v cerkvah po Ihd-n^ii-či.
.Information" piše : Staro.stovensko bo-u'!)>iu;:( ji;.> ]'<• dragocen privilegij, ki se je dal ;.red stoietu v.-tmi k-dol^kmi Slovanom po inh-r« 1-s.ijt sv. Cirila in Metoda. A le Hrvatje •o si ga ohranili do danasnjli dnij, sosebuu v ikotijah Sen;, Krfc. Zadar in Spljel. Ta prr. :!>-,,': ni simpatičen nekaterim škofom n - vla ii, nt g>du;o, kako bi ga uničili vzlic l>;/.at j uniskiii paptva-v Janeza VIII. Ueiie-^U> XIV. m -da; viada/eega L,va XIIi., n': >o pilpt/zuali Ln.sKk»-mu narodu rabo ¦-!uro>!ovi nskega je v.ika v bogoshiženju. V :v .e.i i-.t- /• zadars.ki škof Raje-vir. v si cm f i 11 j s k a 11 a 1 i - a u s k c klik »\ kar bkratu |.r\ poved.t! svo trn /.upnikom, da ne hik-Io CM; n.a~e v >t int.ili^ven-kem jeziku, in so i>.".i katoliki, ki b-.-.itii«; ta privilegij, suspeii-diivan: a diunis. Da >e potolaži hrvatsko prebivalstvo, p':oboko uzal eno v svojih čud-»:v.-t:. M-!i so se \?\ hrvatski škofov kou-tuvneo in nadejati se je, da s<- clmuii pri* v::-gl staro^ovenskega j»'zik\i, da se s tem *>hi.m: tndi mir med duh o v š e i no in u a rod o m.
Nu korist Prešernovemu spomeniku v L h:w .:ni ««> U* vr*ita v nedeljo zvečer v ,*N.:t.r" 'I0"1""1 . s ' - a i u °' kakor čilanu* v i n'.!.:a!i?kdi b-Hh. ii.hij {ega in ker je mnogo g- >'.«v moralo o.l-li, k.-r ni bilo veC prostora, se \t-..-;;ca ponovi danes zv»-fer.
Dva shoda r Ljuhljanl. — Hm 0. t. m. *'... l.tla v Ljubljani dva »hodu, iti sicer >!.od t r g o v c. e v in o b r l n i k o v v ,Xa-r...im.'i»i doleti* tur >hod g o s p o d a r s k i h zadrug v ,Katoliškem domu". () prvem filauio v ,SU»v. Naiodu" od 6. t. m., da .vitko impozanlne manifestacije, kakor je bil shod trgovcv in obrtnikov, Ljubljana že ve-¦iko [<-t ni videla, Zijorovalcev je bilo nad IbOO. In zbrani so bili ne morda mežnarji 'u pritlikavci, zbrani so bili sami odlični ,!'ož|e, kar daje shodu Še poseben pomen*. --Govorilo se je proti konsuiuuan društvom, kakor jih Ustanavlja po Kranjskem klerikalna franka; sklenili so, ustanoviti »Splošno trgovsko in obrtno društvo" z a •l e ž c l o Kranjsko s sedežem v Ljubljani, katero ima delovali na to, da delokrog konsumnih društev in gospodarskih zadrug se omeji na gotove predmete, da vse primerno ukrene v varstvo trgovine in obrti, da se konsumna društva in zadruge obdaCijo «as tako, kakor vsi drugi trgovci in obrtniki;
dalje treba gledati, da se ustanovi slovenska trgovinsko-obrtnijska banka ter slovenska trgovinska šola v Ljubljani.
Na shodu je govoril tudi župan ljubljanski, ki je skoncal tako-le: ^ustvarite si ob jeduem sami zadružno organizacijo, katera Vam bode — na zdravi podlagi sloneCa — krepka trdnjava v nekrščanskem boji^kateri Vam je napovedala ta-kcinTerfoVaTfsr»»katoliška gospodarska organizacija".
S tem je povedano dovolj, kako barvo je imel ta shod.
O shodu gospodarskih zadrug v „Kat. domu" Citamo v »Slovencu", da se je vršil po § 2. »Slovenec- pravi, da ,do 400 mož iz vseh krajev slovenske domovine se je odzvalo povabilu dr. Kreka in prišlo na shod gospodarskih zadrug. Govorili so o pomenu gospoda- -; k i h zadrug, zagovarjali so konsumna društva. Poslanec dr. Krek je govoril o vzajemnem delovanju ter je dejal, da nam treba imeti v e-l i k o zadrug, da morajo biti te zadruge tako osnovane, da vzamejo vse panoge v svoje področje, zalo naj se nemudoma vsa konsumna društva po deželi razširijo v zadruge, da se ustanove osrednje zadruge s samo jed no panogo, vse te zadruge pa naj bodo skupaj ' pod vodstvom in nadzorstvom »Zveze". Nad vso to organizacijo pa plavaj angel j krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti*.
Drug govornik je dejal, da duhoven, ki pomaga narodu na gospodarskem polju, deluje popolno v smislu svojega poklica, ker mu je ljubili Boga nad vse in svojega bližnjega kakor samega sebe. Na to dokaže potrebo zadružne organizacija z gospodarskega in narodnega stališča, kar je posebnega pomena za obmejne Slovence, ki se jediuo tem potom osamosvojc od tujega jarma.
Na shod gospodarskih zadrug so došli z Goriš k e g a tudi 4 brzojavke, in sicer iz Solkana 1 ter 3 iz R i f e n b e r k a.
Da si so 'gotovo na obeh shodih govorih drug proti drugemu malce preveč, vendar pa kažeta nam ta dva shoda, da se boj med trgovci in konsumiimi društvi hoče nadaljevati z vso resnostjo. Kakšen bo konec temu boju, o leni nas prepriča morda že bližnja pribodujost.
Slvar je važna ne le za Kranjsko, temveč tudi za druge dežele, ali o njej razpravljati v današnjih razburjenih časih na Slovenskem, ne kaže; morda pride kedaj pozneje čas za to —    - —.
Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu. —
Tolelni zimski tečaj ji; pohajalo hrvatsko vseučilišče v Zagrebu 057 slušateljev, med njimi 537 rednih in' li!0 i/.vanrednih. Bogoslovna fakulteta je imela slušateljev 87, pravoslovna 41 S. modroslovna S:2, gumarska akademija 29. lekarniški tečaj 41. Med drugimi je bilo slušateljev iz Dalmacije 12, iz^ našega P rini o r j a 3, iz Kranjske 5, iz Štajerske 4, iz Bosne in Hercegovine 9 ; dalje iz Srbije 7, iz Bolgarske 13, iz Ornegore 2 in iz Makedonije 5.
V    v<"j«r8kcin dež. zlioru so tudi proieslova. ;iroti uporabi § 14, češ, da gre proti Nemcem v prilog Slovanom. Avstrija naj se vrne i t svoja prejšnja pota ter naj da Nemcem i izaj njihove pravice, pa nastane zopet red v državi. Hinavci! Tega nočejo povedati, zakaj mora vlada rabiti § 14., in odkod izvin« vse z!6, na katerem trpi država, le v.m? drugo govore in vse krivdo zvračajo na Slovane.
Iz koroškemu deželnega zbora. Dne 0. I. m. sta poročala v koroškem deželnem zboru slovenska poslanca E i n s p i e I e r in Grafenauer obširno o politiških razmerah na Koroškem, '-.jer Slovenci ne vživajo nikake poliliške svobode in pravice. V vsem Javnem življenju se s Slovenci na Koroškem ne postopa v smislu ravnopravnosli, temveč baš obratno, kar bi ne smolo biti. Ako pa hoče Avstrija biti srečna, tedaj se mora vladati v njej tako, da dobe v njej svoje pravice in svojo zadovoljuost vsi narodi in tudi slovenski narod !
Nemci so ugovarjali, češ, da politiški boj Slovencev na Koroškem je le umeten, da Slovenci se prav dobro počutijo na Koroškem, nasprolstvo pa se neti le od zvunaj.
Deželni zbor j«- sprejel predlog proti uporabi § 14 s 30 proti 4 glasovom. V imenu Slovencev je izjavil poslanac Einspielor, da se pridružijo izjavi dež. predsednika, da deželni zbor ni kompetenten za razmotrivanje takega vprašanja.
