Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_______________________ $3.00
Za pol leta__________________________1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottkwa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 3 Št. 131.
Cena 5 c.
TORO,NTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1945.
Price 5c.
Vol. 3 No. 131.
čas je odstraniti fašistični režim v španiji
New York — General Franko spada pod kazen vojnih kriminalcev kakor Hitler ali Musolini", je dejal na velikem zborovanju, aktu joči namestnik sovjetskega ambasadorja, Nikolaj Novikov, katero se je vršilo pod avspicijo španskih antifašističnih beguncev in katerega se je udeležilo 17 tisoč ljudstva.
Novikov je nadalje dejal, da sovjetski narodi izražajo trdno zaupanje, da se reši Španijo fašistične diktature in povrne njenemu ljudstvu demokratična vlada. španski republikanski bojevniki in oni kateri se podtalno bore v Španiji kakor tudi prisiljeni begunci v drugih državah, vživa-jo najtoplješe simpatije sovjetskih narodov.
Na tem zborovanju' je sprejeta resolucija s katero se zahteva o-svoboditev političnega komisarja bivše španske republikanske armade, Santiago Alvazer in Sebastiana Zapiran, katera se nahajata v Madridski ječi in sta po
10 tisoč dol. za pomoč Jugoslaviji
Toronto, 1 okt. — Na včeraj-šnem zborovanju Zveze združenih Macedonskih organizacij, katerega se je udeležilo okrog 300 oseb, je izročena denarna nakznica 1 znesku $10.000.00 za pomoč naro dom Jugoslavije. Nakaznico je izročil predstavnik osrednjega odbora Macedonskih organizacij glavnem tajniku Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, ter pri tem pripomnil, da pošljejo istočasno nekoliko ton blaga, ki so ga zbrale Macedonske organizacije.
Na govorniškem odru nekoliko govornikov je održalo zelo prev-darne govore in pri tem ugirali na sodelovanje vseh južnoslovan-skih izseljencev pri zbiranju po-močni narodom Jugoslavije, kakor tudi Macedonije, kot njenega sestavnega dela federalne edini
fašističnem režimu generala Franca obsojena na smrt. Zahtevi za njihovo osvoboditev se je priključilo številna unijska gibanja in državni uradniki v ZD. in Vel. Britaniji ter drugod. Medtem, ko je fašistični diktator Franco podelil državljanstvo 30 tisoč nemškim gestapovcem, kateri so nameščeni v raznih industrijskih in rudarskih uradih, drži v španskih ječah in koncetracijskih taboriščih nič manj kot 400 tisoč vojakov in političnih delavcev bivše španske republikanske armade.
Čas je torej ostraniti fašistični režim v Španiji in z tem dati ne samo odih španskemu narodu, demokracijo in svobodo, ampak tudi zaščititi mir v Evropi.
maček zahteva intervencijo
ce.
sem v ječi
Brzojav Adamiču
New York — Sloviti pisatelj Louis Adamič je prejel iz Londona pismo od zelo znanega v Združenih državah, dr. Stampar-a. Pismo, ki ga je prejel, se glasi:
"Najbrž da Vam je znano, da se nahajal zadnje štiri leta in internaciji v Nemčiji. Komaj pred tremi meseci sem se srečno rešil in srečal s svojo družino. Moja starejša hči, je bila pri partizanih 3 leta in je tudi že na svojem domu. Moja soproga in jaz, sva izgubila delo, ko so hrvatski fašisti zavzeli oblast v Hrvatski. A, sva sedaj zopet oba na prejšnem položaju, nemreč jaz sem imenovan kot predsednik za javno zdravje in socialno obskr-bo, dočim moja soproga je v šoli-policlinic.
Razmere v naši domovini se zboljšujejo in v kolikor mi je znano, je že sedaj dosti boljše, kakor v nekoliko drugih držav, posebno ako vpoštevamo kako je bila naša domovina prizadeta in razrušena za časa okupacije., Sem precej zaposlen pri izdelovanju načrtov za zboljšanje socialne ob-skrbe.
Moji prijatelji so mi povedali, kako ste Vi pomagali naši domovini in tudi napisali knjigo "My Native Land", katera je mnogim odprla oči in so se uverili o stanju razmer v Jugoslaviji. Zato sprejmite mojo hvaležnost in ako je mogoče, mi tudi pošljite en izvod.
•Najlepše pozdrave Vam Mr.
Adamič in drugim prijateljem. Vaš udani, Dr. Stampar.
Pariz, 4 sept. — Neki dopisnik za "Herald Tribune", W. J. Humphreys, je navodno imel intervju z V. Mačekom, glasom katerega pravi naslednje:
"Jugoslavija se nahaja v neo-bveščeni državljenski vojni in da bi se zemljo pripravilo za svobodne volitve, zevezniške komisije tam — britska, ameriška in ruska, bi morale pojačati svojo avtoriteto z vojaštvom", je dejal v razgovoru stari vodja Hrvatske Seljačke stranke!
Po zatrdilu omenjenega dopisnika, Maček pravi da je zbežal iz Zagreba minulega maja, ko se je vojska maršala Tita približavala mestu, ker je čutil, da je njegovo življenje v neravnosti. In nadalje pravi, "da so edino verske zadeve po sredi radi katerih da je prišel v nesoglasje z Titovci, dočim pravi, četniški vodja Draža Mihajlo-vič, katerega se po belgrajski vladi smatra za kolaboracionista in vojnega zločinca, je ravno tako
V Trstu in Julijski krajini oklicana splošna stavka
Nad 250 tisoč delavcev zastavkalo. Ves obrat in promet popolnoma zavstavljen. Nemški vjetniki vporabljeni za delo v pristanišču pod varstvom britske okupacijske armade
Trst, 29 sept. — Minuli teden so delavci v Trstu in po celi Julijski krajini oklicali splošno stavko, katera je postala 100 odstotno efektivna, kakor poroča jugoslovanska časopisna agencija, Tanjug.
Vsa industrija, privatna transportad j a, pristanišča, bančne in zavarovalne družbe, hoteli, res-tauracije, stavbinske družbe itd., je v zastoju, poroča Tanjug.
Zavezniška vojna komanda je podvzela gotove korake v svrho sporazuma med predstavništvom delavskih unij, delodajalcev in političnih organizacij, dočim je delegacija Narodno-osvobodilnega odbora v Trstu podala izjavo z katero zagotavlja polkovnika Bow-man-a (poveljnik zavezniške okupacijske armade), da stavka ni v nobenem pogledu naperjena proti zavezniški vojni administraciji.
Medtem med stavkarji v pristaniščih ter v drugih delovnih podvzetjih in kmečkim prebivalstvom vlada najlepša solidarnost in dosedaj še ni prišlo do kakih
rodoljub kakor maršal Tito."
Tako trdi bivši vodja Hrvatske Seljačke Stranke, Maček, kateri namerava dobiti potrebno potniško vizo za Britanijo in Združene države. On zahteva intervencijo, sedaj po zlomu nazifašističkih sil in domačih izdajalcev. Kaj je namen intervencije za katero se poteguje Maček in njegovi bližnji in daljni sopotniki, ni težko doumeti, tembolj ko vemo, kako se je ta "veliki roljuf)" pod varstvom nemških bajonetov umaknil iz Zagreba tik pred prihodom jugoslovanske vojske. Zakaj?
izgredov. Stavkarji so bili ne ma lo opogumljeni in izrazili so globoko hvaležnost mornarjem ameriških parnikov, kateri se nahajajo v Trstu in kateri so sprejeli resolucijo solidarnosti napram stavkarjem in njihovim zahtevam za izboljšanje življenskih in delo vnih razmer.
