t Največji demuki dnevnik v TAruiunih drianh Vilitst mleto • . . $6.00 Z* pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto S 7.00 GLAS t AR0DA * list; slovenskihidelavceV" y Ameriki. i" "like Urgc^^mZi^l^^^l U * th® United Stoto. i lamed every day except Sondaj» I and legal Holidays. 1 75,000 Readers. laat= I II Ml I......... I II lili fFlllidP TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 88. — STE V 86. Entered as Second Claaa MatterSeptember 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 13, 1934. — PETEK, 13. APRILA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT. PREDSEDNIK ZADOVOLJEN Z WAGNERJEVO PREDLOGO STROKOVNE UNIJE SE NE BRIGAJO ZA RAZSODIŠČNI URAD IN STAVIJO LASTNE ZAHTEVE Japonska namerava okupirati Alasko Delavci zahtevajo trideset ur dela na teden. — Uslužbenci Nash tovarn so se po šest tednov trajajočem štrajku vrnili na delo.—V German town, Pa., je prišlo med stavkarji in stavkokazi do vročih spopadov. — Premogovna družba noče zadostiti NRA določbam. Niti delavci niti delodajalci niso kaj prida zadovoljni z razsodiščnim odborom, obstoječim iz treh oseb, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt v namenu, da reši spore, ki se pojavljajo v avtni industriji. Strokovni delavci v Pontiac, Mich., se tako zanašajo na svojo moč in vpliv, da so hurez posredovanja razsodiščnega odora stavili delodajalcem svo je zahteve. Govorice o generalnem štrajku v avtomobilski industriji se bolj in bolj širijo. Zelo značilno je, da se bodo v nedeljo sestali v Pontiac, Mich., delavski voditelji vseh avtnih središč k važni konferenci. Razsodiščni odbor je pa navzlic temu dosegel znatno zmago. Posrečilo se mu je namreč uravnati stavko pri Nash tovarnah v Kenosha, Wis. Po šest tednov trajajoči stavki so se delavci vrnili na delo. Ce bo osemnajst tisoč mehanikov zares zastav-kalo, se bo šele danes izkazalo. Sprva je bilo.precej upanja, da bo mogoče stavko preprečiti, ker pa delodajalci preveč trdno vztrajajo na svojem stališču, j bo le težko doseči uravnavo. Zastopniki delavcev v petih avtomobilnih tovar- [ nah v Pontiac so včeraj objavili sledeče zahteve: pet dni de!a na teden, po šest ur dnevno; petdeset od-i stotno povišanje za čezurni čas; nobenega dela v soboto in nedeljo; ženske naj dobivajo isto plačo kakor moški; minimalna plača za moške in ženske naj znaša po šestdeset centov na uro. V Germantown, Pa., je zopet začela poslovati Bergman Knitting Mills in sicer s stavkokazi. Pred tovarno je prišlo do vročih spopadov. Več oseb je bilo aretiranih, nekaj so jih pa morali odvesti v bolnišnico. V Jasper, Alabama, je bilo oddanih več strelov na stavkokaze, ki so zaposleni pri Debardeleben Goal Company. Dva moška sta bila rapjena. Petnajst tisoč delavcev je brez dela, ker podjetniki nočejo sprejeti določb NRA ter plačati delavcem po $4.60 na dan. John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, je izjavil včeraj v Washingtonu, da bo v premogovnih okrožjih Pennsylvanije izbruhnila državljanska vojna, če se premogovni baroni ne bodo pokorili določbam NRA. V Buffalo, N. Y., je izjavilo ravnateljstvo Cur-tiss Aeroplane and Motor Company, da bo preselilo svoje tovarne v Baltimore, *ako se dva tisoč stavkujočih delavcev takoj ne vrne na delo. Na vlaku predsednika Roosevelta, 12. aprila. — Predsednik Roosevelt se je na svojih kratkih počitnicah dobro popravil. Sedaj potuje v Washington, kjer bo že jutri predsedoval važni kabinetni seji.- Industrijalni ravnatelj H. S. Johnson, ki ga spremlja, je rekel časniškim poročevalcem, da je predsednik popolnoma zadovoljen z napredkom programa za gospodarsko obnovo dežele. Zelo značilno je, da se strinja tudi s predlogo senatorja Wagnerja, čije svrha je ustanoviti posebno vrhovno sodišče, ki bi i/ravnavalo spore med delav -ci in delodajalci JAPONSKA IMA ŽE NAČRT ZA VOJNO Z AMERIKO WASHINGTON, D. C., 1 2. aprila. — Kongres-nik William I. Sirovich iz New Yorka je v kongresni zbornici objavil japonski načrt za vojno z Združenimi državami. Sirovich je načrt dobil od sovjetskih uradnikov v Rusiji, kjer se je mudil lansko jesen. MOŽJE REŠENI Z LEDENE PLOŠČE Trije letalci so 12-krat poleteli na ledeno ploščo. — Schmidt je bil rešen na zadnjem poletu. FISH OČITA R00SEVELTU S0CIJALIZEM Newyorski kongres n i k Fish je pozival mlade Amerikance, naj uvedejo proti predsedniku o-pozicijo. Schenectady, N. Y., 12. aprila. Xuf\\n'ui*jki kongresnik, republikanec Hamilton Fish, je danes govoril pred "Young1 Republican klubi" ter imenoval člane ustavi zveste ter .s principi Jeffersona prežete demokrate. PoavaL jih jc, naj pri vsaki priliki zaeno z republikansko stranko »nasprotujejo predsednikovemu sistemu, ki hoče podvreči vse gospodarstvo vladni kontroli. — Demokrat je — je r*-kel Fish •— ko se stotrideset let 'borili in knvaveli za svoja na<-ela, predsednik jih je pa nagradil z državnim Kočija! rzmom. -— SocijalLsti Ki levokrilaši so dobili pri vladi vkoka- mesta, do-čim *<> bili demokratski volilci. ki leta 1932 niso glasovali tza soeija-1 i zoni, nesramno izdatni. Soi-ijalLst Norman Thomas je dobil tedaj manj kot en milijon jrlatsov. — Človeku ni t»roba posebne pameti. da sprevidi, kaiko avezna vlada uvaja državni socijalrzem. Prvič v zgodovini ameriškega naroda .se neti sedaj v Washingtonu razredno sovraštvo. SELITEV NEMŠKE INDUSTRIJE NA ANGLEŠKO Zaradi bojkota nemškega blaga je premestitev potrebna. — 18 tovarn se hoče preseliti. London, Anglija, 12. aprila. — V rac .se tajna pogajanja. ki imajo namen preseliti 18 največjih nemških tekstilnih tovarn v Anglijo. Nek 'zastopnik 'noini'.kih tovarn skuša dobiti dbo nosil 60 potnikov. Gonilo ga bo osem motor je vz naglico 160 milj na airo. [ Med poletom bo v aeroplanu ti- AMERIKA NAJ VSTOPI V LIGO Bivši državni tajnik pravi, da skuša Liga naro-dDv zaščititi svet pred novimi vojnimi grozotami. Bivši amed&ki državni tajnik Henry L. Stimson je v svojem četrtem predavanju, ki ga je imel na Priinvnton univerzi, zagovarjal Ligo narodov. Med drugim je izjaivil: — Združene države se morajo pridružiti Ligi narodov, ki je danes edino sredstvo tfa ohranitev svetovnega miru. Liga narodov je najmogočnejše orožje evropskih državnikov, s katerim zamarejo zavarovati svet in Združene države pred novo vojno. — Pomisliti je treba, — je rekel Stimson — da je blagobit Zdr. držav iv veliilci meri odvisen od Evrope. Najboljši doka« za to je Rveitovna depresija. Ako ameriška vlada prekine vse zveze z ostalim svetom, bo mirovnim prizadevanjem zadan usodepoTn udarec. ARETACIJE RUMUNSKIH ČASTNIKOV t>nnaj, Avstrija, 11. aprila. — Vsled bombne zarote proti romunskemu kralju in vlatli je bilo aretiranih 120 romunskih častnikov. Kaditja poročila naznanjajo, da je biLa zarota razširjena 'po vseh vojaških garnizijah in je Imela namen postaviti vojaško diktaturo, ko bi bila umorjena kraljeva ro-dovina skupno z »ministri v katedrali Domniska Balasha. Aretirani so tudi štirje dijaki, ki bi i m ;-li zatem, ko bi -bila katedrala razstreljena, \iprizoriti p<"» ulicah demonstracija. Xa čelu te zarote je stal stotnik I^elai]), ki je ]>omagal kralju Karolu leta lf»30, da se je zopet mogel vrniti na romunski prestol. Zaroto je odkril v petek četo-vodja Savianu v Cluju v Transsi!