Pripravniki — šolski upravitelji na više organiziranih šolah V svrho vprašanj, ki smo jih kot nujna obravnavali in do katerih smo zavzeli svoje načelno stališče, sodi tudi uprava ljudske šolc v organizacijskcm, administrativnem in personalnem pogledu. Iz naših načelnih spoznanj so same po sebi rezultirale zahteve po izpremembi obstoječcga sistema in prakse, ki In v kolikor sta se pokazala v teku let za neprimerna in škodljiva. Brez dvoma je, da jc možno večino naših zahtev rešiti le z izpremembo obstoječih zakonskih določb. Vendar pa je v vsem kompleksu vprašanj, zadevajočih upravo šole, tudi mnogo takih, ki se dajo zadovoljivo rešiti že samo s strogim in doslednim izvajanjem obstoječih zakonskih določb. Eno od teh vprašanj je vprašanje postavljanja in razreševanja šolskih upraviteljev v obče in posebej še postavljanje učiteljcv pripravnikov za šolskc upravitelje na više organiziranih šolah, na katerih službujejo tudi starejši učitelji. Koliko je točno v Sloveniji takih primerov, nam jc danes še težko reči. Dejstvo pa je, da jih je več. In to nam narekuje dolžnost, da to vprašanje razsvetlimo s stvarnega in pravnega vidika in pokažemo na absurdnost in škodljivost, dosežemo odpravo obstoječega stanja in preprečimo, da bi se taki primeri v bodočnosti ponavljali. Zakon o ljudskih šolah nalaga šolskim upraviteljem važno in odgovorno delo. Šolski upravitclji po določbah zakona niso samo upravni administrativni organi, marveč istočasno tudi voditelji vsega učnega in vzgojnega dela na šoli. To njihovo instruktivno delo, ki ga morajo izvrševati nasproti podrejenemu učiteljstvu v vsem obsegu nalog, ki jih vrši ljudska šola, je neprimerno težje, važnejše in odgovornejše od administrativnega dela. Izvrševanje te posebne dolžnosti zahteva zato od šolskega upravitelja poglobljenega znanja in izkušenj pri vzgojnem in učnem delu. Zakon sam smatra instruktivni del uptavireljskih dolžnosti za najvažnejši, zato navaja te dolžnosti kot prve in jih posebno poudarja. Šolski upravitelj vrši po določbah zakona neposreden nadzor nad učiteljstvom, ki mu je dolžan dajati tudi potrebne pedagoške in metodičnc napotke in napotke za poglobitev strokovne izobrazbe. Iz § 114. zakona o ljudskih šolah, ki taksativno našteva posebne dolžnosti šolskega upravitelja, je razvideti, da je šolski upravitelj dolžan: voditi neposreden nadzor nad poukom in vzgojo; paziti, da se učitelji drže predpisanih učnih načrtov in programov ter navodil; nadzorovati delo in vedenje učiteljev in veroučiteljev glede na sam smoter ljudske šole; voditi seje krajevnega šolskega sveta, ki rešuje vzgojna in učna vprašanja na š6li; dostavljati nadrejenemu oblastvu predloge za napredovanje pouka in omenjati pri tem zlasti nemarljive in nesposobne učitelje. Upravitelj torej kot neposredni šef pregleduje učiteljevo vzgojno in učno delo in izreka o njem svojo sodbo, pa tudi sodbo o lastnostih učitelja samega, ki ga označuje nasproti višjim oblastvom kot vzgojitelja, učitelja in državljana. Jasno je, da more vršiti te dolžnosti samo oni učitelj, ki ima sposobnosti za to, ki je pedagoško razgledan in si je nabral potrebnih izkušenj v svoji pedagoški in učni praksi. S tega vidika je izhajal tudi zakonodavec pri donošenju določb § 113. zakona o ljudskih šolah, ki govore o postavljanju šolskih upraviteljev. V odstavku 3. cit. določbe veže začasno izpopolnitev upraviteljskega mesta na prvenstveno pravico najstarejšega učitelja dotične šole. Stalno izpopolnitev upraviteljskega mesta prepušča sicer kot diskrecijsko pravico ministru prosvete, vendar pa jo omejuje s priznanjem prvenstvcne pravice tistcmu učitelju v kraju, ki se je izkazal s svojim delom v šoli in zunaj nje. Iz obeh odstavkov § 113. zakona o ljudskih šolali je razvideti stremljenje, spraviti v sklad določbe o postavljanju z dolžnostmi naloženimi šolskim upraviteljem v § 114. V § 113. misli zakonodavec vcdno na tistega učitelja, ki ima največje kvalifikacije v kraju in ki bo zato v relativno največji meri lahko zadostil dolžnostim § 114. Iz nalog § 114. in iz določb § 113. zakona o Ijudskih šolah jasno sledi, da postane upravitelj na višc organizirani šoli s starejšimi učitelji lahko samo starejši učitelj. Zato stoje v opreki z duhom in tekstom teh določb vsi oni primeri, kjer so izredno mladi učitelji in celo učitelji pripravniki šolski upravitelji na više organiziranih šolah s starejšimi učitelji. Učitelji pripravniki se z delom dejansko šele pripravljajo za redno učiteljsko službo, in zato v stroki, za katero se pripravljajo, ne morejo biti šefi, svetovalci in voditelji starejših učiteljev. Le nenormalnim razmeram, v katerih vpliva strankaiska politika na ljudsko šolo, je pripisovati, da obstojajo pri nas taki primeri. Neobhodno pa je potrebno tako zaradi določb zakona, kakor zaradi stvarne škode, ki nastaja iz tega za učiteljstvo in ljudsko šolo, da se slednjič dokončno uredi tudi to vprašanje.