Istočasno je delegacija Narodno-osvobodilnega odbora naslovila apel polkovniku Bowman-u in ga naproša, da podvzame vse kar je v njegovi moči, da se zlorabno
Zborovanje strokovnih unij
Pariz —'Tukaj se je zadnjega tedna začelo zborovanje predstavnikov strokovnih unij iz 46 držav, kateri predstavljao 60 milijonov organiziranih unijskih delavcev in delavk.
Zborovanje se vrši z namenom vstanovitve svetovne unijske federacije, katera bi bila najmočnejša zaščita tako delavskih interesov kot zaščita za trajen in pravičen mir v svetu. Precej vroča debata se je vršila v pogledu sestavljanja pravil in drugih nujnih zadev, kjer so posamezni predstavniki skušali odiožiti ta vprašanja za pozneje. Temu so se odločno upirali jugoslovanski, francoski in še nekateri drugi delegati, ter zahtevali sestev pravil že na tem zborovanju.
Ameriška Federacija Dela, AFL., kot znano po svojem starem reakcionarnem stališču voditeljev, ni zastopana, tako tudi ne njej priključene kanadske unije.
izzivanje katero je povzročilo stavko spreči in popravi. Ta apej se posebno na naša v zadevi prista niščnih delodajalcev, kateri so odslovili pristanišče delavce. Apel vsebuje poleg tega potrebo popolno rekonstrukcijo in stavbinski program.
Vsekakor je značilno, da dokler se nahaja 250 tisoč delavcev na stavki, katerim se je pridružilo ljudstvo v mestih in na deželi, pristaniščne družbe so zaposlile nemške vojne vjetnike in seveda pod varstvom britske okupacijske armade, katera patrulira ulice v
Trstu in drugih z stavko prizadetih mestih.
Delavci so oklicali stavko proti drznega ponašanja, izzivanja in i drznih intrig delodajalcev, kateri kakor razvidno vživajo simpatije vojnih oblasti. Toda, da se je ljudstvo pridružilo sto odstotno stavkarjem, je obenem to izraz čustev ljudstva proti špekulaciji in intrig na račun Trsta in slovenskega primorja v splošnem.
zakaj je opozicija odstopila od volitev
Beograd — Milovan Džilas, minister za Črnogoro v članku, kateri je bil priobčen v časopisu "Borba" z ozirom na izjavo opozicije Narodno Osvobodilni Fronti v prihodnjih volitvah pravi naslednje:
"Opozicija je imela popolno svobodo postaviti svoje kandidate in se udeležiti državnih volitev pod istemi i pogoji kakor Narodno O-svobodilna Fronta. Toda kljub temu je vse to odklonila in se noče udeležiti volitev. Zakaj ? Zato ker prav dobro ve, da bi bila strahovito kot še nikdar poražena in zato, kar so se prav okrog tkvz. opozicije zbrali vsi osovraženi elementi, kateri so služili sovražniku v borbi proti lastnega naroda".
dva milijona brezposelnih v zd.
ARETACIJE IN TEROR V ARGENTINI
Buenos Aires — Profašistična vladna klika Perona je izvedla aretacijo dveh generalov pod obtožbo da sta govorila na javnem zborovanju pred 500 tisoč zbrano množico, katera je zahtevala odstranitev Peronove vlade. Aretirana sta general brigadir Osvaldo Martin in general Artu-ro Rawson. Oba sta sodelovala v militarnem prevratu junija meseca 1943. ter stotine drugih progresivni in liberalni voditeljev.
Chicago — Glasom tukajšnega poročila se nahaja v Združenih državah okrog 2 milijona delavcev brez dela vsled intrig delodajalcev in tudi stavke, katera se je razširila v raznih industrijskih in rudarskih področjih.
To poročilo zaeno trdi, da je to baje bil eden "najčrnejši" mesecev odkar je končana vojna, ker v prejšnih mesecih število stavkarjev ni prekoračilo 100 tisoč. Točasno se nahaja preko 250 tisoč delavcev na stavki v raznih rudarskih in industrijskih področjih po večini s zahtevo .zvišanja plače za 30 odstotkov. V West Virginia in Pensylvania stavka 35 tisoč rudarjev in 33 tisoč delavcev vposlenih v štirih Westin-ghouse tovarnah, dočim stavka v Detroitu 90 tisoč avtnih delav cev.
Industrijski in rudarski mag-nati so baje pozabili na dejstvo, da kljub temu da je vojna kon čana, delavci hočejo pošteno delo in pošten zaslužek in se ne marajo povrniti v predvojno dobo brezdelja, lakote in bede.
Medtem Edvard Kardelj, podpredsednik Titove vlade odgovarja na drzno lažnjivo izjavo nekaterih protiljudskih elementov, kateri trdijo, da bo 60 odstotkov volilcem v Jugoslaviji po sedanjem volilnem zakonu onemogočeno voliti pri prihodnjih volitvah. Kardelj pravi, da je to drzna laž. Število onih, kateri ne bodo imeli volilne pravice znaša komaj 3 odstotke in ti so, bivši kolabara-cionisti vključno pristaši izdajalci Draže Mihajloviča.
Podpredsednik vlade, Edvard Kardelj predvideva, da bo število volilcev po novem volilnem zakonu znašalo 7 milijonov katero v-ključuje vse državljane ne glede na spol od 18 leta starosti. V volilni kampanji je dovoljeno svoboda tiska, zborovanja in dogovora vsem strankam vključujoč tudi opoziciji. Toda opozicija je vse to odklonila pravi Kardelj, edino z namero, da bi na ta način prepričala zunanji svet, češ da ni imela pravice pri volitvah.
Govor maršala Tita o volitvah v Jugoslaviji
KAPUSTIN IMENOVAN ZA AMBASADORJA
Moskva — Vrhovni prezidium Sovjetske Unije je imenoval Aleksandra Kapustin za ambasadorja v Mexico, kateri je nasledil to mesto po smrtni nesereči z letalom, Konstantina Oumansky.
BELGRAD, 12. septembra. —
Ministerski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Josip Broz Tito je kot predsednik Narodne (osvobodilne) fronte in prvi kandidat na listi kandidatov Narodne fronte govoril po radiju sledeče:
(1)	11. novembra 1945 se bodo vršile volitve za konstituanto (ustavno skupščino). To bodo najbolj demokratične volitve kar smo jih sploh kedaj imeli. Odlikujejo se od vseh drugih v tem, da se jih bodo prvikrat udeležile najširše narodne množice.
KDO BO VOLIL
(2)	Jugoslovansko ženstvo, ki si je izvojevalo pravico v njeni borbi in trpljenu velike osvobodilne vojne, se bo udeležilo volitev. Prvikrat se bo volitev udeležila tudi vojska — narodna vojska, ki si je priborila to pravico s svojo herojsko borbo za osvoboditev naše domovine. Vsi oni, ki so se borili kot člani partizanskih o-dredov in narodne osvobodilne vojske, brez razlike na starost, bodo udeleženi.
(3)	Svobodne volitve zagotavlja vsakemu najbolj enekopravna in demokratična volilna postava,-ki je sploh kedaj obstajala v Jugoslaviji in katero je sprejela provizorična skupščina.
(4)	Samo izdajalci naše domovine, odprti kolaboratorji z napadalci, to je, le oni, ki so izdali svojo domovino v najhujši uri zgodovine njenega naroda, nimajo pravice do volitev. K sreči je teh le malo in to je zanje najbolj pravična obsodba, s katero naši narodi odvzemajo pravico sodelovati pri odlikovanju usode naše domovine onim, ki so ljudstvo izdali.