Muce« prizor. V Češkem deželnem zboru dne 8. t. m. se je pripetil mučen prizor. Poslancu S k a r d a je prišlo slabo med govorom o predlogu glede na spremembo volilnega reda, da se je zgrudil na tla v nezavesti. Poslanci so odšli v restavracijo, kjer je poslanca Vaclava J a n d o zadela kap. Poročajo, da je odleglo obema,
V   šlczljskcm dež. zboru je dežel, predsednik odgovoril na več interpelacij, ki se tičejo jezikovnih odredeb za Šlezijo, kakor tudi na neko interpelacijo, ki zadeva odpravo rečenih odredeb ter uravnaoje jezikovnega vprašanja potom zakona. Dežel, predsednik je povedal, da za justične oblasti v Šlcziji se niso izdale nikake posebne tajne jezikovne naredbe, temveč so dobila okrajna glavarstva v jezikovno mešanih krajih samo ukaz, naj rešujejo vloge, kolikor mogoCe, v onem jeziku, v katerem so bile vložene.  To
pa je v skladu z ustavnim načelom o jezikovni ravnopravnosti, in te odredbe se ne morejo preklicati, ker bi prišlo tako v nevarnost pravovarstvo, katero morajo čuvati oblasti.
> Izgredi t Nahoda (na Češkem). Izgredi, katere smo zadnjic omenili, so se nadaljevali 0. t. m. Izgredniki so hoteli zažgati neko tovarno, kar pa so preprečili orožniki. V .Nahod je došlo 400 mož vojaštva. V neki prodajalnici je nastal ogenj, kateri pa se je posrečilo zadušiti pravočasno. Okoli 60 oseb so zaprli. Aretovali so tudi 6 tovarniških delavcev, vsled česar so ustavili v . prizadeti tovarni delo vsi drugi delavci.
Vzrok izgredom je ta, da delavcem niso hoteli povišati plač. — 7. t. m. so pričeli zopet efelati.
Bolgarija. — Bulgarski ministerski predsednik Gre kov potuje po Bolgariji. Namen mu je ostatke nekdanje Stambulove stranke pridobiti za vladno stranko ter pripraviti narod za proglašenje neodvisnosti Bolgarske. V Tirnovi je imel govor, v katerem je povdarjal, da hoče varovati slobodo volitev, da prebivalstvo more iti po svojem potu v politiški odgoji. Izdajalec domovine in krone bi bil tisti, ki bi se hotel protiviti prijaznim odnošajem med Rusijo in Bolgarijo. Sedanje ministorstvo se trudi, ostati v najprijaznejši zvezi z velevlastmi in s sosednimi deželami ter varovati se vsakega pustolovstva Govor je dobil med Bolgari splošno odobravanje.
Razgled po svetu.
Zaupniki nemških opozlcijoiialulh strank so imeli 9. t. in. sejo, katere so se vdeležili vsi zaupniki razun Schonererjancev. — Za vse skupine so poročali posamezni poročevalci. Za Kranjsko je bil zaupnik in poročevalec S c h \veg e I. — Dovršenih sklepov ni bilo.
Komunike o shodu konstaluje, da so bila predložena vsa naročena poročila o položaju Nemcev po posamnih kronovinah ter da se je na predlog poslanca Grabmavra sklenilo seznaniti s poročilom o tirolskih razmerah tudi klub liberalnih deželnih poslancev. V svrho konečne sostave glavnega poročila o položaju Nemcev v Avstriji ter skupnih naroduopolitiških zahtev jo bil izvoljen odsek sedmerih članov. Konečno se naglasa, da vlada glede vsebine posamnih poročil stroga tajnost.
Izvrsevalni odbor desnice. — Ja-worski, načelnik izvrševahiega odbora, se je v soboto dlje Časa posvetoval z grofom Thu-nom. Naposled je bilo odločeno, sejo izvrš. odbora, sklicano na dan 13. t. m., odložili na poznejši čas.
Szell zonet na Dunaju. — Ogerska ministra Szell in Daranvi sta včeraj dospela na Dunaj. Szell je bil v avdijenci pri cesarju pet četrt ure.
Filipine. — Malolos, mesto, v katerem je bila rezidenca Aguinalda, vodje vstašev, so Amerikanci pretekli Četrtek zasedli s 4000 vojaki. Vstaši so bežali v gore.
Kakor se vidi, še ne bo miru. Na otokih vlada velika vročina in Amerikancev se že lotevajo bolezni. Kaj bo?
Ulirovna konferenca. — Nizozemska vlada je že razposlala pozive za mirovno konferenco. Pozvane so vse evropske vlasli, potem Zjedinjene ameriške države, Siam, Kina, Perzija in Japan. Papež ni povabljen.
Z dnevnega reda so izključena vsa narodnostna in poliliška vprašanja, ter se bo smelo razpravljali samo o tem, kar ruska nota obsega.
Kralj Umbcrto in Trst. — Na novinarskem shodu v Rimu, kateri smo omenili že v zadnji številki, se jo kralj Umberto, ko je govoril s posameznimi odposlanci časnikov, najsrčnejše razgovarjal z lastnikom tržaškega »Piecolo*.
Dvakrat mu je segel v roko, izpraševal ga natanko o Trstu in o narodnostnih prepirih.
Kakor se vidi, Italija ne more pozabili, da Trsi je še v Avstriji! Radi bi ga imeli, ali upati je, da ga ne dobč nikoli.
Dežele in davčna reforma. — V finančnem načrtu davčne reforme dobe dežele od osebnega dohodninskega davka delež treh milijonov gld. Vlada je za prvo leto 1898. dovolila predplače posamičnim deželam na ta delež. Tako je prejela Češka že skoro polovico in Nižeavstrijska več nego 50 odstotkov. Sf.-daj pa izplača vlada tudi vsem ostalim deželam njihove deleže, tako, da v kratkem prejmejo vse te dežele svoje deleže, ki so jim zagotovljeni iz dohodkov osebne doho-darine. (O tem smo nedavno priobčili po-diobneji izkaz).
Švedska. V državnem zboru v Stock-hclmu so dovolili te dni 2.38S.000 kron za nakup pušek in 2.200.000 kron za utrdbe.
Ali je to razoroženje ? !
Norveška. V Kristianiji, glavnem mestu Norveške, so glasovali te dni, ako se ima dovoliti točenje žgane pijače. Ker imajo pravico do glasovanja vsi moški in vse ženske, ki so dovršili 25. leto, je imelo pravico glasovati 102.620 oseb. Zato, da se dovoli točenje žgane pijače, jih jo glasovalo samo 18.008. Zakoni tam namreč odrejajo, da vsako mesto more glasovati vsako peto leto, ali dovoli točenje takih pijač ,ali ne, Ako se
veČina glasov odioč^astkMder Fl. 8*65
točiti v obCe žganih       ,   „ ,
točenie   tedai <?ine tn?mpL. Robfe — Tussors ™»4 čutenje, leaaj sme toi sowic schwarze, weisse und
štvo, katero pa si ne   von m kr. his 11. 14-65 per
5%   dobitka,   ostalo   irien   Gevveben  Furben  und
javne svrhe ;   razven  ti und steuerfrei ius Haus.
dati  piti  Pjjancem,   pre»^g ^ „. ^ Hofl>) jjg^
otrokom itd.   Od 1.   1872.L1_________'
oddano   od   takih   društe_,-_a_.jt_fc
20.700.000 kron, in to za i"OJ«iCa
stanove, otroške zavode, šeltprodaj; ob enem
lišča, gledališča, in dr. Leta j vrste blaga pro-
v Kristianiji  odbilo v celem 1 do 20 gld. na
vsako žgano pijačo. —            reč zaslužka bo
O, ko bi bilo tudi drugodijetje, pri ka-
T Mentonn ob genfskem L« napredku v
so  dne  6. t. m.   odkrili  spomeiPodPisanem-
ponesrečene   cesarice   Elizabete. \erttt    .
kritjen-  spomenika je   škof iz Nič, /orici
sv. mašo.                                          ,______1_
_ Posledice Spnslco - ameriške
— Španska je izgubila v tej vojni:
•  Nadaželah:                  Vred,nost
„ .                                               frankO',nanja,
Kuba    ..........   1.500,000, 1
Filipine    .  . ,......1.500,000;,
Porto-Riko........      750,000.0elno
Ostale izgube:                                   oo-
Vojni stroški.......     625,000.00'<ge
Zguba na trgovini .  .  .  .  ,      100,000.000 Zgubljene ladije, med temi 21
vojnih ladij......          150,000.000
Skupaj   5.625,000.000
Zjedinjene države so izgubile; Vojno Indijo »Mamo*    ,  .  .        12.500.000
Vojni stroški.......1.000,000.000
Odškodnina Španski  .  .  .          100,000.000
Skupaj   1.112,000.000
Frank znaša prilično eno krono, — Vrhu izgube teh ogromnih svot denarja je imela Španija 2500 mrtvih in 3000 ranjenih, Zjedinjene države pa 253 mrtvih in 1323 ranjenih!