-vaniji. Savianu je naznanil svojemu stotniku, tla je dobil naročilo od njega visokega častnika, da nese zaboj prranat. v Bukarešto in da jih naj iaroči polkovniku 'Xicoa-ra. Oblasti so bile o tem ob vešče-ne in je bilo Savianu domljmo izročiti Xieoari granate, nakar je bil iXieoara a«retiran in takoj nato so sledile druge aretacije. ŠTIRI ŽRTVE EKSPLOZIJE A,lincria, Španska, 12. aprila. — V lovici lesene koče. ki je .bila razdeljena, kov je počil led. Rdeča brastavo je bila raavita nad šotorom dr. Sehmidta. Ko sva prišla iv taborišče, je Usakov sklical vtee može »na posvet ire jim je najprej poročal o 17. kongiresu komun isrtič-ne stranke v Moskvi". Kamanin je v torek rešil tri može. v sredo pa lii. Do sedaj je bilo v petih dneh rešenih z ledene plošče 62 mož. Poleg tega pa je 'bilo 5. marca- rešenih deset. ž.»na ire dva otroka. En otrok še ni videl drugega kot led. ker je bil rojen na "Oeljuski-nii", predno se je potopil. Z rta Van Kare m naglo prova-žajo rešene na rt Wellcn s psi in aeiroplani. V NEMČIJI BREZPOSELNOST PADA Berlin, Nemčija, 12. aprila. — Iz uradnih podatkov je razvidno, da je v marcu število brezposelnih v Xemeiji padlo za 570,000. 1. aprila je biio v Xemeiji 2.800,000 brezposelnih, ali polovica manj kot 1. aprila leta 1933. skan list, ki bo opremljen s slikami ter bo raizdeljevan med fomet* sko prebivalstvo po deželi. Po telefonu bo mogoče govorit i z vsakim krajem v deželi. Washington, D. C., 12. aprila. V torek je »biIn prvič razobe&pfia rdeča zastarva na poslopju ruskega sovjetskega poslaništva v prisotnosti poslanika Aleksandra Troja-norvfckpgfl. Pariz, Francija, 12. aprila. — Ako bo Rusija stopila v Ligo narodov, bo storila pod pogojem, da se izpremeni člen XVt. njenih pravil. Ta člen/ namreč določa, da so obvezane vse članice Lige, da nastopijo proti državi, 3d krsr Ligi-ma Zaradi teg* člen« tudi Združene države niso stopile i? Ligo narodov. iT, ? « .:. HJIAI RilODl" IBW YORK, FRIDAY, APRIL 13, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. mak Owned and Pohllahed by ■UNTKNIC PUBLiaDNG COMPANY (▲ Corporation) L. B«Mdik, Treu. Place of Sli W. lath Street. Of tbe corporation and addressee of above officer«: el Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the f»Mpte) Issued Every Day Except Sundays and Holidays la celo leto Telia aa Ameriko In tjUlfldO ttstsssssssssssssfta It pol leta ....................I$3.G0 Eft CCtft tetft ••••••••aeee«eeeee (1*50 Za New York ca celo leto Za pol leta ............. Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta ».»•»•••••••«• f7J00 $3^0 97.00 $3.60 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement _»Qlaa Naroda" lihaja vsaki dan Uvzemfii nedelj In praznikov.__ Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prioOCujejo. Denar naj se blagovoli poSUJati po Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejfinje btvallSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "fii is NAHODA". 216 W. ISth Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 m • ^^, ii LOČITVE ZAKONOV New York City, K. Y. Na dopis in prošnjo Mrs. Jaz-bee je> društvo "Bled" sklenilo na svoji letni .seji. da priredi igro v ikorist Dobrodelnega doma v Domžalah tretjo nedeljo po Veliki noči. Ve« čisti dobiček se pošlje našemu trikratnemu jubilantu p. Berniku, iz hrvalegnosti aa ves njegov trud, (ki ga je z nami. Izkazali jse mu bom« hvaiewne kot njegovi bivši vdani farani. Toraj, 22. aprila vsi brez izjeme v cerkveno dvorano na Osmi cesti. Delajmo vsi, da bo lepši uspeh. Podrobnosti so še naznanijo v tem listu. Frank Keržjnanc. podpredsedn i k. Porterville, Cal. Na veliki petek so se v osredn ji Californiji vršile šolske volitve. Kakor navadno, je bilo tudi letos malo zanimanja raa volitve, razen nekaterih "distriktov". v katerih je imelo občinstvo marsikaj ugovarjati »z željo za «preinenrbo učnih inoei. Tako je prišlo v bližnjem distriktu iRoekford-u do ostrih argumentov. Prva stranka je zahtevata, naj se omožene učiteljice odpuste iz Mlužbe. da jih naj možje žrvijo, njihova- mesta naj pa prevzamejo mlade, neomožene učiteljice. Stajriši. iki pošiljajo otroke v šolo, so se proti temu uprli rekov : — Mi izaihrtevamo dobro izšolane učiteljice naj bodo oanožene ali ne. Slo se je za dve učitelji-ci, katerih mfcžje so v dobrih razmerah. maee vzgoje, zaide odrasla- mladina eestiokrat na napačna pota. Upajmo, da se to stanj« izboljša. Pozdrav prijateljem CM asa Naroda 1 Naročnik. Naši v Ameriki W1SKE ČETE NE VZDRŽE JAPONSKEGA NAVALA? ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Menda ni v nobeni deželi na svetu sorazmerno toliko ločitev zakonov kot jih je. v Zdiiiženih državah. iS k or o tretina jx>vprečnega ameriškega dnevnika je posvečena škandalom, namigavanjem, ugibanjem in procesom, tikajoči m se zakonskega življenja, ter ločitvam, ki .so na dnevnem redu. Prav čuden vzgled dajejo gledališki in kinematografski igralci, katere smatra povprečni Amerikanec poleg boksarjev, baseball igralcev in nogometašev za nekake polbogove in jib skuša v vseh oairili posnemati: v obleki, obnašanju in seveda tudi v lock vab zakonov. Nemalo filmskih "zvezd" in "zvezdnikov" je štirikrat do petkrat razporocenih, in o vsakem takem slučaju pri- • „ . . , , , t i i. " I Katera strankin ima prav? nasa časopisja cele kolone umazanih podrobnosti. | " 10 , . » , V Porteruile i n ion i 1 i£h Ločitve zakonov, posebno take, ki se zavrse brez po- j^c^oo! ^ iejpraziljeni dve me- sebnega vzroka, so že precej resno omajale vero v svetost in vzvišenost družine, ki je prvi pogoj za procvit, napredek in blagostanje naroda. V nekaterih državah, kot naprimer v New Yorku, je ločitev precej otežkočena, pa si svobode in senzacije željni pomaga s tem, da gre v drugo državo, naprimer v New Jersey, v Nevado ali celo v Mehiko in v Francijo, kjer advokatje proti večji ali manjši odškodnini ustrezajo tozadevnim željam. Kako brez vzroka so nekatere tožbe za ločitev, nam Jasno kaze naslednji primer: V Baltimore, Md., je vložila Mrši. Charles Mitchell tožbo za ločitev zakona. Poročena je bila menda šele dva ali tri dni. — Kdo je vaš mož? — jo je vprašal sodnik. Nekaj časa je zvedavo gledala po dvorani, pozneje pa pokazala na nekega moškega, sedečega v bližini zatožne klopi. 