SVOBODNE VOLITVE ZA VSE
(5)	Narodna fronta, v kateri so združene vse demokratične sile Jugoslavije vse demokratične st-
ranke, skupine in posamezniki, bo stopila na volišče pred volilce. Opozicija izven Narodne fronte bo tudi imela vso priložnost do volitev. Dobila bo vse mogoče prilike svobodno stopiti pred narod, ki bo lahko svobodno odločil, komu bo izrekel zaupnico.
(6)	Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta se mora pripraviti za volitve z vso preciznostjo, ki jo zahteva sednji položaj v naši domovini, kajti z njo so povezane neštevilne žrtve in strašno trpljenje naših narodov, utrpljene tekom narodnega osvobodilnega boja, — kajti z njo je povezana posebno težavna naloga obnovitve naše opustošene zemlje.
(7)	Ves ta čas, ko se narod pripravlja za volitev svojih poslancev za konstituanto, bo vsakdo izmed nas moral imeti pred očmi tiste pretekle dni, tiste črne dni iz leta 1941, ko je bila naša domovina v največji nevarnosti in se je znašla zapuščena od njenih tedanjih voditeljev, ki pa se danes zopet ponujajo narodu — v imenu "demokracije". V prihodnjih dneh, ko bo odločena usoda pridobitev Narodne osvobodilne fronte, se bo moral vsakdo izmed njih dobro zapomniti tiste težke in sramotne dobe, skozi katero je morala korakati Jugoslavija po aprilski katastrofi leta 1941.
BORBA ZA BOLJŠO JUGOSLAVIJO
(8)	Vsak rodoljub se mora spomniti one slavne dobe — od narodne vstaje leta 1941 do veličastne zmage leta 1945. Spomniti se mora časa ko je naš narod golorok iztrgal orožje iz rok napadalcev in domačih kvizlingov ter izdajalcev — Paveliča, Nediča, Rupnika, Draže Mihajloviča in drugih. Vsaki pravi rodoljub si mora zapomniti, da se ti eni in isti poznani in nepoznani izdajalci danes zbirajo pod krinko potvo-rjene demokracije, opirajoč se na narodno reakcijo, namenjeni,
da za vsako ceno preprečijo normalni razvoj političnega in gospodarskega položaja v naši domovini, namenjeni za vsako ceno uničiti velike pridobitve naše osvobodilne borbe, v kateri je darovalo svoja mlada življenja na stotiso če najboljših sinov Jugoslavije.
(9)	Vse to nalaga pravemu ro doljubu, vsakemu pravemu domo-kratu, da odločno reče "NE" vsem tistim, ki so izven Narodne fronte in se skrivajo pod plaščem "demokracije" v namenu, da zapeljejo množice z pravega pota.
SESTAVA NARODNE FRONTE
(10)	Kaj je Narodna osvobodilna fronta? Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta ni začasna koalicija, ki bi želela kot taka biti zopet izvoljena, da bi dosegla gotove politične cilje. Ne! Narodna osvobodilna fronta je bila izgrajena v dolgi dobi. Pričela se je oblikovati celo pred vojno — proti peklenski reakciji, proti največji neravnosti, ki je grozila Jugoslaviji — fašizem ter nemški in italijanski imperiatisti, ki so se že tedaj pričeli pripravljati, da zasužnjijo Jugoslavijo s pomočjo domače pete kolone, Narodna fronta je igrala Zgodovinsko vlogo pri o-
1 svoboditvi naše dešele, ne samo kot zgradba vojne, marveč kot izrek in temelj neodvisnosti in edinstva naših narodov.
(11)	To Narodno fronto tvorijo različne stranke, poštena iteligen-ca, in po sporazumu med komunisti in agrarno stranko komunisti, pripadniki agrarnih strank, večji del pripadnikov demokratske stranke, republikanci pripadniki bivše hrvaške seljaške stranke, ki se danes imenuje hrvaška republikanska seljaška stranka, muslimanska stranka skoro vse slovenske stranke — se reče narodi Srbije, Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črnegore ter Macedonije — ali velika večina vseh narodov Jugoslavije.
SKUPNOST ENAKOPRAVNIH NARODOV
(12)	Vsi so se pridružili fronti v borbi z jasno določenim programom, da vodijo neusmiljeni boj proti napadalcu ter ga izženejo iz dežele; da se borijo proti vsem notranjim izdajalcem in proti reakciji ter za pravo demokratizacijo naše dežele; da se borijo za novo in boljšo Jugoslavijo, za bratsko skupnost enakopravnih narodov.
(13)	Te naloge je fronta izvrševala in izpolnila. Sovražnik je izgnan iz domovine. Dežela je osvobojena. Kvizlinške in izdajalske vojaške skupine so razbite in uničene. S svojim nadčloveškim naporom je fronti v tej dobi uspelo zgraditi iz predvojne ver-sajske zgradbe — Jugoslavije neenakopravnih narodov, katere je razdvojevala socialna in narodna nepravica — novo Jugoslavijo enakopravnih narodov, Jugoslavijo bratstva in edinstva, kar so njeni glavni temelji.
V razvoju te borbe je Narodna fronta zgradila pravo narodno vojsko, ki je nosila glavno breme osvoboditve naše domovine. Od prvega začetka vstaje je Narodna fronta položila temelj resnično narodne oblasti, katera omogočuje najširšim narodnim plastem, da sodelujejo pri izvajanju državnih zadev.
TEŽAVNE NALOGE PO VOJNI
(14)	Po osvobojen ju vsek delov naše domovine z vojaško in materialno pomočjo Zveze sovjetskih socialističkih republik, z materialno pomočjo Velike Britanije in Združenih držav, se je Narodna fronta razširila in je povečala svoj program z novimi, težavnimi nalogami, se reče, z obnovitvijo naše razrušene domovine, s sprejetjem raznih postav in zakonov po svojih poslancih v provi-zorični skupščini ter z postavljen-jem državnega aparata. Tako se
je program Narodne fronte, poleg vojaških in političnih nalog, katere so ga tvorile med vojno, razširil na ekonomska vprašanja in probleme, ki niso nič lažji in zahtevajo mobilizacije konstruktivne sile vsega naroda.
(15)	Jasno je, da se Narodna fronta zaveda, da morejo biti vse te naloge izvršene le, če bi bila postavljena notranja oblika države kot jo predvideva program Narodne fronte. Ta oblika je republikanska, ki temelji na federalni zvezi popolnoma enakopravnih narodov Jugoslavije; ki temelji na resnični demokraciji, demokraciji, ki temelji na osebnih in političnih pravicah najširših ljudskih plasti. O tem pa bo narod odločal sam pri volitvah za konstituanto.
(16)	V tej kratki dobi po osvoboditvi naše domovine je Narodna fronta dosegla ogromne rezultate; železniške in cestne zveze so zopet obnovljene; s pomočjo vojske je bilo zgrajenih okoli 1700 večjih, in manjših mostov, tako da so danes vsi okraji zajeti v omrežje železnice. Na stotine tovarn in podjetij je obnovljenih in obratujejo. Šole in razne kulturne ustanove so odprte. Z nadčloveškimi napori dovažamo živež najbolj sestradanim pokrajinam, kakor n. pr. Bosna, Hercegovina, Kordun, Lika, Kotor, Črnagora in Macedonija.