DOPISI.
Iz ŠkrMno. Pri nas namevarajo napraviti nove zvonove, pa so stroški veliki! Nekateri pravijo, da jih ni potreba. En zvon se je res ubil, pa je bil zavarovan. Zavarovalnica naj bi ga torej prelila, in potem bi imeli zopet dober zvon. Drugi pa govore, da morajo biti novi vsi trije, kakor so v Prva-cini; najbolj za to si prizadevajo Rubije, Mihalji in Sibelji. Župan je radi tega sestavil okrožnico, in 2 podžupana sta šla po občini, da bi se ljudje podpisavali za milodare za nove zvonove. Nabralo se je res 63 posestnikov, ki so obljubili darovati v različnih zneskih. Rekli so po večini, da so zadovoljni, da dajo brez odloga milodare, eden po 5 gld., drugi po 10, samo da bodo zvonovi, da jih bomo_slišalL tudi v našo vas.G.lupan je pisal po mojstra v Gorico; mojster je prišel, pregledal, kakšni zvonovi v tem zvoniku lahko tečejo ter povedal, da tehtajo lahko 40 kvint. Zdaj pa čakamo one posestnike za milodare, potem pa naredimo, ali po enaki meri, ali na 5 razredov, ali pa najprej — bo na davke!
Domače in razne novice.
Dr. Pajer — deželni   glavar.   —
,Wiener Zeitung" je priobčila v nedeljo imenovanje deželnega glavarja goriškega — dr. Pajer j a, kar nam je bilo že v soboto signalizovano z Dunaja.
Italijanska deželna manjšina je dosegla s tem imenovanjem zopet velik vspeh, kajti deželni glavar je vzet iz srede italijanskih poslancev, še več: to važriu mesto zasede „il gran Duce" italijanske radikalno narodne stranke, dasi stoji ta v odkriti opoziciji proti sedanji vladi, O tem razmerju med vlado in Italijani smo že dovolj pisali, zategadel ne rečemo za zdaj nobene besede več.
Mi Slovenci pa imamo zopet nov dokaz, koliko se ozira na nas tudi sedanja dunajska vlada, kateri se ni zdelo vredno niti to, da bi se bila pred imenovanjem vsaj dogovorila s slovenskimi deželnimi poslanci. Tisto, da je morda tu pa tam nekoliko po-lipala, ni vredno omembe.
Slovenski narod je opravičeno lahko radoveden, kako bodo postopali v očigled takim odnošajem slovenski deželni poslanci. Kaj nam je prinesla dosedanja taktika, to vidimo; vidimo tudi, da bo trebs» napeti vse drugačne slrune, ki bodo vzbujale v mero-dajnih krogih več upoštevanja in obzira do slovenske dvetretjinske večine v deželi.
O dr. Pajerju vi ajo različni nazori. Eni delajo razliko meu dr. Pajerjem kot voditeljem italijanske stranke in dr.Pa-jerjen deželnim glavarjem, češ: deželni glavar dr. Pajer bo hotel dokazati, da pod njim je marsikaj mogoče, kar pod Coro-ninijem ni bilo. Vederemo! — Prav taokol-nost pa je jako nevarna past za slovenske poslance, da bi se ti dali preslepiti po malenkostih, pustivši tako velike smotre izpred očij. Odgovornost ni majhna — in zategadel upamo na previdnost in potrebno eneržijo, pred vsem pa na složnost slovenske delegacije v deželnem zboru.
Naročnikom. — Četrtletje je končalo! Kdor je kaj dolžan, in teh je mnogo, naj vendar izpolni svojo dolžnost. Prosimo pa, pošiljati naročnino le do konca junija.
Osebne vesti. Akademičnemu slikarju Teod. Jos. Ethoferju v Gorici je podeljen viteški križec Franc Josipovega reda. — Finančni komisar pri finančnem ravnateljstvu v Trstu dr. Karol /W e i s s pl. Welden je dobil zlati zaslužni križec s krono. — Višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo kance-Iista Gor. Sestana oficijalom 2. razr. pri okr. sodišču   v Rovinju  in  kancelista extra
Ruscona, grajščaka Comskega, in da je to ženitev pripravljal Marko Visconti.
Grof pa, kateri se je čutil presrečnega, da ima pri sebi takd imenitnega viteza, namestnikovega bratranca in Markovega ljubljenca, si je prizadeval, kar je le mogel, da bi mu storil tamkajSno bivanje tem prijetneje. Zato je jedenkrat povabil bližnje prijatelje na obed, drugikrat priredil lov, pa drugikrat zopet izlet v kako bližnjo vas. Biče je bila vedno v družbi, kajti oče bi se ne bil nikamor zganil brez nje. In pri vsaki priliki ji je proslavljal mladega gosta ter je kazal posebno veselje, razgovar-jati se ž njo o vsem tem, kar je bil on storil v njihov prid tačas, ko so se bili ponesrečili. Omenjal je vsaki še najmanjši dogodek tistega dne in tistih ur, katere so bili skupaj preživeli tam na pečinah. Teh ur se je deklica tudi sama še preveč živo spominjala, in vsakikrat, ko jih je zopet slišala omenjati, je zmraš-čalo po nji — a to ne samo iz groze po prestanem strahu.
(Dalje pride).
statum v Labinjn Vincenca Čuka oficijalom 2. razr. pri dež. višjem sodišču v Trstu; pridejan je v službovanje okr. sodišču v Vodnjanu.
Kol okr. komisar po odhodu nadkom. Prinziga je prišel s Krka v Gorico g. M. PoIley.
Poroka. — Gospod Gregor Bartol, c. kr. poštni oficijal, se je poročil z gospo-dičino Marico Nadliškovo, odlično slovensko pisateljico m urednico »Slovenke" v Trstu. Mnogo sreče!
Tržaški namestnik grof Gol:ss je dospel v nedeljo ob 83/* dopoludne v Gorico; s kolodvora se je peljal naravnost v domobransko vojašnico, kjer je prisostvoval celi slavnosti odkritja cesarjevega spomenika; po slavnosti je šel na okrajno glavarstvo, od tam na Solkansko cesto na obiske ter se udeležil potem banketa, po banketu je bil na Cingrom pri Alfr. grofu Coroniafju, nakar je šel čestitat dr. Pajerju na imenovanju deželnim glavarjem. Zvečer je bila na glavarstvu večerja, katere se je poleg namestnika udeležilo več odličnejših oseb.      j
Včeraj dopoldne ob 10. uri je odpolo- j val namestnik v Kor m i n ; potem obišče v Furlaniji F urni čel, Ogiej, Umi a. Vili .t Vi s en t i na,  Červinjan.   Pieris,   Turjak in še druge kraje.
„AdriatIselie Post" 7. štev. je izšla včeraj. Kakor vse dosedanje, ima tudi ta več zanimivega gradiva.
Kljubu temu, da se skrbi za dobro vsebino, pa list nima  še   dovolj naročnikov.
Slovenci, podpirajte lisi, ki je nov branik v boju za sveto stvar Jugoslovanov!
Odkritje cesarjevega spomenika pred domobransko vojašnico. — Na predvečer slavnosti, t. j. v soboto, jo biia vojašnica krasno razsvetljena, okinčana, vsa v zastavah, in razni umetni ognji so povečevali razsvetljavo, da je muogobrojuo občinstvo, katero je hitelo k vojašnici, bilo polno hvale o razsvetljavi iu o umetnih ognjih. Vojaška godba tukajšnjega 47. pešp. jo sla iz vojašnice na Travniku k domobrancem ter je tam svirala.