1 Možak je presenečen vstal in odločno odkimal. sti za nove trusteeZa ta urad je kandidiralo osem mož, največ iz sebičnih /namenov, to je, da postavijo člana svoje družine ali sorodnika v službo. Povsod "pulil". Za. šolskega zaupnika (school trustee) v Olive district, štiri milje od PorterviMe, je bil soglasno izvolj«en g. J. .R. Simonioh za tri leta. To šolo obiskuje okrog 25 u-čencev. O. Sšmonieh, ki je bil pr-voboritelj za ustanovitev tega šolskega distirikta ktd je svoječas-no služil kot trustee dva termina. Katkor pred več Leti, tako bo tudi {?- Simon Le h vestno zastopal zaupno mesto v korist učni mladini. Vi, mladi fantje* in dekleta, danes je vašat bodočnost odvisna od prave vzgoje. Prva šola je dom, tam kjer so otroci izučeni v družbi svojih starišev, ikjeir imajo otroci stairiše aa zgled, da si na pravi poti. 'Četudi so ubožni, je -ceLa dru-J žina vesela, srečna. V domovih -pa. Porota jo, tla je LVance.s Tavčarjeva. ki se nahaja v izaporu v Ohieagu — neki Oikaški dnevnik je poročal, da je bila izpuščena pod kavcijo,— pisala wstri slovenskega filmskega, -direktorja Pal mer ja v lloilv^voodu, katera živi v Clevelandu, naj ji hitro pošlje $350 in za to vsoto dobi $500 kakor hitro 'pride iz zapora; dalje pravi v pismu, da je naročila svojim pravnim zastopnikom v Italiji, naj ji brž pošljejo 200,000 lir ($16,0001. Tavčarjeva priznava v tem pismi u da. se nahaja v skrajno slabem položajni. — V Buenos Aires. Argentina, je propadla baniika Commercial d.-I Plata, in dva njena jugoslovanska uradnika Tonko Milic in Pan-dol Tad k* sta bita aretirana zaradi ogromne .pouveverbe-. Milic, doma iz Dalmacije, je bil nekoč v New Yorku v Bueonos A i res u je pa svoječasno vodil pisarno Izse-ljeniške zaščite in nekaj časa izdajal slovenski list "Slovenski dom" pod pokroviteljstvom bivšega jugoslovanskega poslanika Ivama Svegla. Mnogo naših r<)ja-kov je imelo denar v propadli banki. Vprašanje Daljnega vzhoda še džurije zavzeli osrednjo strateško vedno razburja duhove v Evropi pozicijo, je verjetno, da se ne bodo in po vsem svetu. Govori najo.l-initi &pušč:!li v boj za Vladivostok, govornejših sovjetskih politikov na : temveč da pošljejo eno svojo ar- Možgani so za -misliti; motnja zadnjem komunističnem kongresu mado na llabarovsk. da tako pri- Pa us ti v ar j a mnenje, in posebno govor poveljnika stalne vežejo nase rdečo vojsko, ki je * vojske na Daljnem vzhodu, gene- zbrana v .rajonu Vladivostnjk-Xi- časopisje poroča, da namerava ra!a Blueeherja so napetost še p«>- kcNk-rsurujsk. Xa ta način na- P®11" sto IWViiških pastorjev presto-večali. -Kljub bel j pomirjevalnim meravajo Japonci odsekati rdečo lz I>r<>tet«taiateke v katoliško vestem z Daljnega vzhoda ni iz- vojsko v Primorju od Rusije. Rečna vero- ključena možnost, da vsak trenutek ' mornarica .laiponcev in drŽave | ^ 0 t0 "^odi, ne bo protestant-izbruhne spor. Xe samo sovjefi, Mandžnkuo na reki Snngaru bo no ^ka \vra na» posebno veliki izgubi, temAeč tudi asUili svet stalno pre- zasedbi Ifabarovska lahko popo}- katoliška jxi ne na ptwebno veli-tresa vprašanje, ali bodo mogli Ru- noma obvladala položsij na rekah ^ceirL (^°^čku. si braniti Primorje in paljni vzhod. I'suri in Amini. V takšnih razme-j * Sovjet-.ki generali sicer vedno po- rah ne ho Amur prav nič več ovi-1 Pnjatljstvo si mora človek za-udarjajo, da ne odsfopi Moskva ni-1 r:d Japrnu-ev pri zasedbi amur- t,lužiti- ljubezen mu je pa poilar-ti pedi ruske zemlje in da je pri- ske železnice, ki se vije v pasu ob iena-pravljena braniti z vso odločnostjo severnem bregu te reke. Ta-pre.l-l * Primorje in Vladivostok. Hlueeher hodna operae-ija bi v smislu besed I Nikjer ni takega sovraštva kot je v svojem zadnjem govoru oni«-- generala (Jolovkina zagotovila liic- In< t} iRralkami. nil. da se je moč sovjetske vojske vidacijo rdeče vojske v Primorju. | ^^ j® »'a-voia iffralka,umrla, ho na Daljnem vzhodu v zadnjem ča- Zelo problematično je vprašiinj'*,: vsi časopisi pisali o nji in objav->u tako povečala, da daj>onci ne alf b<»do mogli >»ovjeti svojo rdečo botlo imeli poguma, da stopijo «ia vojsko v slučaju vojne hitro pomno-sovjetska tia. Njegov govor so žiti in oja<"iti. ker je. sibirska ze-vjetski listi priobčili v celoti. ■ leznica prešibka za tako velik Mikavno je danes vedeti za nri^- i promet. Za ruska letala -o važna nje znanega ruskega strokovnjaka za Vprašanje na Daljnem vzhodu, bivšega načelnika ruske Akademije generalnega štaba gen. X. X. Golovkina. ki živi zdaj v Parizu, t še vedno zanima za vojaška vprašanja. General CJolovkin je napisal že več pomembnih del o teoriji l>«»- i iovkina. strokovnjaka bivšega pomorska in politična središča na .lajjonskem težko dosegljiva in j-de-čim letalr-m bi t« žk<> da lo njih prodrejo; poleg drugega so Japonci zelo utrdili svojo zračno obrambo. 1 Takšno je mnenje generala (»o- ga in da njenega moža sploh ni bilo v sodni dvorani. TBI NALOGE NOVE "PETLETKE" Izkazalo se je, da je tožiteljica pokazala na napačne- vladajo večni prepiri, katerim sledijo ralaporoke m tožbe, so otroci vrženi na eno strain tako da so oropani domače hišne vzgojo in postanejo navadno slabi državljani ter lomilci državnih postav. Kakšen zgled ima hči od svoje razporoeene martere, kr se s kom okoli vlači? Ali bo ona kaj boljša? Kakšno ljubezen -vma< sin do Svojega očeta, ki se je že rvečkrat oženil, pa je zanemaril, svojo de-co? Sola kr učitelji storijo svoje. To je vse. Jvje-r pa ni prave do- jevanja. ki >o bila prevedena i:a s francoski jezik. Cieneral t«ol«»vk:n ; še vedno študira položaj n;i Dalj-J nem vzhodu. Sodeloval je tudi |»ri j velikem delu "Tihomorski pro-I blenr*, to je pri knjgi, ki je na ; glasu najboljšega dela o tem vpra- j š v Zabajkaliji. V* lilago-veščensku i»i na postaji Daorija .ie Ijali njeno sliko. Xjene tovarišice so kar sukale od tzavlsti: — Presneto, kakšno reklamo si zna napraviti... rem ore Slovenija. Vožnja 7. vprego je bila zamud- > rabi orožja, niti Jna- kor ni n hI nilsko voctletke, o kateri so v obširnih in v izčrpnih, referatih govorili vsi voditelji sovjetske države. "Ekonomičeskaja žizn" piše tudi o teh nalogah in med drugim smatra sledeče tri naloge za najvaižnejše: Prva in glavna politična naloga druge petletke je končna likvidacija Jkapitalističnih elementov v državi in iztrebljenje ostankov kapitalizma v gospodarstvu in v zavesti državljanov. I>ruga naloga je, pravi, povečanje blagostanja delavskih in kolhoskih stanov in zvišanje pot rob delavcev najmanj za 200 odstotkov. Tretja naloga je v dovršit vi tehniške izpeljave nacionalne ekonomije in Sovjetske zveze. Naloge, pravi, so zelo velike, toda pri uresničevanju bo nastala marsikatera težkoča. Sicer težave za izvedbo teh treh nalog ne bodo finančne, marveč le psihološke. Posebno glede prve naloge, kjer se govori o iztrebljenju pojma kapitalizma iz miselnosti ruskih narodov. Opičji obok. Hči nekega bratislavskega kro-Hnjorja je pred dnevi (povila otroka, ki je »bil bolj podoben opici k%k»r «k>raku. Novorojenec j? %mmL nenavadno o! 