RANE šE DOLGO NE BODO ZACELJENE
Spomladi je bilo obsejanih najmanj en milijon hektarov zemlje v Vojvodini in Slavonija, ki je ležala neobdelana. Pokrajine kot so Bosna, Hercegovina, črnagora in Lika, ki so med vojno največ trpele, dobivajo zaloge živine za rejo, ki jih je država kupila v Srbiji, j Macedoniji in Bolgariji. Uničene! vasi v Bosni, Hercegovini in dru gih opustošenih krajih se obnav-(Nadaljevanje na 4 st.)
Stavkarji so odločili zmagati
Windsor, 1 okt. — Roy England, predsednik unijskega lokala 200 avtne unije CIO., je danes obdolžil ministra za delo provincijalne vlade, Mr. Daley, da sabotira poravnavo spora med delavci in Ford Motor Comp, ker kakor znano misli odpotovati v Evropo in to v očigled sklicane konference predstavnikov avtne unije in ljpm-panije. Poleg tega kompanija kljub 20 dnevni stavki noče ničesar slišati o kolektivnem pogovoru ali pa podpisati pogodbo.
Medtem jeklarska unija je naslovila ostro zahtevo ministru za delo, da se udeleži konference katere je namen poravnati spor med delavci in kompanijo.
Mestni župan, Arthur J. Reume, se je obrnil pismenim potom na ministra za delo federalne vlade in ministra za javno obskrbo, da izrazita svoja mnenja glede pomoči družinam prizadetih z stavko.
Stavka se nadaljuje in dosedaj ni prišlo do izgredov. Stavkarji so odločni pri svojih zahtevah in tudi javno mnenje jim je naklonjeno. Posamezni unijski lokali, progresivne organizacije in ustanove so pripravne podpirati stav-karje v Windsorju.
škandal v bavariji
Bavaria, 1 okt. — Po zatrdilu prejšnih poročil, general Eisenhower je odločno zahteval pojasnilo od generala George Patton-a, zaradi neizvrševanja določb napram nacistom v Bavariji, kakor določa sporazum zavezniških vojnih misij. Po zatrdilu današnjega poročila, se v Bavariji nahaja nič manj kot 470 tisoč nazifašistov na odgovornih položajih. To izjavo je podal dr. Wilhelm Hoegener, novo imenovani predsednik v Bavariji, kateri je odgovoren le omenjenemu generalu, ter obljubil, da se bo postopilo napram zahtevi generala Eisenhower-a. Slednji je namreč naslovil zahtevo generalu Pattonu, da se takoj očisti iz odgovornih položajev nazifašiste.
Sporazum strank v Kitajski
Chungking, 2 okt. — Komunistični časopis, dnevnik Nove Kine v Yenanu, je obtožil Japonce, da japonske čete še vedno izvršujejo napade na narodno armado, katera je osvobodila važna mesta kot Shantung, Kiangsu, Honan in druga v severni Kitajski.
Medtem po zatrdilu poročil, je prišlo pred nedavnem do sporazuma med kitajsko komunistično in centralno vlado v pogledu na-radnih interesov in hitrejši ekonomski razvoj. Predstavnik komunistične vlade se je nahajal v Chungking-u, ter imel pregovore z člani centralne nacionalistične vlade.

EDINOST"
I	Published weekly at
f	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
j	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista;
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pred-aprilska reakcionarna družina zahteva intervencijo
Pred-aprilska reakcionarna družina okrog sedanjih narodnih izidajalcev, Rupnika, Rožmana, Milajloviča, Nediča, Mačeka in drugih, zahteva nič drugega v svojih zlobnih izjavah kakor intervencijo zavezniških armad v Jugoslaviji. Ta družina, katera kljub očiviidnim pregreham napram narodnim interesom v zaJdnjih 22 letih in odgovornosti za številne zločine v teku sedanje vojne, vživa kakor razvidno gostoljubje v posameznih državah v Evropi, dasi je bila edina in najprikladnej'ša opora smrtnemu sovražniku narodov Jugoslavije ,— nemškemu in italijanskemu fašizmu, kakor tudi mednarodni reakciji. Kakor sta nemški in italijanski fašizem našla oporo pri teh elementih v teku sedanje vojne, tako ga je našla meldnarodna reakcija sedaj po skončani vojni pod parolo izmišljene ¡demokracije.
Spomnimo se na usodno dobo 1941 leta. M,ar je to tako davna davnina, da bi jo res mogli pozabiti? Zdi se, Ida je to bilo rajši včeraj — sinoči, ko so narodi Jugoslavije obkroženi od fašističnih okupatorjev v vseh strani vnebopijpče klicali: "Pridite in pridružite se vi, "številni" kristjani in rodoljubi na domačem tlu in Širnem svetu v sveti domovinski vojni proti barbarizmu — paganstvu nemških in italijanskih fašistov ter njihovih pomagačev!"
In ali so se oglasili ti "številni" hujskači, kateri pod parolo krščanskva z ene in druge strani poldi parolo tkzv. "demokracije" po njihovem konceptu z zlorabno namero hujskajo proti novi svobodni federativni Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita? Ali ste tedaj slišali kakšen protest iz Lemonta? Ali jd protestiral škof Rožman proti poldivjanosti nemških in italijanskih fašističnih razbojnikov Jugoslavije? Ali je protestiral ta "veliki" rodoljub, Maček, kateri je pod zaščito nemških bajonetov zbežal čez mejo vred z Rupnikom Rož-manom, Paveličem, Nedičem, Mihajlovičem in drugimi? Ali so se tedaj pridružili svojemu narodu? Ali so pomagali svojemu naroidu, da se osvobodi izpod fašistične tiranije? Ali celo danes priporočajo narodom Jugoslavije nekaj pametnega, nekaj konstruktivnega, nekaj za kar so se ti narodi borili zadnjih štirih letih? Kaj še! Rekli so tedaj, ni še čas, raje potrpimo in sprejmimo sovražnika kot ljudje, udajmo se njegovi volji. Saj ni tako surov kot ga rišejo "komunisti", "brezverci", "prostozidarji", "Titovci." Pokažimo mu, Ida smo ljudje in ushšal bo naše prošnje. Gre se za sv. katoliško vero. In kaj zato, če bi Slovenija postala del nepremagljivega" tretjega Rajha, Hrvatska pa del "mogočne" italijanske imperije.
Tako so modrovali ti politični in verski vodje v usodnem letu 1941 ter ponudili jugoslovanskim narodom sramotno izdajo, naroldnih, verskih in človečan-skih interesov. Toda ti "vodje", izdajalci lastnega naroda, danes brenkajo po drugačnih strunah. Namreč "nepremagljivi" tretji Rajh, je v razvalinah, Jugoslavija je osvobojena, bližajo se prve svoboldne volitve za vse narode Jugoslavije po enakih volilnih predpisih. Volitve, katere bodo enkrat in z,a vselej ne samo zapečatile^ sramoto pred-aprilske reakcionarne družine, katera je do kosti izžemala narod, ga zapostavljala in mu jemala osnovne socijalne in narodne pravice, ampak boldo postavile obenem granitne stebre nove svobodne demokratske federativne Jugoslavije, na čelu z resnično narodno vlado.
Zato ta reakcionarna družina danes pod krinko po sebi izmišljene "demokracije" brenka na strune meldt-narodne reakcije in skuša zanetiti prvič sovraštvo med bratskimi narodi, drugič intrige v mednarodnih ozirih in tretjič na ta način doseči svojo zlobno namero — to je zavzeti pod zaščito tujih bajonetov oblast v svoje roke.