Drugi dan v nedeljo ob 9. uri zjutraj se je pričela prava slavnost. Navzoča je bila v vojašnici vsa elita mesta (»urice, visoki vojaški dostojanstveniki, častniki, civilni visoki dostojanstveniki, mestni zaslop, razni poslanci, tržaški namestnik, itd. Po dokončani vojaški maši, katero so spremljali streli in godba, je nadškof in knez blagoslovil spomenik, nakar je govoril vojaški duhovnik o. L i n, spommjajoč navzoče, kakoSne udarce je že doživel cesar, koliko raznih burnih časov je doživela Avstrija pod njegovo vlado ; zaključil je, naj ga nam Kug ohrani še dolgo! Namestnik grof Goess je v svojem govoru bodril k udanosti in ljubezni do cesarja ter zakričal trikrat: hoch !
S tem je bila slavnost končana iu množica se je razšla. Spomenik so hodili ogledovat celi dan. Ob dveh popoludue je bil dim* v »hotelu Central", katerega se je udeležila razna gospoda; slavili so tudi g. Pollija, kateri je dal postaviti spomenik. H koncu še omenimo, da je folografoval g. Jerkič med slavnostjo razne momente.
Kako spoštujejo avstrijsko himno. Laški gospodič si je tudi ogledal v nedeljo odkritje cesarjevega spomenika prod domobransko vojašnico. Vsi, ki so gledali bližje ali od daleč slavnost, so bili odkrili, ko je godba svirala pri maši cesarsko himno, le tisti gospodič si ni smatral za dolžnost, sneti klobuk s svoje »latinske* glavi*. Opozoril pa ga je na to neki v bližini stoječ Sinven.ec iz srednjih slojev. Ali glej gospodiča ! Stopil je po dva mestna stražnika; menda je mislil, da kar arelujeta Slovenca. Stražnika sta vi-delr da slednji ima prav, ter sla odšla, izgubi« se je pa hitro tudi tisti ^latinski* gospodič. —
Električna razsvetljava t (»orici. -Italijanski listi že dlje časa zabavljajo slabi razsvetljavi po mestu ter kličejo : L u c e ! Magistrat jim ustreže, ker v zadnjem času se je začel pečati z vprašanjem, kako bi se dalo napraviti 'električno razsvetljavo v G >-rici, in ta točka je bila v zadnji seji občinskega zbora tudi na dnevnem rodu.
Ne le luč, še marsikaj drugega bi bilo treba ukreniti v hasek mestu, ali —.politika, tista vedno višja politika, zavzema vse skrbi naših slavnih mestnih očetov. • ~ Kadar napravijo 1 u Č, potem uvidijo menda še drugo, kar potrebuje mesto; sedaj še tega ne vidijo.
»Maramoo" povsodi. Kamorkoli stopiš v Gorici, nič drugega ne slišiš kol »Maraineu". Po dnevi po ulicah jo žvižgajo, po noči pa pojo neprestano, brez konca in kraja. Stopiš v vežo kake hiše, ko prideš na dvorišče, ali greš po stopnicah, gotovo boš slišat „Ma-rameo" !
Vse gibanje goriških lahouov se vrli okoli te pesmi; nič drugega ne znajo več, kot edino le »Maranieo*. Vse njihovo mišljenje je osredotočeno v pesmi »Marameo", vso svojo »avito colturo" so izlili v pesem „Ma-rameo". — V znamenju »Maramea* živč odslej in hočejo živeti, v znamenju »Maramea" se hočejo odslej bojevati z nami, — le vprašanje je, kakšen  bo konec,  in kdo po-
roče na zadnje »M ara m e o* !-------
Vinci, Vinci, Leonardo Vinci, kako si slaven, in koliko slave te še čaka; za „Ma-rameo" morda mu vložijo še spomenik na studenec na Kornu! I
Poštne zadeve — Načelnikom društvene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega osobja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je izvoljen od strani odbora g. Fran Fajdiga. c. kr. poštar v Sodra-žici, namesto odstopivšega dosedanjega načelnika gosp. Alojzija S c h r e y a, c. kr. poštarja ter predsednika društva c. kr. poštarjev ter poštnih upraviteljev v Jesenicah (Kranjsko).
Okrožnica deželnim uradom in zavodom, vsem županstvom, gospodarskim svetom in cestnim odborom v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški.
Vsa c. kr. ministerstva so izdala podrejenim uradom civilne uprave povelje, da jim je v prihodnjič opuščati v vseh uradnih dopisih do sedaj navadne naslove, kakor »slavni* „veleslavni", »visoki" itd. in tako tudi v besedilu uradnih spisov pridevke, ka-fcorsni so: „uljudno*. ,ponižno", .vdano" ali pa  „eenjeni", »častiti". veli:ča.-»titi"  itd.
Pred-edmstvo e. kr. namesinistva v Trstu je priobčilo ta ukaz podpisanemu odboru, dostavsi predlog, naj bi se po letu pravilu ravnalo tudi v uradnem dopisovanju med državnimi upravnimi in avtonomnimi ohlaslvi.
Ko je deželni odbor pritrdil temu pred-loum, naznanilo ,.;(• name-tuidveno predse l-nistvo, da je zapovedaln vsem podrejenim političnim oblastvom, rnj uvedejo en «ko olajšavo tudi v vsa svoja pisma, katera pošiljajo avtonomnim nblastvom.
Z ozirom na to doloM de/-lui odbor, naj se ravnajo po enai.ih določilih, kakor-na veljajo z.i dopisovanje meddržavnimi obla.sUi, tudi':
1. dež-lni uradi in  Zavodi,
± ee-dni odbori it, občin-ki /,.i>|.jp« (županova, go-podarski sveti),
'.\. ;.vtonoma mesta v v-eh pi-mih, katera pobijajo bodi-i avtonomnim, bodi-i državnim, civilnim   obl.islvom v.-i h stopili;.
l'.i tem takem ho le z.maprej opuščati v naslovih, pa tudi v uvodu in besedilu wh uradnih dopisov dosedanje naši s'.l;a:ije, kakor »slaven", »prebaven", »vi-nk* itd, in nalovi naj se bodo glasili priprosfo: »Ke/.-lmmm odboru", nc. kr. okrajnemu td.svar.-Ku", .e, kr. name-tui-ilvu" iM.
Knako naj odpadejo tudi v-d pridevki, kakor „<:en;eni". „časbli\ »veleča-dili", „-du-žabnn", »vljudno", »ponižno", ..vdano" ,-dav-noisli",  „visnkoisti".
Po istih vodilih se bode ravnati v vs"iu dopisovanju brez izjeme ne samo v mejah poknežeiie grofovine Goriške in GiadUke. ampak tudi z organi javne uprav«- v-t h v državnem zboru zastopanih kraljestev m dež.
To določilo obvelja li-dega dne. ko ,,e objavi.
Istočasno se o tem obv-ŠV-.ijo pivdsed-ni-dvo c. kr. namestnišlv.i. »¦. kr. de/i Itd ';i>Uki svet, e. kr. deželna nadsndniia, e. kr. lin nično ravnateljstvo iu r. kr. postno in leIe/r.d'-.ko ravnateljstvo s prošnjo, na; zapovedo podrejenim uradom v svojem oblast vu, da se jim je v dopisih, ki jih pošiljajo avtonomnim oblastvom in deželnim zavodom, ravnati pr> istih pravilih, kakor^ua so se določila za določila za dopisovanje med državnimi eiviiuiu.i oblastvi. — Deželni odbor v Gorici, dne Tr. aprila   I SUM. Za deželnega g! ivarja Pajer.
Otroški vrt v »e.iuii so odprli II. marca ; ima že tt7 otrok. Voditeljica mu ;e g.čua Marjeta Koršič i/ Siilkana. Vrlee obeta mnogo vspeha. ako se poskrbi le v kratkem ugodnejše prostore za tak vri.
Novo Sobko poslopje v De vinu. Pišejo nam: Staro šolsko po-Iop.ie ne u-ln .m več vsem potrebam in zahtevam dobro ur«•-jene šole. Zato nameravaji) Ki-vimi vidati novo šolsko poslopV. Ali glej - - s{ n- gn h -- needinosl! Zastopniki davčne občine M e d j e v a s hočejo itn- It -ulo v Š E i v a n :;, ker imajo njih otroci predaleč v hevin. Ak" se ne ustreže njih yA(\. ne hode'o uič do-našaii v pokritje tro.škov za novo š..!o. K. .k^n.i zmota! Ako ne bi bilo slovenje šole v 1»,-vinii, imela bi .laška zalega * ol.iiuo žt-tev ; Devin — š.> edina kolikor toliko slovenska postojanka ob jadranski obad — bi bil i.: gubljen za slovensko narodno stvar! --Zdramite se torej, o b č i n a r j i ž u p a n i j <• Devin! Popustite strankarske namene in glejte za časa, i\.\ ne bodo vaši otroci potK.-.g.i tujčevi peli:
Županstvo v Š(. Petru je dovolilo letos samo e u javen ples, kab ri je bsl preteklo nedeljo. Prav tako! Drur,M županstva naj bi se ravnala po tem, ker tisti javni }iie.-i no rode :¦ "• «hd>rega. Kaj zapravi,«) na plesih denarja, viVsdi pritle do pretepov, in ka; še >'¦ "Mgega se pripeti!
