7 8
Naši dopisi.
Z Dunaja 3. marca. — Andrassv potrebuje 60 milijonov — za kaj ?" To vprašanje gre zdaj od ust do ust. 60 miijonov je že nekaj denarja, pa se bodo že dobili, vsaj imamo v Avstriji denarja kot peska. Kje se bo dobila ta svota, to ljudem nedela preglavic, pač pa poprašuje in ugiba vse, zakaj ga bo Andrassy zahteval od delegacij. Največ jih je, ki mislijo, da bo vojska z Rusijo. Za to misel je več razlogov. Ooa mi-nisterska predsednika sta na interpelacije odgovorila tako, da vsak misli, da Avstriji pogoji miru med Rusijo in Turčijo niso po volji in da žalijo Avstrijske iote rese, ki so posebno v Bosoiji in Hercegovini ter ob Donavi. Tudi so Magjari raztrosili govorico, da Rusija kupici velike vojne čete ob soteskah Sedmograšk h. Ta misel je menda najbolj bosa, kajti Andrassv si bo trikrat in štirikrat premislil, predno bi o sedanjih razmerah pričel vojsko z Rusijo. — Drugi razlog se bolj tiče Andrassv a samega. Z dovoljenjem tega posojila namreč misli on doseči dvoje: dognati pogodbo z Ogri in sebi skovati zaupnico, ki mu je o sedanjih Časih, ko ga cei6 njegovi prijatelji napadajo, res že potrebna. Ker je v Avstriji že tako taka navada , da ministri od zborov dosežejo vse, kar hočejo, ni skor dvoma, da ne bi delegaciji, če tudi le z majhno vočino, dovolili Andras3y u 00 ali še več milijouov, — Tretji razlog je ta , da Andrassv teh milijonov ne potrebuje za vojsko z Rusijo, ampak le za to, da bo Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino; za vojsko z Rusijo bi bilo 60 milijonov tudi premalo. Ta misel je menda res najbolj pametna, ker Avstrija potrebuje teh dežel za Dalmacijo. Vprašanje je le, kaj Rusija k temu poreče. Ce bi se bilo to zgodilo brž o začetku vojske ali že za Časa ustaje, bi ne bilo od nikoder nobenega ugovora; zdaj bi pa tudi tu že utegnila biti kaš^ prevroča za Avstrijo. — O tej zmedi se ozira vse po Bis-marku, ki dandanes dela politično vreme v Evropi. Ta je nedavno rekel: ,,Jaz ne verjamem, da bi prišlo do kake Evropske vojske." Po teh besedah se da posneti, da tudi vojske med Rusijo in Avstrijo ne bo — v tolažbo vsakega pravega Avstrijca, ker mora vsak spoznati, da bi bila taka vojska velika nesreča za na3. Zavoljo onih 60 milijonov ]e bilo že tudi — čujte! — posvetovanje v salonu dr. Načeta Kurande! Po svetu je ta mož dozdaj znan le po Dunajskih humorističnih listih, ki so se z njega največ norca delali, na Duuaji pa kot predstojnik judovske občine, zdaj zvonec nosi pri liberalni Dunajski stranki. Pred 30 leti se je reklo, da je Avstrija ,,v taboru Radeckovem", zdaj pa, ko so se pri Kurandi zbrali kolovodje sedanjega državnega zbora in bivši ministri, je Avstrija menda v taboru —v „Naceljna Kurande 1"    Kam smo prišli!
Iz Štajarskega. — Centralni volilni odbor v Mariboru je po poročilu „Slov. Gosp." za poslance v deželni zbor priporočil sledeče gospode: 1. za Ptujski in Rogaški okraj g. Mihael Hermana, c. kr. okrajnega sodnika, dosedanjega tamošnjega deželnega in državnega poslanca, znanega zagovornika kmetijskega stanu in sploh braniteija Slovencev; 2. za Celjski, Laški, Smarijski, Konjiški, Vranski in Gornje-graški okraj g. dr. Ferd. Dominkuša, dosedanjega tamošnjega poslanca, mnogoletnega, skušenega in blagega slovenskega narodnjaka, potem g. dr. Josipa Srne ca, mladega in spretnega advokata v Celji in predsednika tamošnje čitalnice^ 3. za Brežiški, Sevniški in Kozijanski okraj g. Fr. Snideršiča, dosedanjega poslanca, za našo narodno slovensko reč srečno pridobljenega in iz deželnega zbora kot modri zagovornik kmetskib koristi znanega   moža;   4.   za   Ljutomerski   okraj   g.   Ivana   Ku-
ko v ca, bivšega poslanca, okrajnega zastopa načelnika. Ljutomerske hranilnice predsednika , mnogo Jet srečno delujočega narodnjaka v Ljutomeru; 5. za S<)štanjskir Slovenje graški, Mahrenberški okraj g. Feliks Šmida, grajščaka v Mahrenbergu, načelnika okrajnega zastopa in šolskega sveta, dosedanjega poslanca, narodne pravice Slovencev priznavajočega in koristi svojih kmet-skih volilcev vselej krepko in praktično zagovarjajočega, pravicoljubnega moža in poštenjaka; 6. za Mariborski, Sr. Lenartski in Slov.-bistriški okraj g. dr. R a daj a, dosedanjega poslanca in mnogoletnega, neprestrasenega boritelja za pravice Slovencev, potem g. Janeza Fiu-herja, kmeta in 281etnega župana pri sv. Petru pod Mariborom, uda kat. političnega društva in po vsi okolici znanega poštenjaka in narodnjaka. — Ker so volitve deželnih poslancev nenadoma do jeseni ustavljene bile, veljajo priporočani rm žje za prihodnji čas, ki gotova ne bode omajal zaupanja volilcev do njih , marveč ga še  bolj  utrdil z ozirom na gospodarstvo liberalcev.