Kdo bi se obenem ne spomnil "krvave nedelje" dne 3 decembra 1944 leta v Ateni, Grčija. Tudi grška pro-fašistična reakcija si je izbrala parolo za zaščito "demokracije in javnega reda" pod varstvom tujih bajonetov. Prav na ta način si zamišla ta zbrana in Ido kosti osramočena jugoslovanska reakcionarna izdajalska družina danes. Toda t& njena zlobna namera se ne bo obnesla. Poštena j.avnost jo je že zdavnaj obsodila, kakor tuldi vsa fašistična aločinstva in zahteva neposredno kazen za vse, kateri so direktno ali indirektno odgovorni.
Ta skupina bivših reakcionarjev se danes postavlja v tkzv. opozicijo in pravi, da ji je nemogoče postaviti svojih kandidatov na volilno listo pod takimi uslovi v Jugoslaviji. Smeši se v javnosti, ko pravi, da ne vlalda v polnem smislu demokracija in da se bodo volitve vršile pod oblastjo samo ene stranke.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Dokaj verjetno je, da dokler ta osovražena družina govori o demokraciji po svojem načinu "demokracijo", ve, da se demokracija po njenem načinu neujema s demokracijo kakršno žele in hočejo imeti narodi Jugoslavije. Verjetno pa je tembolj, da trpi smrtni strah pred obsodbo narodov Jugoslavije pri volitvah, kajti zagotovo ogromna večina volicev bo z svojim glasom obsodila vse zakrknjene reakcionarje in narodne izdajalce, ,a poverila zaupnico resničnim narodnim voditeljem, kateri so skozi krvavo in naporno borbo stali ob strani svojega naroda in mu pomagali v njegovi opravičeni sveti domovinski vojni, da se reši fašističnih okupatorjev, narodnih izdajalcev — da se reši skrajne in črne reakcije, katera je bila vedno pripravljena izkoriščati narodne interese za svoje sebične svrhe in svojo neomejeno oblast.
To je česa se boji osovražena reakcija, katera ni nikdar celo pomislila, kaj pa še da bi se borila za pravo demokracijo in narodno enakopravnost. Boji se resne besede svojega lastnega naroda pri sedanjih volitvah, kakor se ga je bala v letu 1941, ko je podpisala sramotni izdajalski pakt na Dunaju.
(Nadaljevanje)
Stanislav Barle, Preska, Franc Bervar, Ivan Blagnek, Jakob Brandsteter, Ciril Drekonija, Friderik Golob, vsi iz Kamnika. Valentin Gregorič, Kranj, Friderik Klemenčič, Kamnik, Albin Kolb, Št. Vid, Ivan Končan, Kranj, Emil Kosi, Kranj, Vincenc Lap, Kamnik, Emil Matjašič, Kamnik, Žane Miklavc iz Ljubljane, Jožef Peče, Kamnik, Josip Plestenjak, Julij Polec, Kamnik, Karel Roto-vnik, Kamnik, Filip Roter, Kranj, Ferdinand šmuc, št. Rupert, štajerska, Leopold Zupan, Kranj, Leopold čimšar, Alojz Urbanija, Franc Vidic, Kamnik, Anton Viš-nar, Medvode.
Po razglasu od 24. 1. 1944 so usmrčeni:
Vincenc Arh, Mačja vas, Franc Dolinar, Dolgo brdo, Peter Gre-gorc, Mačja vas, Franc Lahne, Bu-kovica, Peter Langus, Žirovnica, Franc Leben, Selčava, Feliks Menart, Ljubljana, Lorenc Menzin-ger, Leon Mohor, Ljubljana, Konstantin Nahtigal, Ljubljana, Maks Novak, Gradec, Josip Pire, Ljubljana, Ivan Praprotnik, Franc Prhne, Ljubljana, Andrej Pusta-vrh, Podvodje, Franc Erjavec, Ljubljana, Marjan Ribič, Franc Rupnik, Ljubljana, Josip Sajevic, Gregor Zakotnik, Stari Dvor, Ivan Semič, Ljubljana, Franc So-dja, črešnja vas, Lenard Zupan, Krope, Jožef Zupančič, Novo mesto, Stanislav Zupančič, Stari trg, Avgust šibert, Lipa, Ivan šimen-ko, Josip šolen, Josip švajger, Ludvik Štefančič, Karel Šteiner, vsi iz Ljubljane, Ivan Straus, Cerkno, Leopold Težak, Metlika, Jožef Tome, Ljubljana, Tomaž Ča-dež, Delnice, Franc Češnovar, Ljubljana, Franc čos, Stara gora, Milan Verhovnik, Ljubljana, Valentin Vrhovnik, Stari Dvor, Jožef Zehrere, Zajevšje.
Po razglasu od 9. II. 1944 so bili usmrčeni:
Ludvik Cigale, Dobračeva, For-tunat Cizej, št. Vid, Ivan Ersnoš-nik, Dobje, Pavel Ersnošnik, Loka, Anton Franko, Loka, Jakob Gaber, Loka, Jožef Gostinčar, Matija Gregorin, Loka, Franc Grošelj, Dobraečeva, Pavel Jamnik Loka, Franc Jerič, Štefanov hrib, Ivan Jerič, istotam, Alojz Jerman, Tržič, Rudolf Juhan, Dobrava, Vincenc Justin Jakob Jurca, Kladje, Ivan Ivanež, Radovljica, Anton Kavčič, Kranj, Peter Kavčič Loka, Hihael Knific, Kranj, dr. Viktor Kocjančič, Loka, Franc Kovačič, Loka, Ladislav Krek, Loka, Franc Lakota, Bled, Tomaž Levin, Zaboršt, Franc Maček, Črni breg, Franc Maček ml., Črni breg, Kristan Meglic, Sv. Ana, Jožef Mrak, Jesenice, Ivan Novak, Bistrica, Jožef Novak, Bled, Valentin Oblak, Loka, Ivan Omejc, St. Andrej, Miroslav Peternel, Kranj, Franc Pire, Loka, Peter Poljane, Loka, Ivan Prezelj, St. Andrej, Alojz Pustavrh, Loka, Franc Pustavrh, Planina, Franc Rahne, Karel Šinkovec, Loka, Ciril Strlič, Dobravčeva, Ivan Caselj, Loka, Franc Tušar, Loka, Matija Vidmar, Ivan Udovč, Stara Loka, Ivan Bradeško, Zadobje, Ivan j Bradeško ml., Zadobje, Ivan Jur-jevič, Loka.
25. IV. je spet padlo 25 talcev. Med žrtvami so meščani, izobraženci, delavci in kmetje brez razlike starosti.
Vse razglase je podpisal SS-skupinski vodja in generalni poročnik policije Rosener, Hitlerjev
zaupnik, čigar sliko je prinesel "Slovened" in "Slovenski dom". S svojim prispevkom s tem žrtvam se je hotelo vodstvo domobrancev rešiti vplivnih ljudi v OF in predanih borcev. Žrtve pa le še močneje strnejo ljudi v gnevu, odporu in borbenosti. Fronta v Ljubljani in na Gorenjskem ni o-slabljena.
ZLOČINI
li Mežnarjevega Jožeta, Kotniko-vega iz Crčič, Jernejčkovega iz Cerkelj, Urbančko.vega iz Vogelj, Kozlovega iz Veklja.
Drugi dan so prišli v Hraše pri škofji Loki, pretepli nekega mizarja nato iz Smlednika izselili družino Dermastja in nakradli živil. Tudi v Mošah so izročili Nemcem v izselitev neko družino, precej pa nakradli, tako na primer nekje zlato uro.