»t. IVterskeum županstvu čast! N;1; bo za    gled drugim!
IMeal. — Vse pleše. Furlani so pričeli in za njimi se vrte tudi naši okoličani, V nedeljo so plosali v &!.. Petru, iu sicer na laški takt!
Laški goriški godci pa so godli pod »rusko" zastavo l Kaj porečeta vendar »Ka-rjola" in .ScnUnella", da si upajo potomci Latincev svojo »latintta* tako omadeževati, da gredo gost pod »rusko" zastavo!
Fantje v Št. Petru letos niso izdali tudi laških vabil poleg slovenskih, temveč samo slovenska. Izgled pomaga, in fantje iz St. Andreža so si naročili tudi samo slovenska vabila.
Sicer so pa menda sprevideli v nedeljo v Št. petru, da ni potreba laških vabil, ker Lahov — razven dveh, treh — ni bilo! Samo
radi goriških laških škripačev pa menda vendar ne kaže izdajati laška vabila! ?
Laški godci imajo sedaj svojo »sezono", in služili bodo tudi letos zopet lepe novce pri slovenskih fantih, kateri so tako nespametni, da jih najemajo. Kadar imajo ti tiči slovenske groše v žepu, pa se smejejo »neumnim ščavom !"
Ganite se, ganite, in otresite se jih.
Kromberškl pevski zbor je pel, nedavno tega, v krčmi pri Luki Bonelu v Le-sinah („a I r es p i r o") lepe narodne slovenske pesmi. Pri drugih mizah je bilo več goriških Lahonov. Kar se prikažeta tudi iz hiše dva, in ko gresta   mimo   pevske  družbe, je rekel
jeden:   m......a   sSoveniš,   kar je  skrajno
razžaljivo. Dva sta stopila za njima, in vložila sta jednega pod most, drugega pa v cestni jarek. Krčmar Luka je rekel: „N e ii o d i t e v e č p e t s i o v e n s k e p e s m i v m o j o krč m o !"
Par dnij poprej pa so peli v njegovi krčmi Lahoni »M-irameo*. iti ti-t«? p* j*-' bilo Luki pri »rcu.
Kolje je refi: L die-ni. u«- hodite v Krombeik, iskat si »tugrude* z t svoja izzivanja I
Ti goriški l/dioni si n-s ";.» w iovu-l;u:-;o, iu v či-Lo sloven-ko v a- ;;; dr/.ne^o priti z namenom, t,- jm ie pnjk.i, da i/zs-vajo. Xame-lo <l.\ bi molčali ter poilti-tli mirno ^-ioven-k«' p«-i«ni, ->¦ pn di/.rt^^o še izzivali sloveri-k«- t\ml>' t--r 'tm kli' ati : m.....n -¦ l a v e u i š \
Pote!!! pa, če na l'a'/ž :'.t>".l e k'-dn rea^llj" ter d.i izzivaču, k..r zasinž,, pnde do obravnave, rei katerih ;-e .s;ikajo Slov« j;ci ko! ilivj.iki, govori s" «; ,d «> g «» v o r ; e n t h napadih* itd., iu kom ¦• ;»¦ niv.idno tak, ^a si, iz/ivači /aiioM«, ut! I
Tudi   v   Tr/.leu   bo i.,   p:;»p.--.a;i   /i
ia:ko   V-"liri;!'.rc   v   Tr.-t'l,    i(l    -t» - r     e     [.it   *
'iiidvn do:o,"i!o o dtai/a-uo -\\.\-, idil \\.u\ Idi..   Diugih pidt«:. i.uim Ttvič II
O samomoru i?, nailtudt.dja r št. Vidu nad Vlptno p¦>vu<\it^ JVuuu^r -. Ve.* o zalodni »mrti pi-.>. u i :¦::*-.t• I,a v S'. Vi tu pri Vipavi u.tj se i/.w>a b;p'.|, >!u ti •; b-Ui.d.i je bi! pokojnik dn>' ">. t. m. «eikop.:n iu -i.', je zdravnik pot rd i i u «• pra v i i w -' v \-.>%-' g (» v i h možganih, k.a ¦-<) pričaJi tudi w-kat>-ri listi, kamor /• z apr- d z.ubij' ->«»/• mi-ii. Potem seje vršd pogreb / 7. v o i: »-II j em   lil   V s o   sin V es tso s t jo.
Nesreea  ali   saiiioiuor.           S  Kr.i .i
nam pišejo; Na. V, iikutmčtti poa-d-li-k ¦•».•• <lo.;odila na V'<!-.em/radn pj; Ko:t :e.i v»v!kt iie-r.-ča, .lii pa i »-lo • .'.'Uit.im<)r. ¦ ¦ D « -! je na -voj dn-ii, n s Vo|t";i/ra i h, :-'.. !„'. k i-na-no-ek H * bula Frale , ko,'| 'i ,;¦< v»'č let de!.,l v Nabre/ite. Kd ;,e sj.r.-i..« >UU\,i tu kiesa! j<Mia:,iue;;., ihl\; /ato ;•- pa tu It Sm,:-'* n.id 2 -J. u.t .lan. Mo> i»- yi hn- rad iri.Nl.ii k>>/an:t u.t dno, >u 'e rnno^ijkr.st |»:i <¦,-/ jci-trebo tu  tak«,   s«    Ja   je  ki-<^v.A           uaU ;'el.
¦ Pol.- tega m b:i luš >r,.,-..«) v ;-akon:i ; z /.eno po več let ni biva' ^kupa; in {-; U otroci mu niso iiu .bd»f(« vtvli. Pfi-d-; t» daj ilomov z.t praznike. ;e p-ajsivat je» K'»:tJU>i tn n :po-!ed j- duš) I na tsnigi pra,-ic:k po;e»t'i ha Vo|:-d/iad, k;er ;e !>' pil v krčmi pr: .^'.e-fanu".          Večkrat   ;e   ll!.diK,uio   p,č,da.r;:d.
da  se  bode  ,vtv><!  v   .;.»;„.• ¦ ,V5, da  ;-  r..-. zai!»»vol;en   v   -/akonu   i. 1. «?.      ¦   M,'."', ako-prav je i>ii tisi d.'«a\.c.  ]•• Jm pob/ pijanč. v.snja  tint I ih(?„'e   t;edo-t »tke. ^.vi',  ¦>> pravil, t\.\ ni itii že   !'.i I-1 pr.   -p »vedi i»j   s-,.   <»>>-
hniiu in d t ni  hd /.'v  1*) ie!   v     .....rkvi. --
l-   t.-g.»   ^    P-'-1'"   ra.-ii-ti.  da  ;•     «»:!   !:;.)..  Ki   i-
-.- n?..: :,» :.s u., p'.t-..-i, i,v-«-'>-n v «>«•:¦•»-
lt:'o par:al. P«»Uo.'t '« -! i.\ .Vd^r.n-'' krc-.e Ju ni bilo ga' Ver :.a M . NVvb. !:' p..\pra;ev..'. p.» .,;.:». ka ti i-.:.':,l; s.,, ,j., ¦,. -e. ^pat. l>ru/i d in s.) r'a n.i;!i -. kal'.; n.r'-ve„ra : u*.«u.-( j'.',  pa    •-'•  ?t»* lv.a , ah   j   \ i   '<
vty I. I)r;i.'i dan <-i ga veka i' k.C ¦. ::-. ^,: pol«».::li v mrtvaš;^., j... ;„,:¦¦• m ru. Pet-n; s«» ga p.t .\-.kop'.l! br;.' ,'¦ rkv» ;..I. ,da'e iov št; bi*-.', "ViUM! ,i v ne-.i-ai kol1; vt.l t-^r- -k- ^a u;:ro.Jv«»r.i.