'so v Idriji kar pivko noei zavze-j dobi posojila ali g.i mora vrniti. V} l,rvo «n'- yiadhnir Begunov. ' - _ "GLAS NARODA" HEW YORK, FRIDAY, APRIL 13,1034 THE LARGEST SLOVENE DAILY teU.tt. K If \ ST (il.AESEff: KROJA C IZ TILSIT A -- PIfVI DEL-- Iz Slovenije. Kadar j«' iiil stari iSclinbb pijan, viti jietdeset mož v .Jeruzalem — molitvi!** Stali so v pozoru in sneli j«' prihajal k župniku. To ni bilo v sveto mesto, mi pravi major n šleme. Uilo j«' grozno vroče. Ti cep-daleč od krčme, morebiti dvajset mi tla cigaro, ("ez nekaj dni smo H so buljili predse kakor zabodeni, korakov. Sel je čez razmočeni trg že bili na potu. Na vozni izkaznici, I'.il je petek. Doji v Jeruzalemu .sem pred cerkvijo. Itilo j«' ob osmiU je bilo zapisano " Jeruzalem**. —' slišal kričanje Turkov, Židov. Arab-zvečer. D šalo je po jeleni. Od pa- Med potoma — zdi »t* mi. da je bilo cev in drugih zaveznikov — jaz sem 11::joče listje je šumeč drselo ob v Vratislavi — .sem si kupil Novo j>a potegnil iz žepa Novo zavezo vznožju .»hibo razsvetljenih hiš. —j zavezo. Znkaj. tako sem si misld. :iu poiskal mesto, kjer Gospod poti Klekt. ična žarnica na žici. ki je hi-j rlovek se mora razgledati. če pri Je krvavi pot. ko iznenada skoči na-la napeta ml županove hiš.- do kr-j ^ tuje moto. Dolgo smo .se vozili, prej eden izmed mož-ytopi iz vrste, čine. se je nihala v vla/nem vetru. J Jeruzalem' je zelo daleč, gospod s«. požene do oljke, grabi deblo in Šel je luirifga ki raka. ill liihčc ! pastor. Akt smo na potu'naleteli na ,za;"-ne obenj drgniti čelo. In kriči A \ .l>i ne b; bi! opu/H ua njem, I zaifaten»» pro».» ter smo se mora!i in kriči. In hije z rokami okrog seda je bil pil. Z de-.no ramo je t hI- i u>taviti sredi na planem, iti to >e be. V etvilti j«* hit krojač iz Tilsi-rinii velika vrtna vrata, potem «rlo-I je po«osto pripetilo, selil odredi!. {ta." b< ko zadihal in potejrml /a zvone.*, i »In so moji fantje uuilo vežbali. :n | " hi kaj je kričal krojačje va»-Župnik je sedel i^i knjgi do- j ink polagoma napredovali pro-.kokrat na tem mestu vprašat žuo- in.t če zgodovine v k; je bi.'a'ti sv«*ii deželi."* nik. mešaniea delovne .-ohe in zašel,ne i Kadar je .Sehubb prišel do tega' "Vpil je: 'Pretek!., je d vati*..." pivnie.-. l> šalo je po starih knjitr 1 m. sta .svoje povesti, se je vselej | ^ ,n J4' 1,mi ! /ai obliznil zjrornjo j * N"' ««l!!"Vo:i! stari Srhllbh. mi« nem cvetju. Stari Sehubb | „stnieo z jezikom. "Na ogrski p;i-1 > '"»loveren in bolan," > j»i sede! na u.šnjen Molček. ki le .^j krolovičil svoje ljudi. po stal p-.l-u /upnikove pisalne oma- travnikih okrog Niša. v Carigradu. vsakokrat rekel župnik. '*l>a. kmalu nato je umrl za m i- nemim . inenea! z rokami in re-'., k,, sllll> |>r&Ji v Jeruzalem. sem u- J*' kel Sehubb. spil svoj ke.: 'CospoH župnik, /..»pet nic k;iz;lj „., tKistaji. da so nastopili in !J-'**«>g i" " ulaljeval: " Priskoči! sem rinič . " VM. prešteli. |»„ten. >mo do- |"» "1 »»hi«' Župnik. {H* v dezn in liku kmet in polnili bataljon, prejeli tropske če-jx !M M> l,rl ko "Tr"k- K,,ko ribi.akakor Sehubb. je položil knj;- ]ade jineii smo vsak teden eyknt se sine, sem mislil sam pri sebi. ne- krajevni dopust. Tedaj se mi> " kak kn,ja*' 1Z r,ls,ta I'r'*Prešm 1 rla-ila vest. gospml pastor, saj i»e J 1,11 drevesom. v tem se.pa človek moreš dopust it i. da hi .se takile j ' l»»-«'ti meni. raztrga i»a- radno Mikujo in se vr/e na sveta mhuli eepei .sami potikali po svetu. lili sem v llelitiji in V Vilni. Tak ^irraSitu ga za ram.- in vpi- dopust lll.re vreči iz pravega tira 'lovski Človek:" Moštvo se Se zrelega človeka. Kaj naj bi rek.-l' j'* vn,,,""r!i"- pntekio je vee nw- svojemu kapetauu. če hi se mi p<»-i niliov. ko je iznenada zagrmelo -- go po lep sehe, j»rine>el SHiuhbti gro^a. privil petrolejko in odir >-voril : "Pa pripoveduj...." Ii; Kehubh j.* prijMiVedoval. Ilila je \e.lno taista pove^f. '/.,- več let je bilo rak«. "a.sT »r." j e zač »I S»*fiui»l>. "ko se tra navlečem, nu-začne mu pogost<» piti. ker nie to vedno tai:o uniči! Na nob'-n način ne ..... .............. ............. konca s to stvarjo, pa naj se še j-|)anes popoldne premo na izlet naj**" za*Vli ^Tr,',jati. " V kritje!" j liko ubijam. Zmerom ni<»ram gov»- < »jjsko poro. kjer se j.' boril n «š I x lVl"' Vrgli s-mo se na tre- riti o tem. i - ne l»i bilo vas. Krenemo, vsi top-top v huh. SP0<,•,-i/ T. sita. in tega ne prenesem:" mislim, le pihajte, tega kamor smo jv" ;,!jko " Ne! i u i »h se je naglo nagnil naprej namenjeni 7.tiaj. ne more v.sa kdo vi-j J*' prišel do tega me- deti in doma x a-s bodo zavidali, ko S*1« Wtti* P'»Ve#iti. je vstal ill Stepo jim hoMe pLsali. dice so bile stra- | Žlipilika. .;..»» vro.-e in umazane, in kar ni-i pastor." je rekel, "in j. eni m m ogel predstavljati, kako je 50-ktnica Mengeške godbe. Iz ilengi5a j>išejo: 8. julija 'bo j>ros.!avita Mengeška godba srečanje z Abrahamom. Prav je. da se ob tej priliki spomnimo vseh neprilik iu zaprek, ki jih je moralo to naše društvo preiti a ga t i. Ko je liog ustvarjal našo l'*po zemljo, ni varčeval z lepotami. Pri delitvi je rekel: "V teh krajih n »-do ži\eli veseli ljudje in njih jezik bo »zvenel kakor i>e.sem*\ llesničr.o r\ traših lepih krajih naseljeni ljudje. ki ob vsaki priliki ]M»kažej.i veselje nad življenjem, kjerkoli je to mogoče. To svoje veselje pa izražajo še bolj z gojitvijo glasbe. Ni je skoraj vasi. kjer ne bi p »-samez-niki skušali razgibal i Ijud-| st v;t za gojitev glasbe. To je imo i t udi za na»--* društvo gonilna .sila. Ljubezni do glasbe je premagovala vse nepriiike. ki so ovirale pot navzgor ris j«* krepko uru-žilj» ]>osameznike v «-e!o!o. Ta iju- !ni'-»n ji' bila tudi vzrok da so nii:<-deniči žrtvoval? ča> za iič.-nj" ig;:-l»e. I*»ili mi jo fantje krepke j volje iu [mini idealov. J 1 'stanovi! je .Mengeško go. iJegisj-iicr l'«.riiitril. ki mi ga valovi živl.i.-nja za!i« »'" v M. lg. š \/ ! daljne Tiro!