Na cesti Smlednik — Kranj so ustavili nekega 15 letnega dečka, ga v gozdu zversko mučili in hoteli ustreliti. Strel pa ni zadel, fantu se je s poslednjimi močmi posrečilo uiti.
9. V. so ljudje, ki so v zvezi z domobranci, izdali takozvano "staro bolnico" pri Rovah. Nemci so jo nenadno obkolili. Zanašajoč se na to, da se bolnikom ne bo zgodilo nič hudega, so obkoljeni branilci storili napako in se niso postavili v bran. Bolnišnica se je predala, čim pa so Nemci vdrli vanjo, so se morali vsi vleči v dveh vrstah na trebuh na tla. Tako ležeče so popisali. Tiste, ki so bili sposobni za hojo, bilo jih je 35, so zvezali in odpeljali. Deset pa so jih odbrali in jih pomorili s streli v tilnik. Med temi je bil tudi bolnik, partizan čemaz, in neki ruski vojak, ki se je bil iz ujetništva rešil v partizane. Nista bila smrtno zadeta, česar krvniki niso opazili. Zmetali so vsa trupla na kup, na nje in naokrog pa nametali desk in dračja in vse skupaj zažgali. Ko je že gorelo, sta se ranjenca splazila iz gorečega kupa in pobegnila, čemaz se je prebil do naših in povedal, kaj se je zgodilo. Nemci so nato v Rovah sklicali vse ljudi, jih pretepli in grozili, da bodo požgali v-se okoliške vasi.
Drugi dan je domobranska patrola prišla iz Lučen na Žirovski vrh, kjer so aretirali mnog(5 ljudi in naropali mnogo živine in živil. Naslednji dan je "črna roka" v stari Oselci in v Savodnji ustrelila nekega partizanskega kurirja. V neki hiši so ukradli denar in uro. Govoričili pa so, da so proti partizanom in proti Nemcem. Tabore pa od slednjih nemoteni v gozdu na Lavrovcu.
11.	V. so Nemci izselili petčlansko rodbino Logarjevih, naropali šest voz blaga, hišo in gospodarsko poslopje pa zažgali. Grozili so, da se vrnejo in da bodo vse požgali.
Pod vodstvom že imenovanega Kobovsovega, Jožeta Dobnikarja, so iz vasi Zalog pri Komendi odpeljali sedem oseb.
Na pohodu skozi črno so odpeljali Jurija Sušnika, Krivčsvo, Matijo Sušnika, Franca Kladnika in Janeza Kemperleta.
12.	V. so iz Goričan odpeljali v Nemčijo 108 ljudi iz Ihana, Do-
mžal in Doba.
17. V. so domobranci oropali gostilno "Tivadar" v Duplici pri Kamniku in odnesli vsa živila, ker je hčerka v partizanih.
Ujeli so Marijo Vidmarjevo iz Podgore pri Kamniku in Angelo Šubterjevo iz štefanje gore. Morali sta pred njimi klečati, vlivali so jima na glavo žganje in ju pretepali, nato so ju odgnali v kamniške zapore. Zvečer so prišli ponovno in pretepli starše Vidmar-jeve, hodili po njih in jih brcali, da sta dobila črne podpludbe.
Delavka M. Derničeva je šla v vas Cepulje po mleko. Na poti jo je ustavila domobranska patrulja, češ da gre na sestanek s partizani. Ker tega ni priznala, so jo pričeli suvati in vleči za lase. Odvedli so jo v neko barako, jo tepli po obrazu in vsem telesu, trgali z nje obleko ter jo krvavo in razmesarjeno po vsem telesu vrgli v barako. V to so nato zagnali za-žigalno bombo, da je žrtev živa zgorela. Tudi tu je sledila priljubljena komedija: nemški komandant je poslal na krsto venec in obsodil to dejanje. Narod pa je obsul krsto z rožami in venci in pogreb se je razvil v pravo manifestacijo slovenstva. Zverstvo ljudje tolmačijo kot maščevanje, ker so bili poraženi od naše vojske dne 16. V. 1944 na Lavterskem vrhu. O tem poroča "Slovenski dom" od 8. VII. 1944 in pravi, da so u-ničili 8 tolovajev in 3 tolovajke.
17. VI. so domobranci v Stari Loki ustrelili štiri kmete kot talce zato, ker so naše oblasti ustrelile nekega gestapovskega izdajalca. Drugi dan pa je imel domobranec Humer v Sokolski dvorani protikomunističen govor in so ljudi s silo naganjali k predavanju.
29. V. so domobranci iz Cerk-Ija ustrelili Jožeta Lepca, po domače Plešnjakovega, delavca iz Podboršta. Srečal jih je na cesti na kolesu, se ustrašil in zbežal. Trije streli za njim so ga ubili.
V bižini Radovljice so našli ljudje meseca junija pri jezu na Savi dve razmesarjeni ženski trupli, žrtvi domobrancev.
Neko truplo je bilo najdeno v gozdu: kazalo je sledove težkega mučenja in dvajset strelov.
Domobranci so v neki hiši vršili preiskavo. Tam je ležala na smrt bolna stara mati. Domobranci so zmetali po tleh križ in kipec matere božje vse skupaj pa pohodili in grozno preklinjali. Domače so pretepli z verigami, dokler se žrtve niso onesvestile. E-nega od domačih so ubili in ga zversko z nožem razmesarili. Znesli so se celo nad otrokom v zibelki.
13. VI. so dombranci iz škofje Loke in Poljanske doline vdrli do Sv. Lenarta. V strelcih so se razpršili v gozdove in zajeli dva de-
lavca Gospodarske komisije. Šest drugih ljudi, ki so jih tam dobili, so takoj pobili, hišo nato zažgali in dve drugi izropali. Dve družim so odpeljali s seboj, člana ene od njih pa skoro do mrtvega pretepli. Vodil jih je nek izdajalec Rado, ki je bil od naših ujet, a je pobegnil in pri tem ubil dva stražarja.
Gornji dogodki so navedeni samo kot primeri. Teror je tam dosti hujši. Težavno je zbirati gradivo in ravno tako dostavljati ga do nas. Zato zbrano gradivo čaka skrbno shranjeno na bližnji čas, ko nam postane dostopno. Takrat bomo objavili vse. Tudi se na Gorenjskem domobranci ne morejo razviti. Ljudstvo ve, kaj je Nemec in kaj hoče. Zato je vse za OF.
TEROR NA ŠTAJERSKEM
8. V. so naši borci uničili luksuzni avto v katerem se je vozil komandant SS-oddelkov. Takoj nato so SS-ovci pod vodstvom o-ficirja, ki ima umetno roko obkolili vas Orehovico v okraju Zagorje. Vse ljudi so nagnali v hiše. Kmeta Cirila Sopotnika, ki je hotel pobegniti, so ustrelili. Drugi dan so ustrelili kmetico Drnovškovo, ki je bila prejšnji dan pobegnila in se potem vrnila domov. Nato so požgali hiše kmetom Francu Klanšičerju, Sopotniku in Ivanu Drnovšku. V njih so živi zgoreli Klančišar Ana, Ančka, 12 letni Franček in 1 in pol letni Slavko ter Sopotnik Ciril, Marija, Ivanka, Micka, Ivan, Cirilček,
13	letna Milena, 7 letni Slavko in
14	letna Marija Ramšak.