Ha?,vi.bjtt ;e i.', t-v». d, s; j;- -;»utl'a!a lr.»**irn.i smrt !* g.i 'i.!>. t ::.i — r-at/.oms.r. Nauk: M-V.,e. b-i II;-' paa^trd šu trt/tu". /.:-vit- lepi* v ,'ak"-:;-k: <v/t hi p:»e p.^u.dnu \ino m p i potrebi. Ne pt./ab-:.- r,:kd..r. d s ste krlst.au: m k, > f,,ki itiutt- VhU ti* kake dol..no>ti. Kd< r i,t ga pM.:.b:. bulv tud: 15-g n;»i:a po.t..i„;. - Spltdi ]•• p» z»»a:i i/rek: .Kakor-ne ..:v|e;r., take^ni s:orl*.  ---
V»J:iki - novaki. ™ D t« r u b»» r ik »i županstvo :e «ial«» letos 1'.» vojakov-nov.jkov. in sit"r >.s bil: potr;«-ni: 4 iz S a k s i d. i i/ Ž a I v š č, 1 i/. L) o r u b t r g a in 7 iz V r v a «'¦ i n e.
Iz županije «1 e v i n s k o. ki ob-t g.i občine I) e v i n. M e «1 j e v a s in J a m 11 e, je bilo letos poklicanih k vojaškemu naboru v Tržiču 17y mladeničev. Potrjenih je bilo ."».
Društvene vesti,
»Ctorlški Sokol* priredi prihodnjo ne-peljo večji tamburaški koncert na korist »Glasbeni šoli" (v kateri se poučuje nad 40 mladeničev in mladenk). Opozarjamo na ta koncert že danes in prosimo ,da bi se občinstvo odzvalo odborovemu povabilu. »Glasbena šola" stane mnogo žrtev in bo stala še več v prihodnosti, ko bo treba naročiti raznovrstne instrumente, za orkester in drugo glasbo.  Naj   torej nase rodoljubno
T/
občinstvo podpira  to  podjetje, vsaj s tem, ] da pride h  koncertom.   —  Spored  prihodnjič.
Letni račun »Delniškega podpornega društva* v Trstu. — Pred nami leži račun tega društva, iz katerega posnemamo: Ob zvrsetku prostega teta je štelo to društvo 1476 členov. Med temi je bilo 309 žensk.
Slučajev bolezni je bilo v prostem letu 715, za katere je-dr4§tvo izplačalo 10.000 gld. podpore. Za zdravila je potrošilo 1059 gld.
Knjižnica Šteje 1592 knjig, čitateljev je pa bilo — 900! Ta številka kaže, da napredujejo tudi v tem pogledu, ali tudi to število je še premalo za tako število členov in knjig, ki so na razpolaganje, AH, kakor rečeno, ako pomislimo, da se je število "čitateljev pomnožilo od prejšnjega teta za 510, smemo upati, da se lo število v tekočem letu še pon«ii'jL:, kar te naša iskrena žulja.
Skupno premoženje znaša 29.213 gld. t»l i»v!\ in s*1 te v minulem tetu pomnužilo za i*'.itti gld. 3*i nve.  -- \j> tako naprej!
.Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani >o pi^-aii m t-d ilrugim : .Slavna Kmet-s-'*a po^i/slutea na Vihniki oO g! 1. (po tiskovni pomoti .'.iiifiju izkazano 30 kr.l -S'...\nu lIr;:titino in p«»?«^i'in»i društvo \ Ptuju loo g':. pi»krr.v;i«-';'',!1"- — P«>dru/t}iia v liu-
„UjU     ].<>    »K .g.ijMl'!    g.i»'.     l'..itikl     MlktV.r    Ml
'/A. ¦     1/ iVrCit-ga či. gg.: U..n N.-p   Mu-
:.Af, /ups.sk tu d«kan, 1 g.d., J.un-z UV-U-r,
..tvr.it v «»'.a:» '.vi.  ! /.L, Jo-ip <!,.gnj),   župnik
>  J-.iv/.-r^.iksj,  f  g:. 1. te. J.tm z K:>k«»š.tk. ,\up-
K v ^hrO.ih.  1  g^ S. • - l'i«.l:'s.'u:t a v K<>-
t: :*j p*> g.* J.   !UU\^<-ku   -*5 /d. '.'.»> kr.
(I. K .in Ji-;..i(":iit   trgmvf   %   I, nul .mi tu
". ..m;U   k.i\<«   dM/l-e   -v. f.:riU   r.i   M. b.d.i
,i g .i ¦ t. s - t v t> .1 r n ,'¦ t- »¦ :¦ v. «*. 3 r ; l.i i it 'M-t t,.!;,    v    l.   u hI. a m.
dalje treba gledati, da se ustanovi slovenska trgovinsko - obrtnijska banka ter slovenska trgovinska šola v Ljubljani,
Na shodu je govoril tudi ž u p a n ljubljanski, ki je skonCal tako-le: »ustvarite si ob jeduem sami zadružno organizacijo, katera Vam bode — na zdravi podlagi sloneCa — krepka trdnjava v nekršCanskem bojigjkateri Vam je napo ved al a takoj JiTenbvSlfA"' »katoliška gospodarska organizacija".
S tem je povedano dovolj, kako barvo je imel ta shod.
O shodu gospodarskih zadrug v ,Kat. doinu" čilamo v »Slovencu8, da se je vrši! po § 2. .Slovenec" pravi, da »do 400 mož iz vseh krajev slovenske domovine se je odzvalo povabilu tir. Krek a in prišlo na »hod gospodarskih zadrug. Govorili so o p o-m e u u g o s p o ti a r s k i h z a d r u g, zagovarjali so k o ustnima društva. Poslance dr, Krek je govoril o vzajemnem delovanju ter je dejal, da nam treba imeti v e-I i k o za d r u g, da morajo bili to zadruge tako osnovane, da vzamejo vse panoge v svoji* področje, zalo naj -e nemudoma v h a k o n s u m n a d r u š I v a p o d e želi razširijo v zadruge, da se ustanoviti ^ r *• d n; »• z a d r u g e s samo jeduo pa-nogOi vse f<> zadruge pa naj bodo skupaj pod vod>lvom in nadzorstvom „/vi>/.i**. Nad \<o to organizacijo pa plavaj angclj krščanske hihtvni in krščanske pravičnosti*.
iJrug govornik je dejal, ita duhoven, ki pomaga narodu na gospodar-kem polju, di-m_e popolno v smislu svoj« ga poklica, ker ii,u ,c i. ubiti l!oga nad vm- in svoa-ga liliž-n tya kakor saiinva s« bs«. Na to dokazi' potrebo /a.iiiižiK' oigaju/acija t. gi-^piularskega in u-itoiiin-ga A ilisCa. kar :«• po-clnn-ga pomena /a iil.mi',111' .siovtU(.% ki <«i* ,t iliuo trm potom osamo-to-V <i i tu;, ga jarma.
¦poti.ir-kib   zadiug w> tlo-li
r g a   tudi 4   iiivo^vk''.   in >ii er
u a   1   t-.-r :! iz I i i f r u b e r k a.
.-o   gotovo   na   obrh   .shodih go-
proli   drugemu   malce    preveč,
k.o.rta nam ta  dva shoda,   da se
šu kou-iimnimi ilru^lvi hoče
l<suo-t;ii.  Kakšen bo konec
l>*a   -»hoda t ijubljanl.   —   !)i;.   »».
¦« '¦'••¦ ••"'¦ -':-'* v I.Ji!»';jatn »h.t >boda, iu i-irt-r .-;.«; S i r g »i •• ¦" e v iu o o r t tu k o v v ,N.t-r . Jm-.-n S-'.,-;* br -isol i.»o> p md .i r .-k ih '¦a-irug v ,K,:to,:^kt'm ,lujt:-i*. O prvrm «?:l.ui.ii v /v:.». Naio.lu" o i «. 5. a,., da .biko itupo2.ij.tr;--- ,v:an2ft*t..ciif. knkor je bil _->.0'l trgovr- v iu obrlnikov, l^u^^ana že ve-• ko I.-t nt videla. Zborovale«;v je bilo nad l'-W. In zbrani so btli n* morda mežtiarji u' pnUjJuvci, zbrani so bili sami odlični ;;:i <l % kar daje shodu še poseben pomen*. ¦ ™ Govorilo se je proti konsumnšin društvom, kakor jih ustanavlja po Kranjskem klerikalna -tranka; sklenili so, ustanoviti „3 p I o š n o \['govsko in obrtno društvo* za (f e ž e l o Kranjsko s sedežem v tj u b 1 j a n i, katero ima delovati na to, da detokrog konsumnih društev in gospodarskih zadrug se omeji na gotove predmete, da vse primerno ukrene v varstvo trgovine in obrti, da se konsumna društva in zadruge obdačijo baš tako, kakor vsi drugi trgovci in obrtniki;
ugov.irj.il!,   C"~. t!a   Koro'(cf-m  jf da KuvfJici .*¦•• pr.iv dobro počuli^u toik*::,.  na-pnJ-tio  p;i .-' in-l;  a- od zvnn.ij.
i»»žehi! z".e..r .:<¦ sprejei pr< dlog proti tip'.mm § 11- s :.<» proti i uLi^voiii. V i«liel.U Si.-vi-mvv e :z. avil po^l.inae Kui-piie-r, da -" prvdrii/.ias szavi dr?., predsednika, da de-/''.n: z.k.or "ni kompelt-nten za r.szti.-ilrivanje l.skega vprašanja.