Spodnji Zemou na Notranjskem 1. marca. J. P. Šk. —
Dovolite mi, drage „Novicea, zopet malo prostora, da vara poročam eno in drugo. Naj tudi jaz začnem z vremenom. Prav lepo suho zimo smo imeli, ponoči mrzlo, podnevi pa soince in toplo; zato je pa narava začela malo po malo premenjevati svoje oblačilo. Vse se je oživelo; živali so se prebudile iz zimskega spanja i martinčki, kobilice, pajki, muhe in metulji. Drevje: jelša, dren in leska poganja, iz zemlje so prodrle spo-mladne rastline: pasje mleko, kokošjak, trobenticer zvončki, vijolice, marjetice, plešec, kurja čevica, Veronika, svenjarice, čmerika, ključi itd. Le selivcev ticic je malo videti že nekoliko let, zato pa imamo mrčesov v tem večem številu. Odkar imamo železnico, se tudi veče tiče nas ogibajo tako, da se lovci pritožujejo, da ni več živali, a mi kmetje se pa pritožujemo, da ni več drobnih tičic, ki bi nam snažile polje in vrte. Kdor ima topole in jelše, ta ve, kaj delajo nad korenikami požrešni črvi; posebno topol trpi, tako, da se sedaj malo dreves dobi popolnem zdravih. Kaj pa rastline? One nam že 2 leti pričajo, kako ostre zobe imajo gosenice. Zato bi bilo želeti, da bi se kaj bolj skrbelo za obranjenje koristnih tic. Zeleznično društvo naj bi po škarpah nasadilo, na pr. akacijo, bor in kakovo drugo grmovje, da ne bi se tiče bale hrupa hlaponov; s tem bi si silno veliko dobička železnica v malih letih naklonila ; sitna delo bi se prihranilo za vzdržanje škarp, ker bi kore-nike zemljo držale; prirastlo bi pa železnici tudi obilo lesa, katerega nam vsaki dan več primanjkuje, vrh tega bi drevje delalo zavetje pred silno burjo in pozimi bi popotnikom bile zeieno drevje prijeten pogled. — Naj bi naša županstva vsaj nekoliko poskrbela, da ne bi poredni paglovci tako stikali po tičjih gnjezdih. Pa še največ bi posebno žandarmerija opravila, ko bi zagrozila starišem, da ostro pazijo na svoje otroke. — Tudi čbele so od 20 dne tega meseca začele ob-nožje nositi; jako vesele so, vkljub naši lanski slabi letini. Ni čuti, da bi bile letos komu pomrle, zato, ako nam Bog da lepo spomlad, pričakujemo zgodnjih rojev, ker prve dni svečana sem dobil že negodno mlado čbelico ven znešeno. — Pričeli smo po malo že kmetovati; ako ne bo kakih hudih nalivov, bo lahko delo, kajti zemlja je silno rahla in prhka. — Drevje ? razen hrušek , obeta obilega cvetja. Trta je tudi zdrava. — Sredi svečana meseca sem imel čast, nekega Ruskega doktorja pozdraviti, Jsi se je v domovino vračal; govoril je lepo srbski. — Se prosenca meseca je silno mnogo Lahov se vleklo na Turško, da bi ondi prvi se naselili in pozneje svojo naselbino za Laško zemljo proglasili, kakor so to storili z našo Istro. Al vsiijence so nazaj tirali.  — Naši kmetje   se   silno vojske boje,   ker vedd,
79
da potem jih Čakajo se veči davki in bode vse draže. Bog nas obvaruj le vojske z Rusom! — Naši vašČani ob nedeljah pošljejo po-me, da jim iz ,,Novic" in ,,Slov. Gosp." važnejše sestavke čitam; pa tudi na zgornji Zemon se pososujejo in okoli na vasi. To je veselo znamenje, da je našim kmetom mar za napredek v kmetijstvu , in res so sejjudje že bolj poprijeli drevoreje in zboljšanja polja. Želeti pa je tudi, da bi se ubogi kmet opomogel, sicer tudi pridnega gospodarja čaka be raška palica.   Bog pomagaj!