Blizu Ljutomera so gestapovci zasačili pri mlinarju Ribiču partizana Ljuba in Jurka. Partizana sta se skrila na podstrešje, toda gestapovec ju je jiašel. čim ga je Ljubo zagledal, je sprožil vanj s puško in šef ljutomerskega gesta-pa se je zvrnil. Ljubo mu je vzel brzostrelko, z njo podrl nekega vermana, nato z bombo še drugega. Tedaj je pričelo pokati tudi iz sobe. 55 letni mlinar Ribič je poiskal svojo lovsko puško in streljal po Hitlerjevcih.
Ribič in oba partizana so se prebili k zajezi, kjer so našli dober zaklon. Iz zaplenjene brzostrelk je Jurek podrl tri zločince, toda v naslednjem hipu ga je zadela smrtnosna krogla.
Med tem se je vračal 15 letni sin Janko Ribič s kurirske poti. Ko je čul streljanje, se je zapodil s kolesom med sovražnike in s svojo pištolo dva od njih podrl. Potem pa so fašistične krogle u-ničile življenje mladega junaka.
Ljubo in stari Ribič sta mrtvim švabom pobrala orožje in še Jure-kovo orožje ter izginila v mraku.
Nemci so na strahovit način do smrti mučili Ribičevo ženo in 12 letnega sina. čez par dni pa so
Kdo ščiti Franka v Španiji
Tudi na Gorenjskem se je zase-jala ljuljka tajnega umora po "črni roki". V aprilu 1944 je padlo pod njenim zahrbtnim bodalom osem ljudi.
Banda "črne roke" se je klatila v okolici Sopotnice in Gabrske gore na Gorenjskem in s svojo propagando na prebivalstvo napravila porazen vtis. Strašila je tudi po sektorju Blegas in škof-ja Loka. Domobranci očitno govore, da bodo vsi prešli k "črni roki", ko bo čas za to.
Na Gorenjskem je znano ime Kobovsovega, to je Jožefa Dobnikarja, ki se je bil že poprej prodal za Gestapovca. Ta izdajalski plačanec je dne 5. V. pripeljal domobrance iz Kranja na Zg. in Sp. Brnik. Tu so ujeli Antona Stopar-ja, mizarja, mu prebodli obe roki v zapesti, z ubodljaji razsekali hrbet in ga večkrat ustrelili v glavo. Med domobranci so spozna-
Moskva — (Tass). V "Pravdi" je Uvarov priobčil članek z naslovom "Hitlerjev zastopnik general Franco", v katerem pravi:
"Demokrati po vsem svetu se čudijo, kakšne skrivnostne sile zavlačujejo odstranitev Franca z oblasti. Javnost v demokratičnih deželah ne more razumeti, zakaj se prenaša ta zadnji kot . fašističnega "trikotnika" na Iber-skem polotoku. Falangistični režim predstavlja prav. tako kot fašistična režima v Nemčiji in Italiji, ki sta ga spočela, sistem organiziranega roparstva, nasilnosti in surovega izkoriščanja množic. V svoji zunanji politiki predstavlja fašizem napade, gu-sarska dejanja in vojno proti miroljubnim narodom. Ni le slučajno da je falangistični režim med vso evropsko vojno nemoteno služil koristim fašistične Nemčije in da je po njeni predaji izpre-menil Španijo v zavetišče vojnih zločincev. Lahko se pojavi vprašanje: Morda so pa v sami Španiji močne sile, ki podpirajo falangistični režim ? Toda preko 30 mesecev se je denjansko skoro neoboroženo ljudstvo borilo v bitki brez primere proti Francu in njegovim nemškim in italijanskim zaščitnikom ter pokazalo največjo požrtvovalnost in junaštvo. španski narod se ni odpovedal svojemu protifašističnemu demokratičnemu prepričanju. Zdaj sovraži ta narod falangistični režim, ki sta mu ga vsilila Hitler in Musolini, še huje kot v letih 1936-1939. čeprav je minilo že 6 let od konca vojne v Španiji, vzdihuje še vedno 400.000 ujetnikov v Francovih ječah, kaznilnicah in koncentracijskih taboriščih.
Tisoči partizanov nadaljujejo z junaško borbo v španskih gorah. Celo nekateri odkriti nazadnjaki, ki so v preteklosti podpirali Fran-
ca, so ga sedaj zavrgli. Zapuščajo ga iz strahu, da bi se dokončno o-nemogočili, če bi še naprej sodelovali pri zločinskih dejanjih falangi-stične vlade. Nekateri častniki so prostovoljno izstopili iz armade, dočim so druge prisilili, da prepustijo svoja mesta zakrknjenim fašistom, ki jim Franco popolnoma zaupa. V prvem vojaškem področju, ki obsega osrednje kraje Španije z Madridom, so nekega znanega generala porinili med rezerviste, nadomestil pa ga je Munos Grandes, prejšni poveljnik "Sinje divizije", ki je na seznamu vojnih zlončincev zaradi okrutnosti, ki jih je zagrešil v Novgo-rodskem okrožju. Vse nedavne Frankove zvijače in posebno njegovo spogledovanje z mornarhisti, razložimo lahko le s pomanjkanjem kakršne koli podpore s strani španskega prebivalstva.
Nekateri tuji časopisi trdijo, da so glavna ovira na poti k obnovi republike v Španiji razlike v mišljenju med raznimi skupinami izseljencev. Nedvomno bi enotnost v vrstah španskih beguncev olajšala politično preobrazbo Španije in zato postaja sedaj enot-nošt nujno potrebna. Toda razlike med španskimi begunci niso na noben način vzrok, da se še ni posrečilo obnoviti republikanske vlade v Španiji. Sile, ki podpirajo Franca, moramo iskati izven Španije. Iskati jih moremo v krogih, ki so pomagali Francu, da se je v letih 1936-1939 polastil oblasti in ki so ga postavile na čelo španske fašistične vlade. Franco in falanga sta se polastila oblasti ne samo s pomočjo nemških in italijanskih bajonetov, temveč s pomočjo vseh mednarodnih nazadnjakov v osebi različnih "pomiriteljev."
Sedaj, ko je izgubil svojega prejšnega gospodarja Hitlerja,
nudi Franco svoje usluge mednarodnim nazadnjakom in fašističnim krogom v vseh deželah ter jim obljublja, da bo nadaljeval z bojem proti demokracijam. Mednarodna reakcija želi, da bi ohranila na Iberskem polotoku fašistično trdnjavo. Seveda bi bila ohranitev Frankove Španije zelo všeč tudi nemškim impirialistom, ki sanjajo o maščevanju. Hitler-jevci so imeli časa dovolj, da so izpremenili Španijo v svoje oporišče. 50% od 5000 trgovskih in industrijskih družb, ki so vpisana v Španiji od leta 1944, so posredno ali neposredno pod nemškim nadzorstvom. Nemči so gospodarji v najvažnejših španskih industrijah : v kemični, električni, ladjedelniški, železni in jekleni in tako dalje. V zadnjih mesecih je Franco v naglici podelil špansko državljanstvo najmanj 30.000 Nemcem. Španija je postala tako organizirano središče pisane fašistične tolpe, ki podpira vse naza-dnjake z orožjem in denarjem. Francova zunanja politika ima namen, da bi povročila neenotnost v taboru velikih zaveznikov. Kakor poroča iz Madrida neki inozemski časnikar, računa falangistični tabor na to, da je potrebna vmesna oborožena sila med Sovjetsko Zvezo in anglosaškimi deželami. Vsem Britancem in Ame-rikancem, ki jih hočejo poslušati, slušajo dopovedati, da je taka sila "neobhodna."