Mufrn prizor. V češkem deželnem zboru dne «. t. m. se je pripeti! mučen prizor. Po.-.lancu S k a r d a je jirislo slabo med tiovorom o predlogu glede na spremembo volilnega redu, da se je zgrudil na tla v nezavesti. Poslanci so odšli v restavracijo, kjer je poslanca Vaclava J a u d o zadela kap. Poročajo, da je odleglo obema.
V Slczijskcui dež. zboru je dežel, predsednik odgovoril na več interpelacij, ki se tičejo jezikovnih odredeb za Šlezijo, kakor tudi na neko interpelacijo, ki zadeva odpravo rečenih odredeb ter uravnanje jezikovnega vprašanja potom zakona. Dežel, predsednik je povedal, da za juslično oblasti v Šieziji se niso izdale nikake posebne tajne jezikovne naredbe, temveč so dobila okrajna glavarstva v jezikovno mešanih krajih samo ukaz, naj rešujejo vloge, kolikor mogote, v onem jeziku, v katerem so bite vložene.  To
pa je v skladu z ustavnim načelom o jezikovni lavnopravnosLi, in le odredbe se no morejo preklicati, ker bi prišlo tako v nevarnost pravovarstvo, katero morajo čuvati oblasti.
Izgredi v Nahodu (na Češkem). Izgredi, katere smo zadnjič omenili, so se nadaljevali G. t. m. Izgredniki so hoteli zažgati neko tovarno, kar pa so preprečili orožniki. V.Nahod je došlo 400 mož vojaštva. V neki prodajalnici je nastal ogenj, kateri pa se je posrečilo zadušiti pravočasno. Okoli 60 oseb so zaprli. Aretovali so tudi C tovarniških delavcev, vsled česar so ustavili v . prizadeti tovarni delo vsi drugi delavci.
Vzrok izgredom je ta, da delavcem niso hoteli povišati plač. - 7. t. m. so pričeli zopet delati.
Uolgarija. — Bulgarski ministerski predsednik G reko v potuje po Bolgariji. Namen mu je ostatke nekdanje Stambulove stranke pridobiti za vladno stranko ter pripraviti narod za proglašenje neodvisnost« Bolgarsk,-. V Tirnovi je imel govor, v katerem je povdarjal, da hoče varovati slobodo volitev, da prebivalstvo more iti po svojem polu v politi.ški odgoji. Izdajalec domovine in krone bi bil tisti, ki bi se hotel protiviti prijaznim odnošajem med ltusijo in Bolgarijo. Sedanje ministerslvo se trudi, ostati v najprijaznejši zvezi z velevlastmi in s sosednimi deželami ter varovati se vsakega pustolovstva
(Jovor je dobil med Bolgari splošno odobravanje.
Razgled po svetu.
Zaupniki nemških opozledjonaluth strank so imeli '.>. 1. ni. sojo, katere so se vdele/ili vsi zaupniki razun JSchonercrjancev. •-• Za vse skupine so poročali posamezni poročevalci. Za Kranjsko je bil zaupnik in poročevalec Se h \\ egel. — Dovršenih sklepov ni bilo.
Komunike o shodu konslaluje, da so bila predlo/ona vsa naročena poročila o položaju Nemcev po posamnih kronovinah ter da se je na predlog poslanca Urabmavra sklenilo seznanili s poročilom o tirolskih i namerah tudi klub liberalnih deželnih poslancev, V svrho konečne soslave glavnega poročila o položaju Nemcev v Avstriji ter »kupnih naroduupolitiskih zahtev je bil i/,voljen odsek sedmerih članov. Kouečuo se naglasa, tla vlada glede vsebine posamnih poročil stroga
Izvrsevalnl  odbor  desnico.   —  Ja-
\vorskt, načelnik izvrsevalnega odbora, so je v soboto tlije časa posvetoval z grofom Thu-uom. Naposled je bilo odločeno, sejo izvrš. odbora, sklicano ita dan Vi. t. m., odložili na poznejši č,ts.
Szell zopet na Dunaju. Ogerska ministra S/.ell in Duranvi sla včeraj dospela na Dunaj. Szell je bil v avdijenci pri cesarju pet či lit ure.
Filipine. -- Malolos, mesto, v katerem je bila rezidenca Aguinalda, vodje vslaScv, so Amcrikanci pretekli četrtek zasedli s 1000 vojaki. VhlaSi so bežali v gore.
Kakor se vidi, še ne bo miru. Na otokih vlada velika vročina in Amerikancev se že lotevajo bolezni. Kaj bo?
311 rovna konferenca. - Nizozemska vlada je že razposlala pozive za mirovno konferenco. Pozvane so vse '.-vropske vlasti, potem Zjediiijcnc ameriške države, Siam, Kina, Perzija iu Jupau. Papež ni p o-v a b I ; e n.
Z dnevnega reda so izključena vsa na-rodnoslna iu politika vprašanja, ter se bo .-nulo ui/pravljali samo o tem, kar ruska nota o!wgy.
Kralj l.mbrrto in Trst. - Na novi-nar-kem shodu v iiiiini, kaleri smo omenili /e v zadnji številki, se je kralj Umberto, ko je govoril s posameznimi odposlanci časnikov, najsrčnejše razgovarjal 7. lastnikom tr-/a-kega  „Pircolo".
Dvakrat mu je segel v roko, izpraševal '^.\ natanko o Tr-tu in o narodnostnih psepirib.
Kakor se vidi, Italija ne more pozabiti, da Trst je še v Avstriji! Kadi bi ga imeli, aa upati je, da ga ne dobe nikoli.
Detel« Iu davčna reforma. -~ V fi-nančmin ua<'rl<» davčne reforme dobe dežele od *iM-hnegu dohodninskega davka delež treh nagonov gld. Vlada je za prvo teto 1898. dovolila predplače posamičnim deželam na ta delež. Tako je prejela r.eška že skoro polovico in Nižeavstrijska več nego 50 odstotkov. Sedaj pa izplača vlada tudi vsem ostalim deželam njihove deleže, tako, da v kratkem prejmejo vse te dežele svoje deleže, ki so ji ti s zagotovljeni iz dohodkov osebne doho-ihrinc. (O tem smo nedavno priobčili po-drobneji izkaz).
Švedska. V državnem zboru v Slock-holmu so dovolili le dni 2.388.000 kron za nakup puščic in 2.200.000 kron za utrdbe.
AH je lo razoroženje ? I
Norveška. V Kristianiji, glavnem mestu Norveške, so glasovali te dni, ako se ima dovoliti točenje žgane pijače. Ker imajo pravico do glasovanja vsi moški in vse ženske, ki so dovršili 25. leto, je imelo pravico glasovati 102.620 oseb. Zato, da se dovoli točenje žgane pijače, jih je glasovalo samo 18.608. Zakoni tam namreč odrejajo, da vsako mesto more glasovati vsako pito teto, ali dovoli točenje takih pijač ali ne, Ako se
večina glasov odloči proti, tedaj se ne sme točiti v obče žganih pijač. Aho se izjavi z a točenje, tedaj sme točiti samo delniško društvo, katero pa si ne srne pridržati več W. 5 % dobitka, ostalo mora darovati v razne javne svrhe 5 razven tega društvo ne štaa dati piti pijancem, prosjakom, nemaničem, otrokom itd. Od 1. 1S7Ž. do 18t*7. je bilo oddano od takih društev v javne svrhe 20.700.000 kron, in to za knjižnice, delavske stanove, otroške zavode, šole, muzeje, kopališča, gledališča, in dr. Leta 1897. je društvo v Kristianiji odbilo v celem 60.000 osebam vsako žgano pijačo. —
.  O, ko bi bilo tudi drugodi tako!