Gorenja Senica 3. sušca. — 27. svečana ponoči je
pogorelo v naši vasi 8 kmetov s 16 poslopji. Pravijo, da je tisti gospodar, pri katerem se je ogenj začel, sam pod zažgal. Celo prazna ni ta govorica, ker so ga žandarji res drugo jutro v Ljubljano k sodniji tirali. Škoda se ceni nad 15.000 gold. Pogorelci, razen^enega, so bili vsi zavarovani, al le za malo. Gasilnica Škofjeloška je dobro delala, le škoda, da je že pozno prišla na pogorišče.
Iz Ljubljane. — Dve prav novi novici imamo dane3 naznaniti svojim bralcem. Ena je ta, da — kakor so drugej odložene volitve dež. poslancev — tako je oficijelno odložen tudi naš deželni zbor do jeseni; minister pravi, zarad tega, -ker utegnejo obravnave državnega zbora še dolgo dolgo trajati. Da se deželni »bori odložijo zarad tega, je naravno zdaj, ko je državni zbor skor vse, deželni zbori pa malo več ko nič; — da pa se že razpisane volitve po druzib deželah zarad tega ustavijo in odložijo za več mesecev, ker je na Dunaji zbor, to naj verjame, kdor hoče! Zato je bila dobra misel, da bo dr. Vošnjak in njegovi družniki vprašali mioi3tra, naj pove , zakaj so volitve ustavljene? Ali bomo po odgovoru ministrovem kaj več' vedeli kakor danes, je pa zopet vprašanje. — Druga novica pa je ta, da za c. kr. deželnega predsednika v Ljubljano namesti Widmana pride g. Kalina, c. kr. dvorni svetnik pri deželni vladi v Gradcu. O novem deželnem predsedniku nam je znano le to, da je rodom Ceh in da je neki prejšnji čas c. k. okrajni komisar v Cel j i bil.
— (Iz seje družbe kmetijske 3. dne t. m.) pod predsedstvom barona Wurzbacha poročamo sledeče: Pisma, s katerimi se gospodje , ki so bili v zadnjem občnem zboru za častne ude izvoljeni, zahvalujejo za skazano jim čast, so se na znanje vzela. — Poročilo o H a rajo ur šk i mlekarski in sirarski razstavi lanskega leta, in pa brošurica o napravi stanovitnih siršnih tekočin (Darstellung haltbarer Labflussigkeiten), ki jo je, kakor uno poročilo, si. ministerstvo kmetijstva poslalo družbi, se pošlje gosp. župniku Mesarju, voditelju sirarskih družeb Gorenjskih. — Prošnja nove si-rarske družbe ,,na Poljih" za ustanovno podporo se s priporočilom pošlje si. ministerstvu kmetijstva. — Ker je sirarska družba v Podhomu spolnila svojo nalogo, se jej izplača 100 gld. državne podpore. — Prošnja občine Polžniške za dovoljenje še dveh sejmov se priporoča c. kr. deželni vladi glede na živahni živinski promet v tej okolici. — Krajni šolski svet v Blagovici in pa podružnica Bohinjska dobita nekoliko sadnih dreves. — Naznanilo predsedstva gozdarskega kongresa na Dunaji, da se zbor odloži do marca 1879. leta, se vzame na znanje. — Prošnja kraj-nega šolskega sveta v Žalni za podporo naprave šolskega vrta se ni mogla vslišati, ker za letošnje leto še niso državne subvencije odločene. — Odbornik in blagajnik g. Brus vsled sklepa zadnjega občnega zbora predloži poročilo o sestavi družbinih računov. Ker je poročilo obširno in se stvar ne more kar nagloma rešiti, je bilo sklenjeno, naj poročilo poprej cirkulira pri
vseh odbornikih. —- Za uda družbinega   je   bil sprejet g. Bernard Degišer, posestnik v Mengšu.