>ke. ^MUuleniška I"*.-; .svojega /i\ jen.ia je preživi I v iM -ngšu. liil j<» mož. ki je iji.hif J ^la«ho nad vse, ni u.sira.šil nobenih uepri'ik in je položil tem-lj-nr kamen za ustanovitev nagega društva. Zbral j«- j>»>leh je doživela Mengeška godba, ko j«* bil \i gospmlarskib vzrokov Degischer Bernard pri-i-ilj ni izseliti se ii^ Mengša. Sreča pa je bila. da se je prav takrat priselit v Mengeš njegov bratrance DegLseher Prane, ki je vzljubil godbo kakor njegov prednik. T.ela so vzgojila dobre godb •- nike. ki so premagovali vse zapreke. Ko so .si vzgojili dober naraščaj. so se r naknili iz aktivnega delovanja. «>s.T.-ili j>a r-o š,- nsiprej največji podi-wcniki iu prijatelji nase godite. Mnog* od 11 - ? ;i»:' • v!! -*-jljev so >e žt4 priselili v večnost. , neka j )».;■ jili še /i\-i. i Nercčn^ smrt 14-letnega fantič?.. j V vasi Dragošeek. nedaleč o I j znanega božjega pota pri Sv. An-jtonu na Štaiigi. v občini ire-betje\-i-'ci, se je dogodi'a na veliki torek u-navadna tragedija mladega po-set n i ko vega sina Uudolfa Cerneta. [komaj 14 let staiega. Njegova ma- !t; jc /godaj zjutraj od-Ia v Litijo po onravkih. njegov očim Franc Kukavica na ie neka,ko .«1» pol S zjutraj odšel z doma na bližnjo njivo, da bi pripravil za sejanje ovsa ter seboj ponesel brano. Doma je pustil 14-letnega Kndolfa. ki naj bi pazil na« svoje 'i ndajše bratce. 4. 2 in ]k»1 leta »ta«?. Naročil mu je še. naj čez kako uro prižene na njivo junca, da bi z i brano potegnila čez njivo. Ker fanta le dolgo ni bilo na njivo, je Kukavica "šel domov pogledat, zakaj fanta ni na njivo. Ko je stopil v izbo. je v svojo grozo /ajMizil Kndolfa Obešenega >za vrati. Takoj ga jc odrezal i t* pričel tresti, da bi ga morda še spravil k življenju. toda vse skupaj ni nič pomagalo. 1{ ud o h* je ostal negilien -— mrtev. Vsi znaki čisto določno kažejo, da se je fantu pri igram ju z vrvjo zgodila nesreča, »la je obvisel na vrvi in si ni mogel ve." jHimagati. Mlajši bralci ga po seveda tudi niso mogli rešiti. Deček je bil zelo priden in delaven in je doma pridno pomagal pri delu. 100 POTRESOV NA DAN OVRATNICE IZ KAČJE KOŽE Northampton j- svetovno zn.-u . . I'.. l.-l.tvanjii r;izuih predmetov čje ki ž«-. T;:m izdelujej.. čeveljčke. torhiee 'u vse mogoče toaletn*' .retiim re ka\;.' knže. N'U'thanip-•:: j" z»laj -Topil preti svet z in»" • stuzae: jo : i : kačje kože je naprav 1 ;ai ško ovrat nb-o. ki je lepa in eeio '•»»tj trpežna kakor svilena. N>»r*!i-aiiipti.n je lalvf.j poslal eno ovratnico prestolneiuu nasledniku, 'cer dobro ve. da «e nr»va moda tak »} vpelje, ako pri "ne n.Viti kačjo ' -vratuieo angleški prt^stolonasle. - ti. Ali moram zato tako ' ^ubijali ljudje drug za drugim n-'v zraku so se obesili trije beli ko- k,. ali tako. saj sem hil mati stot- n1"'- VP'T»- lilije! Ko so torej razdelili jedačo, j."' tuhl- il 1 ,u,n,i J'* brn"- pridem do poveljeval nastop in rekel: — j,!- !<>P°M ,,a trdnjavah iizpil Xupn.k j«- stareisa vstikokrut v z:M«dhu l il s tem. da m*t j» prikimal. Moja službena tloižii(»st je. j«' dejal sam pri sebi. da po- !!Šam norega kmeta. I u Sehubb m,,oeI naš liospod Itog sploh prt za.-el : "Nihče razen vas. gos [tod pa. ko so letalci tako brneli in >o grmeli obrambni topovi ter je v tem zdaj psi zdaj nastal mir za nekoliko sekund, se je znova oglasil >tati v tein mestu. Vodil nas je grški menih. In glej. že srno na »nestor. ue ve tega iu nihče naj tega'>lu j»pj <)ijskj gori. A o gori no- i P^okleti krojač, povsem tiho. pa tudi ne /ve. Svoje sin«.ve sem vzpo-! bene shdi. Nič kakor grijim hrbtom so se zopet začeli u- Vsaki j»ot je stal stari Sehubb jejo oblast, spoštujejo božjo be-»1 je tiče o-;a t(. govedine s<» s svojimi okovani-tr.»k: liil sem ravno ua dopustu. !mj ,-evlji udarjale obdarjale ob i»;i dušek izpil. "(bi pstega dne. g(rs|>od pastor, seut se zapit kakor Ž. na mi je bila umrla. Fantički jir)»k<» kamenje — ko smo šli tor-j svinja." pravi in gre. so bili premladi, iu v hiši ni bilo nikogar za žetev. Štirinajst dni sem hil neprestano na polju iu kosil. Iu potem je nenadoHia prišla brzojavka. Odrinil sem na pot k polku, ki je bil v Itu&iji. Ko .sem pri-š- l. je reliel moj kapetan : "Čestitam. gospRt'(;/ D K L SLEDI Sehubb je pil. pastor je kimal in |,iami drevo. Moj ovratnik je bil ves poten. Za drevesom, pri cerkvi je se l»oril z dremežem. Dane posluša! povest nemara stoti pot.'^al grški duhovnik. Pogledam ira' j ".Jeruzalem s., namreč." je rek"! izpod čela. in na mestu ga ziuanj-' Sehubb. "naskakovali Angleži, in ka. Moštvo se [>ostavi v četver^ jaz /ato naj bi prišel na pomoč nem- pa poveljujem "Mir" in pravim: ški oddelek. Stujim torej pred nta- "T«» je drevo, ]»od katerim se je jorjetn in zvem. da moram odpru- boril (btspod. Pozor! Doli čake! iv "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne poji šil jamo. 2ELEZNI3KA NESREČA Pri XorritfUmm, Pa., je mlarila lokomotiva v vagon, 'ki «e je vnel. Trij« dolawi, ki so so .nalinjali v vagonu, so agoreli. knjižnica St. :i. Testament Spisat Ivan Uu/tuau. ljudska drama v 4 dejanjih, brus......35 Št. 4. Poletne klasje Spisal 4'velk«» ."> strani, broširan«................. Št. 11. Peterčkove poslednje sanje Spisal Pavel Uotia. Ro£ietio povest .........................33 Št. 14. Denar »l»r. Kari Kn^liš«. Xannlno-^<»s|MMlarski spis. )ioslovenit dr. Albin O-ris. -jrlfS strani, broš... .80 šr. 35. Edmond in Jules de Goncourt Spisal Iten<»e Manperin........40 Št. IG. Življenje Spisal Janko Saiuei*. Pesmi. 11-strani. broširan«............. .45 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal I*rosper Merimee. Povest SOi strani .....................30 Št. 10. Potopljeni zvon Spisal Cerhnrt Hnnplmun. Drama. bajka v |M>iib dejanjih. 124 strani, broširano .........50 Št. 20. Gompači in Ko. murasaki Stiisal Jul. /.ever. .Tnptmski roman. Prebavljeno iz eeščine. 1.V4 slr:ini, broširano .........45 Št. 21. Dvanajst kratko-, Sto v. 41). Tarzanov sin Časnih Zgodbic, H. spisal i:. U. r.urromrhs. Trdo Spisal Fridoliu Žolna. 73 strani, broširano..................... 1.20 Ii St. r»o. Slika De Graye št. 22. Kreutzerjeva so- S',isji1 wild«. ........i.?o st. r>i. Slov. balade in romance Spisal «*. Colar .............80 Št. r>4. V metežu S|.is.-»la Marija Kiue|«»v:t .... 1,— Št. Namišljeni bolnik Spisal Mol i ere .............. JiO ^t. fj. Črne maske Spisat Ij. Andrejev. 1'oslovenit Josip Vidmar, s^ str., broš......35 J Št. 27. Brezposelnost in | St <;0* problemi — j (lifWfftjevskil H IIEI....., _ (Fran Krjave<*1. SO str., bros. ..»j ) - __ __ . št. 2». Tarzan sin opic S,!: Bratje ln SeStre- * p it. i.oiari....................