V Mentoiiii ob genfskem zalivu v Švici so dne 6. t. m. odkrili spomenik pokoine ponesrečene cesarice Elizabete. Pred odkritjem spomenika je škof iz Niee daroral sv. mašo.
Posledice ..špansko -ameriško vojne. — Španska je izgubila v tej vojni:
•  Nadttelah:                     Vrednost v mil./
frankov
Kuba..........1.500,000.000
Filipine.........1.500,000.000
Porto-Riko ........     750,000.000
Ostale izgube:
Vojni stroški   .......      625,000.000
Zguba na trgovini . . . . . 100,000.000 Zgubljene ladije, med temi 2i
vojnih ladij.......      150,000,000
Skupaj   5.625,000.000 Zjedinjene države so izgubile: Vojno indijo iMame*    .  .  .        12.500.000
Vojni stroški.......1.000,000.000
Odškodnina Španski  .  .  .            100,000.000
Skupaj 1.112,000.000 Frank znaša priiično eno krono. — Vrhu izgube teh ogromnih svot denarja je imela Španija 2500 mrtvih in 3000 ranjenih, Zjedinjene države pa 253 mrtvih in 1323 ranjenih l
Dr. Ignac Kotnik, c, ki*, notar v Tolminu, in Friderika roj. Tdnnios naznanjala potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jo njiju neizrečno ljubljeni, nepozabljivi sinček
FRANC
dne 6. aprila t. I., po kratki mučni bolezni v nežni starosti 2 tet 2 mesecev v Gospodu zaspal.
Truplo ljubljenca počiva na pokopališču v Gorici.
V Gorici, dne 10. aprila 1809.
NamcBto vsakega posebnega naznanila.
Še dobro ohranjen   »liuidavcr", jako prikladen za vožnjo s kolodvora v mesto ali za vožnjo na deželi, prodam za nizko ceno. Fran Wlsjan, izdelovalec vozov. Ljubljana, Rimska cesta 11.
«8
Ustanovljene lota 1863.
1$             Prvi primorski  zavod za izde- f*
4^j lovanjc aromatiških  izcedkov, likve- §ifr *$ rov itd. tvrde                                             gu
* Fratelli MaregaE
Gradišča, Isonzo.     |J
Čistilnica na par:                  lu
konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših likverov.
Jovarnc vinskega kisa       i*
T"! po edino racijonelni sistemi »Pasteur". iT
OGLA S.
Naznanjam slavnemu obŽinslvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdclovalnicah ulež olvoril
v Semenlškl ulici štev. 8
Saslno zalego z l*da!ovaltiico tehtnic raznovrstnih sistemov In višino, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amerl-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani
KAROL KOMEL,
20—6                                v Semeniški ulici številka 8
OGLAS.
Prod.", se lepo posestvo s stanovanjem vred, oddaljeno 20 minut od Grgarja, proti Batom, leži pri cesti na lepern kraju prek jutranjega in večernega solnca. Lepi travniki tepe njive, brez kamuja, z mnogovrstnim lepim sadnim drevjem. Vse se nahaja okoli stanovanja. Kdor si želi ogledat, mu bo gotovo po volji stanovanje, posestvo in cena. Več se iz.'e v našem upravnišlvu.
Frana Wilhelma odvajajoči čaj
od Frana Wilhelma, lekarnarja v Nenn-kirchnu, Nižje-AVstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. 1.
Kdor koče pltt daj, ker boleha n. pr. na kostvici, roTmatizmtt ali sicar na kaki drugi zastareli bolezni, naj lekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkaha z litrom vode na pol litra, precedi vkuhani eaj in naj izpije polovico zjutraj na tešče in zvečer polovico mlačno. — Ako je jbolezen trdovratna, naj se pije čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se cesto ne doseže ni jed ni m celim paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku šririh letnih, časov, porabiti jeden cel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvarine odpravljajo z vodo in tudi skozi organe spodnjega telesa in se tako reši hadatjnega trplenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo tlijeto in se izogibati takim, jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastne, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva in vina ni priporočati. Med zdravljenjem soje varovati pred prohlajenjem in mokroto.
J.
Sviloprejsko seme
pšenlčno barve
prodaja se po 5 gld. unča,  ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Ilumar Andrej — Dolenja Vrtojba, h. štv. 23.
Zaloga piva
iz prve kranjske eksportue pivovarno
Th. FFčhlieha na Vrhniki
Rabatišče št. 18.— * Gorici — RabaliSčc št. 18.
Priporoča p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele svoje izborno pivo kakor: „eksportno marčno" ter splošno priljubljeno pivo »kranjski biser" v sod-čekih po Vi« Vs» % m 7s hektolitra, kakor tudi pivo v plombovanih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno povečana, ter vsem modernim zahtevam ugledno na novo urejena, mogoče mi bode častite p, n. gg. odjemalce v vsakem obziru solidno in točno postreči.
Pri tej priliki opozarjam tudi gg. kmetovalce da imam v zalogi „sladne kali", katere so priznano izvrstna krma za krave mle-karice in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                          udani
Josip Rovan, zastopnik za Gorico in deželo.
Garancija   5   let.
M. SUL1GOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor P»in{cschiftchen in Itundschiff-clien „Afiana" s lilrm tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sine se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Oh enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur  ri strojev po zmerni ceni.
j a. 5   lat.
P. Orašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorfei priporoča se p. n. slovenskemu   občinstvu v 64                     Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz  tovarne
ARKOLD& GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
PT* Svoji k svojim!    _
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  PaternoHijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68-9                                     Anton Puefclj.
¦i
4
ZUatra Maski: SIDRO.
UKlMENT. CAPSICIGOMPOS.
Iz RicMerjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažajoee 1 mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo veJno le v or%. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „$idrom" namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                                 Pp5*^
Ricftierlsva lekarna „0 zlatem levu" ltJ
»•#•
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Oinrdino S
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ilrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Špeilicfjska poslovniea
i
lfflfrftiiffiTlliirii«|
iS ao -,j  to   v ulici Mnrelli 12                    H'
|gl se toplo priporoča  Slovoncom v ^ hd                  Gorici m z dožclo.                 vA
Trgovina z, jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča Ut-k: blago:
Sladkor      kavo -   riž      mast -    poper     sveče -••
olje — škrob —- ječmen — kavino primeso       moko
— grls      droone in debelo otrobe -   toiiico       zob
sol      moko za pitanje —• kis •— žveplo     cement
bakreni vitrijol itd.             :s ;!<)   8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in hologu vina.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
K Riessner, v NnnsK ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prefi. duhovščini in slavnemu o!»*in-.ivu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za v.-;iko-vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. -- Naročila za dclelo izvr.v;;« točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi ^vojc (S. cl.)              tiskarno *rk na perilo.              (>.'. ri.i
Prave in edine želodčne kapljice,
Zdravilna nioHiMi kapljic jo nopiv-kosljiva. Te kapljice vredijc redne prebavljenjOf ce se jiiulvakraf nadan po jeilno žlteiet) popije. Okrepe pc-Sv. Anton 1'udov. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da etovek raji je.                    -«.»
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih le-karnah na svetu.  Za naroči t vo in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristoroietti v Gorici.
Anton Stojs,
pekovski mojster v Gorici
Gosposka ulica štv. 19.
izdeluje dober in   zdrav   kruli
iz navadne in fine pSenifine moke. v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štruce, čemijo ilii. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Umetno gnojilo „Koproš"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu. Zaloga in prodaja   ^9^
pri E r n v s t u Ste c k e r & Gomp. v Gorici, v ulici Ascoli štv.  1. Na zahtevanje se pošiljajo programi zastonj.
Dobroznana gostilna
ANTONA VOOOPIVCA
pri
»99f?»
# P
s prenočišči, i,.-,:-,, t-,-* ,.t-M«:, i,:, m ,¦-,.., ^ vina iz Vipavske do! i ne.     :.J
Kuhitija il.niiai"a :-. ..'.n-:!.. j.rij.i.n I>»:iimi j. dmi.     *J
"P
Trstu
ulici 6hega
j., v Mi/biija/. ji-liu-t tt:ii'" In-i
V m i r o d i 1 n 1 c i.
(drogerijii.
%
IVAN IN MARKO.