—  (V zadnji seji mestnega odbora 28. sveč.) je bila jako živahna razprava o napravi mestnega kopališča. Poročal je dr. Keesbaeher. Na dveh krajih bi se dalo napraviti: ali v Ljubljanici, ki bi ga Tonnies napravil za 6674gold., — ali pa v Gradašici v Ko-lezji, kjer bi moralo mesto dotično posestvo kupiti za 10.000 gold., vredba kopališča pa bi zraven tega še nad 1000 gold. stroškov prizadjala. Vendar iz mnogo vzrokov dotični odsek priporoča, naj se Kolezje kupi. Nakup zemljišča in napravo kopališča sta zagovarjala odbornika Lasnik in Doberlet, odbornika dr. Kari Bleiweis, rekši, d* stroški za nakup posestva in napravo spodobnega kopališča utegnejo znašati 24.000 gld., dr. Ahaci č in Regali pa so nasprotovali, da kar na vrat na nos tako drago reč kupi mesto, in obveljal je naposled predlog dr. Schrev a, naj se bolj natanko po-zvedo vsi stroški in potem naj pride še enkrat stvar v zbor, zato ni nobene nevarnosti, ker posestnik Kole-zija se je zavezal rešitve čakati do 1. maja. -— Mestni očetje povdarijo, ali je blagajnica mestna zmožna za sicer dobro, a vendar ne neobhodno potrebno napravo žrtvovati nad 20.000 gold.
—    Po špitalskih ulicah je hitra vožnja prepovedana; pa če policija ne bode ostro pazila in prestopniki postave ne bodo občutljivo kaznovani, bo postava ostala le zopet —  na  papirji.
— (Deželni odbor) je predlogom dotičnih pomnoženih krajnih in okrajnih šolskih svetov pritrdil, da se Janez Borštnik v službi nadučitelja in voditelja dve razredne ljudske šole vSmariji, ~- Miha Kalau pa v učiteljski službi na ljudski šoli v Orehku definitivno potrdita.
—   (Kupcijska in obrtnijska zbornica) je po novih volitvah 1. dne t. m. zopet izvolila za predsednika g. Aleksandra Treo-ta, za podpredsednika pa gosp. Kar. Lu k m a n a.
—    (V zadnjem zboru zdravnikov) je pl. Radics kot gost poročal o nekaterih zanimivih zdravniških starinah, ki jih je našel v privatni knjigarni kneza Karlosa Auersperga, katere obstanek sega v leto 1655. nazaj.
—  Na mesto c. k. policijskega svetovalca g. Kausa, ki grč v Trst, pride v Ljubljano policijski visi komisar gosp. Schweiger.
—   (Slavni hranilnici v Ljubljani) se v imenu od-borovem javnim potom presrčno zahvaljujem za lepo svoto 100 gold., ki jih je naklonila „Narodni šoli", društvu v podporo ljudskim šolam in revni šolski mladini.    Bog blagoslovi dobrodelnost!
F. Stegnar, načelnik.
—   („Pavliha(i), od gosp. Alešovca po Nestrojevi burki predelana slovenska igra je v nedeljo precej napolnila gledališče; gospa Odijeva in pa gg. Kaj zel in Susteršič so vrlo dobro izvršili svoje naloge.
—  („Brencelju št. 5), ki je ravnokar prifrčal, ima na zadnji strani podobo z napisom ,,Predvvolitvami na slovenskem Stajarskem in Koroškem". v Čeravno je ta izvrstno izdelana podoba, v kateri se Stajarski in Koroški kmet branita nemčurskih kandidatov, za zdaj malo prezgodnja, naj si jo vendar Stajarci in Korošci hranijo za čas volitve. V besedi šiba posebno dobro Hrvaške poslance, ki Be tako podajajo Magjarom v Pesti. Med ,,pogovori" se nam zdi najbolj primeren ta-le: „A. Kdo je kriv, da nismo še rešeni sedanjega ministerstva? B. Nihče drugi, ko duhovščina. A. Kako to?    B.   I no,  ker ga ni hotela pokopati,   ko je
80
padlo."   —   Razen   tega ima se obilno druzih osoljenih reči, zato ga bo vsak naročnik gotovo vesel.
— (»Sokolova" maškarada) v nalispanih čitalničnih prostorijah včeraj zvečer je zopet sijajno potrdila svoj večletni renome po 241 ličnih, nekaterih jako elegantnih maskah in živahnem gibanji nad 600 veselih ljudi, med katerimi smo videli častite narodne rodovine iz daljnega Dolenjskega, Notranjskega in Gorenskega. Tudi gostilničar je pohvalno —• vsaj pred polnočjo, kolikor je nam znano — rešil z okusnimi jedrni in dobro pijačo težavno svojo nalogo. Tako se je častno končal uaj-dalji pust tega stoletja.