«,) Spisal Kdjrar K. linrroiiytis... |.*?0 ; Št. Roka roko 1 c Spisat I.ijHivee.............-5 Št. 32. Živeti Spis;«I L I.ipovee.............25 Št. nr>. Vojna z Jugurto Ca j Saliistij Krisp. I*oslove»tii .Vnt. Dt)kler. VSI strani, broš. JiO Št. 36. Listki Spisal K saver Moško. 114 str. .05 št. 37. Domače živali Spisal Dnniiuir Frfgel.........30 št. 38. Tarzan in svet Edptr It. llurrouglis........ 1.— Šlo v. 39. La Boheme Spisal Henr.v Murgpr..........90 Št. 40. Misterij duše (Dr. F. Uoestl) ............ 1.— Štev. 48. Tarzanove živali Spisal l-attrar It. Itnrron^lis .. .9(1' St. (»2. Idijot Spisal ruski pisatelj I. I)EI.......... št. Vy\ Idijot II. 1>EL........... Št. CA. Idijot III. I>EI......... Št. 0; to se pravi, da priule j na vsak »lan 20 potresov. Na prvi I pojrletl se zdi to nekaj strašue^i. Toda v resnici pa ni tako litido. 1'poštevati moramo predvsem, da je iuiio^o držav na .svetit, kjer se potresi sploh ne pojavljajo; v drn-^ irih zopet n« napravijo posebne j škode, poveeini potrese zaznamujejo samo .seizmograti. tako tla jiii sploh lie ell I' in»». I 1 eenjak William lJowie. ki del i j ua iiiMitutu Smithsonian, je te lili I prinbeil v Wa»*liini»toini .š»* bo'j tsenzaeionalue številke. (>n trdi. da j znaša število potegov na leto «H)— » Ul.lMKI. Ti potresi .s(» pa tak»» liia-leukostui. tla jih naši seiiauoeraTi Me zaznav a ji Zato hi hil i potrebni boljši instrument i. Prof. Howie trdi, d«i so potresi povsem n»^k.ij naravne:*.i. nekaj ltavadne«ra. Xe sni^ino sj n«'si it i zemlje kot trde j mase. telil vee ko! elastieilO i»umij:i- sio oblo. ii i |iovr.šjii kiitere j»n- i j;ivIj»jo ueitiki n»»tr;injei:ii ^renji. : Na površini je zemlja 1 nliu-jš t. oh-eneni t>n tiuli krhka. Ta trda pla-t -eira km i?lo'»oko. nakar zaileiie- • rilo jia I'ljistieiio Iv i-lj trdno. Njriiji.v-e polresov je roiej edin t v notranjosti zemlji' i i" niso \ ti'kaki zve'.i z »iohn-eno '".oiisteiaeijii zveZtl. ne .vihu-a ne lune. kak«>r tudi ne v zvezi z dol«*".*-i? ■ mi let n i r>i. easi. . i /> t' /;/.■ / /> /; / v <: i.. \ s v A f:m> i Z ULTRAKRATKIMI VALOVI PROTI SMRTI 1 Nedavna pnsenetiJa evropske zdravnike vest 'u Moskve. d;i j* prof. Smirnov. vodja klinike na , metlieinski fakulteti z drzno opr-raeijo ohttdii k življenju dva uir!!-,ea. Hba bolnika sla bila |m> današnjem pojmovanjem smrti jmfioJno-niit milva. •lii.suo je. dii so io vest zilravn;k: j-prejeli /. veliko rezerv vi anasl jo. St roko vneira poro»"i!a še itiso inie;i ! pred «N:mi iu Ziito je bi Iti preval-|iii»-t povsem na mestu. Ž»' ves:. >a-ina na sebi je bila tako fantastična, da je že pri]»rost elovek moral misliti. da je izmišljena. Totla tako en«»stavna v.sa zadeva vendar ui. Smirnov je pozval k sebi easnikar-ij«\ dii bi jim razložil uspeh dok'o-hetneirii študija. | "lies je. posreeilo se jim je obtl-j«liii dva e h »veka. ki sta bila po dosedanjih mediei u-kih pojmih re> ;mrtva. Oba sta danes sreena ui za-. do vol j na in verjetno je. »la bosta • tieakala še ni!i»>jro let. V ]»rveui pri-! merit je šlo za sretto kap. ki j. po-jvzro«*ila bolnikovo smrt. S takojšnjo operaeijo seni nesre»-nt-Ža re-'sil. drugem primeru je šlo z;r J moža, ki tra j»' ubil elektrieni tok. »Poklieali so tri zdravnike, ki ssplošiti. 1 "pravieeno je na \s»».k uaeiu upanje. o mojroee s to metodo rešiti inuojrd ljudi, ki jim je elektrieni tok prekinil bitjr; sr-ea. V vsakem .primeru seveda ur. I brano imeli enake *.reee; veudar lahko trdim, tla je v 09% vseh primerov smrti, povzroeeno po elektri-! nem toku. mojjoee uspešno uveljaviti mojo metodo. Zloeince, ki jih umorijo v Ameriki na električnem stolu, s i d-šuo i operaeijo lahko rešimo. Xa vsak i način stavim za posreeenje operacije ta pojyoj: operaeijo je treba iz-vršiti. preden telo otrpne. Prsni koš bolnika je treba naglo odpreti, vbrizgniti posebno injekvijo v kri ter nato vplivati na sree z ultra-, kratkimi električnimi valovi; ti spravijo počasi srce zopet v tok. Nato mrlič zopet oživi. J Samo po sebi je umevno, da je moje ravnanje z mrliči šele začetno in (hi* bo treba še mnogo izkustev, da najdem popolno metodo iti bi > pridobim gotovost s takšnim epe-.riranjem. \a vsak liaein sem pre-I priean, da ima moja metoda še ve- Iliko bodočnost in da bo mogoče z njo rešiti na tisoče ljudi, ki »o u-inrli za uaglo smrtjo." k KRATKA DNEVNA ZGODBA ijplošna DA- new york, friday, april 13, 1934 the largest slovene daily in 0. 8. a. cTWARIJA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "SUS NARODA" PRIREDIL: I. H. o k PRED AVTOMOBILSKO TOVARNO V DETROITU i Tudi ])e\vall j naleti a na pr&tan. — To je stara. dedščLna moje družin*. Moja stara mati «ra je klo-bil* v dar od ^vojeg-a &trLe», ki ji je prinesel se raziskovalnega jm-tovanja po Afriki. Itekel je. da ima v,a1ed zagovora nekega velikega Čaravnika nekega »aannri>.k«g« pleonena veliko nadnaravno moč. <»d človeka, ki ga u<*,i. odvrne vse. /1<>. Moja stara mart i j** vernva'hi > to n n«" in tb&bo prinesel mčo, i*ri-•v*g!a je. da jo je marsikdaj reši!' ukrbi in stiske in ker mi ga je osi-" pustila >» svojim |to*]edi)jhn fc J a-r« ukorom. luiadiui. da nti prinaša sre-«V» p« njenem htagWovu k«rt pa 7*0 7j)^<»\- inojenji prepričanju preega blagoslov moje matere vsako .'arovnijo. In v spomin svoje matere. "kaletro sem zelo 'ljubil, usedaj nasi ni ta prstan — dokler ga nekega dne nataknem i na .prjrt de-\letu. ki ga ljubim in katero hočem za tvedaio postaviti na svojo M ran. M*«rija zopet zardi in pinarvi s tresočim glar»oni: — Toda potem v«s ne ik> več varoval! — Zato lx» varoval ženo. ki ani bo (najvišje bitje na svetu — in s tem mi bo varovwl najljubše in najdragocenejše, kar imenujem hvVOJO liLvt. Predno najde Marija odgovor na te besede, ju nekdo zmoti. Miss YautJiawn pristopi z zlatarjfini WendJerjem. — A i jrledate delfine? Cpod Wcaidler oni je rekel, d-a jih je ravnokar videl. Ako vaju ne nvoti-va. bi jih tudi midva rada gledala. — prav.j Mtss Grave in poredno jwngleda Dewalia. ki je bil zaa*adi motenja .sicer jiven. toda pran mirni o in uljiutno: - Naju prav gotovo ne motite. Miss Vautliani, toda deiiinov ni tukaj, sjj ravno v tem trenutku ne. O »koda! Pravijo, da delfini prinesejo srečo SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU XI« WEST 18th STREET NEW YOKE, It. I. PlSlTB NAM ZA CENG VOZNIH LUTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE IHIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIII»»fWIIIIWHWimi»MIHI»?Wllri «m»n»in Prizori, ki ga vidite na rdiki. so I)etroilu na dnevni ni redu. Pri ne delavcev t'ovarno. j menjavi silita zapušča na stoti- RAZPRAVA 0 TROJANSKEM UMORU ---(Nadaljevanje.)---- Dr. K naif lie: "Kako pa je bilo setstri, tlrugega Herletu. Doma som s telegrami?" se odpravil v svojo sobo in legel. — Ko bom k vrti I. mi je d.ja! Pa une je Tončka, meneč, da spim, , llerle, mi brž «poroei. in jaz sem potegnila za mus in mi rekla: — Potem pa mi je še tembolj žal. ker vam jili ne morem poka- .mn res telegraf it-no sporoči'. la "Ti .si ga piu>til ubiti'." Potem zatfi, M L-s Vautham. ^ še nekaj bi bil .skoraj pozab;'. Va- mi je pravila, kako so jo orožniki — Kcrvnoksr sva obi^ka'ai vašega gospoda očeta, milostljiva go- l^tinu tisto soboto zvečer, ko je zasliševali. Pregovorila me je. da fpk-a, — pravi zJatar. — Toda na žalost »*va izvedel, da boste na-jbr- 13° Ž*C*>"\ iiiseaii liotel dati k:>- selil šel k pogrebu. Ko smo šii za že morali ostali v Honolulu. ' • Xron' K; • ------**---- " ■ ' " ' ■ ■ Marija se o-bme k njemu. — Na žali os t s- mora imoj oče .podvreči operaciji. — To ,mo slikali! Zelo mi je žal. — pravi Mit* Grace. toda v svoji notranjosti ;e. bilo vse prav za; njene načrte, ker bo njena Te-pa 'tekmovalka odstranjena. In zopet živo popleda, De-vvalla ter pravi z na^in -bom: —- Potem ]*a moramo med .seboj tolatžiti nad izgubo, ki nam preti. Kako je Skoda, da ne morete z nami dalje potovati. — Tudi (meni je žaJ. — r. Dewal! bi v tem trenutku mogel ta največjim veseljem pah-Jtiti Wend erjč, ta čWek doml'Jjeval. da se je tako vsiljeval.* In Marija zelo prijaizrno odgovori na njegove be**ede: — ^ah^aJjujeiii se vam za va.šo dobro voljo, gospod Wendler. y.oio ste prijazni. WendW zaljubljevio pogjeda Marijo. - \ pam pa, da se kmalu zopet vidimo v Beruru. Takoj ]>o va-lerin prilnHlu boan tako pr*ravi Marija prijazno kot vedno. Dewall |>a je mislil, da je bila preveč prijazna s tem -\>»iljev-okaaa^, da ji je le malo ali pa jwM>->lno-ina n ie \ is-kla. da zato ni sam odgworen in tako n je m »lila. da tudi sama mnogim J ji Id eni ni všeč, et*arr ji pa tudi aie ]m»kažejo. ' * In taki. ni bilo mogoče »^paziti. e\vaTl .ie eel o mklil, da je zlatarju Še jmrv t »osebno nakvai^iena. In vakaj 1udi ne 1 liil je bogat in ugleden mož! Žonske pa taidi vedno ne-j reiiušljm«-: - Kdo bi v^lel. ako Wendler ni .Mariji brdj kot ]>a saiu * 1*tj tej misli .-e u'a opri.jenilje večino veeja,»a tnočnejša želja, da "ni Wemllerja \-ij»azi nenavadni prstan mi njegovem .pltitu. Toda Miss (Iraee ne govori o torn, tun ve,* pi.rabi Čan boljše in prične ž njim Jjubimkova*i. v kar pa se dr. Deivall ni podal. Nad tem MUs (Jraee zelo hudivje. pn^obno ie. ker je opazila, da je malo prej, ko je pristopila k obema, zelo fjubefenivo hi iskreno pogledal Marijo, in biLa je zelo vesela in zado-voljna. da mora Marija s svojim očetom ostati v Honolulu. Na kak način, sama ni vedela. sama «ni vedela kako. bo že iapodrimila -Marijo. Vedno, kot bi jo vlekla neka nepoznana sila, gleda na prstan in v svoj spomin si je vtisnila njegovo čudno oblikpn, četudi sama ni vedela, zakaj. • Ko mm nekaj ,-asa pogovarajo in gledajo zal delfini, se oglasi Marija : — Sedaj pa moram k očetu. Prvini, oprostiti mi. S temi besedami se je hotela odstraniti, toda tak o j > bi! Dewali »jeni strani. . . — Seveda van lucent opremit» k vašemu očetu, milust-Ijira gOKpiea. — ji pravi ter se prikloni ostalima d rezjia Wmdb-r jer. Lueovnik: "Kdaj pa se je boj, saj mu ga daš zadnjič !*' zaM*v !u intimno razmerje med va- Predsednik: " Jn potem, zadnjo mi in Tončko.' Tako junija, pa je soboto, ka'ko je bi'o."' Tine kaj opazil — Nie posebnega. Tončka je] -- Ne vem. Toneka mi je tudi nekaj govorila z možem, jaz seja pravila, tla bi ga zastrupila, če bi bil pa zgoraj v svoji sobi. ko me je Valentin prišel prosit i/.a kolo. Nekaj časa sem okleval, nazaduj.* « mu ga dal. kakor me je bib Tončka prej pretrovori'a. — Pa 'kako vendar to, — se začudi predsednik — če ste že da i i 3000 Din Herletu. da ga ubije, bi bili vendar lahkega srca dali še kolo! — Saj bi lahko Šel peš po bližnjici in bi prišel iše ob pravem času — se brezvestno odreže Anton. In nadaljuje: — Jaz sem potem odšel v Blagovieo. žena pa je m »-žu ae naročila, naj v Izlakah stopi v št a cirn o po cikorijo in 4lniLro takšno blago... n jtolnoči sem s>-\-rnil domov. Vid^l sem. k^ko .-.i a Tončka iu Ilerletova žena spali skupaj. Dolgo sem trkal na okno lir ko sem Tončko prebudil, je nekam preplašena dejala: ".ležeš. Marija!" A meni se vendar ni zmlelo. da bi jo bilo strah. Menda se je hotela takole potvarjati .. . Zjutraj lile je pa zbudila in povedala, da 4ise je zgodilo". Jaz sem odvrnil: "Kar si hotela, to zdaj imaš!" "Pojdi ga iskat !" mi je v t !e!a. Pa niem hotel. Za t o je odšla sama. jaiz pa sem si dal opravka z živino. .. Ves dan je ni bilo domov, nekaj časa so jo pridržali orož-, 1 - niki. Zvečer je prišla. "Jutri bo _ ;Mwtra obdukeija". je rekla. "i»oj*li št» ti tja »zraven!" Zateval naj bi tudi. da nam ga spravijo domov. Tod 1 "branil sem se. Naposled sem vendarle šel. Pil sem v Št. Gothardu. tanr Sem dobil svoje kolo iu «;a pripeljal domov. Med potjo, ko smo šli »kozi Trojane, sem >e ■»pomnil, da bi bilo treba telegra-firati sestri zaradi pogreba. In imela kak strup in se je domislila rjav:ne. Ja'. sem ji r<*» jxresikrbel nekaj rje, jui mu to ni nie škn-do-valo. Sodnik dr. Štrukelj: "Koliko denarja, siv- prinesli s seboj iic Nizozemske ' — Kakih 1000 goinarjev. e poznal nisem. Herle fua poziv pn ilsednika t : "To mi je res rekel, toda bilo je za šalo". Antonija Trdinova je na predsednikovo vprašanje odločno in ja>no odg«»vorila : ".laz _>e ne čutim bogvekaj kriva! To sta onadva skova-la. in nartnlila. In ja./ nisem nič kaj vrttjeia, da bosta v resrniei ubila moža". — Poročili ste .ve. je izvaja! predsednik, ko niste bili stari niti let. Iu ste mu -prinesli nekaj tisočakov za doto. Po materini snirri pa mu je bila obljubi jena še njiva. Ali ste bili prrd poroko kje v službi — Da. pc*! leta na Dolenjskem i:i leto i v Ljubljani pri eni IIIIIIIIIO^IIIIIIIiIlllNIl^^lllllllUIIIIII!^ I čila. so me j>o klical i domov. I11 so j me ju ičeli nagovarjati, naj se jio-roeim z VaJentinom. ker ima I ustno kmetijo. Jaz sama nisem bila za to. toda drugi mi niso dali miru. — .-Vi sta Si-> potem rada imela — < KI začetka je še šlo. Ko pa selil dobila prvega otroka, se je začel prepir. Mož je bil zadolžen sem poslal dva telegrama. Ene-dlV z lm'jo ,ni ^^ga. j Ivo sem spoznala, da je dolg za- -------I tajil, sem mu očitala, izakaj tega ni prej povedal! Pa tudi sram me je bilo ljudi, ki so prihajaJi tirjat denar m se pritož«'vat. ker jih j« v ml mu vedno kako prikrajšal za mero. — Ali je bil kaj priden za delo. — Časih je vzdržema delal. Potem pa je dva do tri dni ležal. V mlinu je ilo tako slatbo. da so na--<»dnje prinašali mlet le še, trije kmetje. Ko je lepega dne priSe' sj>et neki sosed terjat denar, sem tudi jrav. Pa me je nahridil. d. me to nič ne briga in me je sunil, da sem padla ob zibelko in se udarila na glavi. < i lava me je bolela še pozneje in so mi izpadali lasje In |>otem ni:« je večkrat- pretepal. Tmli drugi so to opazili in mi pravili: "Tom'-ka. kako si nuemna. da se ga ne odkrržaš!" — .Testi ste imeli dovolj? — Od doma »o mi pošiljali Na jino posestvo je bilo le četrt grunta. pa še od tega po večini travniki. CENA UR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA 4ngIeško-sIoven$ko Berilo HNGLtSH 8L0VENE KEADEK STANE SAMO $2 Naročit 0 ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY — Vaših je bil torej prepir, časih mir. Pa .ste v 1 ud ar prestali, dokler se Tone ni vrnil domov. Zakaj pa vsega tega niste povedali materi doma .' — Saj sem ji povedala. Tudi bpo^dniku sem se izpovedala, pa mi je rekel: "IKva pri-C-ela občevati. Prinašal mi je ž«ra-nja hi me opijani', tako da sem se mu udajala. Ni bil 14 dni doma, iko me je začel nagovarjati. Porabil je vsako priliko za to iu vedno je imel pri sebi vino ali žganje. — Kako je bil«, pa takrat, ko s 11* šli vi k njemu na seno.' — Na seno mi je prinesel kozarec. zga'iija. da me je opijani!. — Pa saj ste vendar vi prej trezni šli na seno. možu ste pa rekli, da greste k materi! In ravno t H: k o bilo zunaj na gmajni. — Takrat je mož ležal doma in sva se sprla. Zato sem šla zdoma. Tone je prišel iza mano in prinest*! žganje s seboj. — Toda 011 pravi, da ste ga vi nagovarjali, naj pripravi Jler'eta k umoru. Ali ste ga nagovarjali. . ker ste hot tli njega za moža i I — .laz ga nisem imela reda. ker je otroka sovražil. — Saj je bil otroku za botra in te pri sedmini je plačal za vino. — To že. saj je tudi meni vee-krat ponujal, denar, č.<š. naj si kupim obleko ali kaj drugega, otroku pa 111 nikoli ničesar dal. razen sem pa tja kak s!adkocvek. Pa zakaj -naj bi bil odstranil moža ! ( e sem tri leta trpela, bi lahko trpela še naprej. Takrat sem mu tudi rek!a : Vi ste enaki! — Kako pa takrat, ko se je mož skoraj ponesrečil v gozdu — Kes je bilo. Pri večerji so nekaj govorili, pa nisem bila zraven. — Ali niste vi očitali Tonetu, da bi ga ne bil smel rešiti. — A' jezi sem rekla, naj bi jih hudič vzel vse skupaj. — Torej v jezi. Pa takrat, ko sta Valentin in Tone delala r»a strehi t — Tudi takrat seiu v jezi dejala. zakaj ga zlodej ni vrgel z op*, ke. —(Strejia je visoka žtiri ali per metrov. Pa ste rekli, da bi lahko Tone ali Herle porabil tudi drugo priliko, da bi ga spravili s poti. —Morila sem res rekla, toda le tak« v jezi. V resnici nisem nikoli mislila na to. — Pa da bi ga vrgel v kakšen prepad — Da. to sem res rekla, ampak večkrat in kar tako na splošno. — Pa vendar pravi Tone, da ste večkrat rekli: '*Saj se bo že našla kaka prilika!" — Saj je bil vedno za mano. pa jaz ga nisem imela rada- in mu tega nisem mogla reči. Tudi Herle je včekrat prihajal. In mi je de- SHIPPING NEWS 4. aprila: Conte tli Savoia v Cenua U«- dr 1'ninc« v Havre 9. aprila: Pre." i ilr it t llarriingg v Havre I >eu t>«-|ilund \ lljiinUarE '.l*. aprila: Muur<'tmii;i v Cherbourg lli.ltrrilain v Uuuk-sue »ur Mer 21- aprila: Hieiut-ri v liremen Cliiiui|>laiii v liavre 25. aprila: Keieiig.u ia v Cherbourg liamliurg v Hamburg Manhattan v Ha\re 27 aprila: Olympic v Cherbourg 2o. aprila: i V »ril.Iain v I tutih-gne »ur Mer Kurnpu v čtiriiieu Kex v Genoa j 1'aj'is v Havre 2. maja: ; Aqultatiia v Cherbourg I Albert 1 iMilin v Hamburg President U-oseveit v lluvre i maja: t AUjcMic v t—ierlii.urg- Voleiidam v Koulo^ne sur Met j S. maja: ' $te de Kran--e v Havre Koma v Celii>it 9. maja: VVanliiiiKtiin v Havre l.reiut-ii v Ureinen 12. maja: Cliiim,.lain v 11 u vre imai IU V Cberlfourg j Coiile »li SaVuiu % Uelmit ; 15. maja: Kuropu v Urt-tnen 1 16. maja: ' I •eut»ol>luiiiuitauia v Cher hour k Coni.- <11 Savoia v C en..a 12. junija: Un-intn v Bremen 13. Junija: l«ifjiyeite v Havre 1 >. uls<-lilaiid \ Hamburg 16. junija: II.- rt«- Kran.-e v Havre Ht-rciiKaria v Cherbourg 18. Junija: Eurni« v Itri-men 20. junija: Hamburg v Hamburg Msijeslir v Chelboliig Manh.^l.in v Havre 22. Junija: Vrrndniii v Euulocn« 23. junija: Cliamplain v Havre Ilex v Genoa 27. Junija: Atiuitaiiia v Cherbourg Albert Hallin v Hamburg Olympic v Cherbourg 28. junija: Saturuia v Trst 29. Junija: Sta temium v lUiuloftie 30. junija: Paris v Havre Bremen v Bremen E 3. julija: j Lafayette v Havrn , New Yi.rk v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. julija: Berengarta v Cherbourg 6. Julija: Majestic v Cht-rl»ourg 7. julija: lie de France v Havre C011 te <11 r-'uvi.la v Cenoa Kuropa v Bremen 11, julija: VetitKihland v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherljourg 14. Julija: Afjultania v Cherl.ourg Vulcanla v Trst 15. julija: I Champlaln v Havre 17. julija: Premen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre 1 lajnburij v Hamburg 20. julija: Statendam v n»uh-gne .21. julija: Paris v Havre Hex v Cenr>a 24. Julija: Kuriir« v Bremen 25. ju'ija: j Albert Ballin v Hamburg 27. Julija: , Majestic v Cherbourg 28. julija: I lie de France v Havr« 1 jal. naj mu Warn kakih .">0(1 I)i„.l bo že ,.11 vse uivilil. Takrat ' s< ni n«" še začudila. Za Srbi:J P« nič ne vi m. \ . veni. če sta s.-! kaj rai^jrovarja la. Tone p« mi je I rekel, da bo Jlerletu dal tri aH št'i-I >•> jurje. ,v ho naredil, kakor .stal ne zmenila, vi V,pri k.,:.njj sta ' Tone m Iferle -ovorila. da i>i ^ iistre'ila. Herle je še t-elo večktv.f Tonetu djal: "Škoda, ta hudi jima srečo. «la j,- dobil tako babo: ' I)alje ]>riliodnjir. 1 V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA KIT«teM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE //. APRILA V«.)*' — Jg. Maju PARIS ~>c?- Aprila — 19. Maja CHAMPLAIN Aprila — jo Vl1jn N.ZKE. CENE OO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE pojasnila in potne Mat* vpr«. naše pooe'astene aqenta Jdna 19 STATU STR BET. N'PW YORK S pomladanski Skupni Izleti: ILE DE PRANCE, 5. MAJA v Havre BREMEN, 10. MAJA v Bremen BERENGAB1A, 12. MAJA v Cherbourg Karta |. - ILE DE FRANCE, 26 ^ BEBENGAEIA, 30: MAJA v Cherbourg ___K"" "" tj"Mj«llf SI 19.11; „ tj, ,„ MlaJ inKčeX«lir,,prii',no i\mu »»-p.^fcrMi vs. riotreb„7li tr '>ar'"linV- Mi »"»• »«>">i so s, posluževali naše/a^os "d«anja „ ? T",'"0"1' °nih' ki ^atasiu « tluTZtZ^aZ11* J"os,vo V5a- slovenic pubushing company 9. s!