"čas je že," zaključuje Uvarov, "da se napravi konec ogabnemu falangističnemu režimu v Španiji! Špansko ljudstvo mora dobiti možnost, da obnovi demokratično republiko in da postane član mednarodne organizacije Zduženih narodov. Interesi evropskega miru in varnosti narodov zahtevajo, da se čimprej odstrani fašistično žarišče na Iberskem polotoku."
na dvorišču Ribičevega doma v Cesanjicih pri Ljutomeru ustrelili 25 nedolžnih talcev, da bi ljudstvo strahovali.
Namesto strahu pa so želi sovraštvo do okupatorja. Vsak dan se dviga več pesti k poslednjemu udarcu, ki bo zrušil krvavi fašizem, pesti, ki bodo pomagale u-stvariti novo svobodno življenje.
17. IV. se je v okraju Kozje — Brežice vračal čevljar Albin Po<" goršek s svojega dela. Patrola SS-vojske ga je brez vprašanja, kdo je in ali ima dokumente, pobila s kopiti na tla, ga pretepla in po mučenju ustrelila. Neko dekle je moralo temu mučenju prisostvovati tako blizu, da je bila oškropljena s krvjo tega nedolžnega človeka. Ti razbojniki kradejo po vaseh vse, kar jim pride pod roke. V Trbovljah so v teku junija aretirali več sto ljudi, ki jih na zverske načine mučita v zaporu domačina, izdajalca in gestapovca Jože Juvanc in Jaklič Rudi. Imenovana dva že vsa leta zasledujeta zavedne Slovence in sodelujeta pri aretacijah. Tako je nekoč prišel k svojem dekletu, pokazal okrvavljene roke in rekel: "Poglej Gosakovo kri! Danes sem ga jaz pretepel! " Viktorja Gosaka so pretepli, mu polomili rebra, izbili oko in mu razbili lobanjo. Jožetu Cibeju so pulili nohte in mu na jezik obesili opeko kot utež.
25.	V. so Nemci in naši izdajalci na Štajerskem blizu Radegunde ustrelili naglušnega 86 letnega cerkovnika Boštjana Naraločnika in hišo do zadnjega zrna žita izropali.
19. V. pa so v št. Vidu pri črni dobesedno poklali 3 mirne, nad 70 letne prebivalce Lampetove, hišo izropali in zažgali. To zverstvo je izvršil, 72. rezervni policijski bataljon.
V	Trbovljah pretepa ljudi We-hrmannschafssturmfurer Erhar Poznič, ki ljudem v. zaporu lomi kosti. Pri tem mu pomaga domači izdajalec Jože Eberlinc.
V	vasi Št. Lambert pri Izlakah so Nemci odpeljali več ljudi in sežgali dve hiši s hlevi in kozolci in povzročili 105.000 RM škode. Aretirance so gnali zvezane z vrvjo, ki so jo vzeli iz cerkvenega zvonika.
26.	VI. so Nemci ustrelili v Lešnikovem gozdu v Framu 25 nedolžnih, mirnih slovenskih prebivalcev in jih pokopali na križišču poti. Ljudi pa niso hoteli več hoditi po teh poteh, ampak so iz-hodili novo pot okoli tega mesta in mesto pokopa zasipali s cvetjem. Krivi tega zverstva so domači izdajalci Langeršek, Mohor-ko in Mračin iz Rač.
Od 6. do 10. VI. 1944 so Nemci vršili ofenzivo v savinjskem o-krožju. Dne 7. VI. so Nemci in Slovenci v uniformah Wehrmannschaft in policije zažgali znamenito božjo pot in romarsko cerkev Sv. Katerino pri Dobrovljah, o-skrunili Najsvetejše in izropali cerkev. Zažgali so poslopja kmeta Zakrajška. Z avioni in minometi pa so dne 10. 6. 1944 zažgali vas Trnavce pri Mozirju, porušili 3 hiše in 4 vaščane težko ranili. V-sa ta nasilja so bila izvršena nad mirnim prebivalstvom in nebra-njenimi kraji brez vsakega povo-da.
Junija so Nemci skupno z domačimi izdajalci Wehrmannschaft ob neki vasi blizu Trojan zaprli tri družine, vsega 18 oseb v hišo zažgali, da so ljudje živi zgoreli, ker so gestapovci poprej vrata zabili. Nato so izdali letak, v katerem so odgovornost za ta zločin valili na partizane.
Dne 10. VI. 1944 so Nemci raztrosili po okraju Slovenjegradec sledeči razglas,
"Za zaščito domovine! Proti boljševiškemu terorju!
Boljševiški banditi, ki so pod krinko "nacionalnih osvobodilnih borcev" v zadnjem času z vrsto dejanj terorizirali občino Richter-berg.
Nemška oblast tega boljševiške-ga terorja noče več moleč prenašati. Zato naznanja sledeče:
2. VII. 1944 je bil domoljubni Spodnještajerc Franz Kollar oče 12 otrok Blockfuhrer Steier. Hei-matb., pred cerkvijo v Richterber-gu na najzahrbtnejši način ubit.
Šola v Richhterbergu, postaja v Gertraudenu dvakrat, most v Gertraudenu trikrat in postaja v Kronnbergu dvakrat, so bile od banditov z zažiganjem uničene.
Kot odgovor na ta dejanja bolj-ševiškega terorja, je bilo na podlagi obsodbe "Vojnega sodišča Višjega SS in Policijskega vodje za Wehrkreis XVIII" 11. julija 1944. 13 banditov in njihovih pomagačev pred cerkvijo v Richter-bergu ustreljenih.
Zapisnik seje Upravnega Odbora VZP. Bled
Zapisnik izvenredne seje U pravnega Odbora VPZ. Bled, katera se je vršila dne 16 septembra 1945. na kateri so bili navzoči glavni odborniki: L. Pečavar, J. Kužnik, T. Kraje, T. Novak, M. Otoničar, T. Hočevar, T. Lavrič, V. Vidrih. Odsoten F. Pavček.
Predsednik odpre sejo ob 10 uri dopoldne z sledečim dnevnim redom:
1 — Rešavanje bolniške podpore za J. Bauer, član odseka št. 4 Noranda. Čita se tri dopisa in prvi od M. Kenik, ki obtožuje da se imenovani član ni ravnal po naših pravilih za časa bolezni, drugi dopis od predsednika istega odseka št. 4, Videtiča, kateri po-jasnuje, da imenovani član ni kršil pravil in tretji od prizadetega J. Bauera, kateri trdi, da se ni nahajal istega dne v javnih prostorih kakor trdi M. Kenik.
Glavni odbor vzame vse skupaj na znanje in se zaključi na predlog A. Novaka, da naj odsek št. 4
pošlje zapisnik iste seje na kateri so rešavali glede bolniške podpore za J. Bauera, z podpisom predsednika in tajnika ter bolniškega nadzornika. Na isti zapisnik se bo opiral Upravni Odbor in odobril podporo. Predlog enoglasno sprejet.
2	— Sprejemanje novih članov: Pristopil J. Drašler, odsek št. 11., isto se sprejme novo vstanovljeni Mladinski oddelek pri Odseku št. 13 z 11 člani. Ml. član J. Bartol se ne more sprejeti po naših pravilih v Mladinski oddelek, ker je prekoračil 16 let starosti.
3	— čita se apel Lokalnega Sveta, dopis se vzame na znanje in v pojasnilo, da se na isti dopis ne more ničesar ukreniti, ker ni mogoče Zvezne imovine razpolagat v take svrhe in je tudi pod kontrolo Zavarovalnega akta.
S tem je dnevni red izčrpan.
Predsednik zaključi sejo ob 12.
15 popoldan.
Zapisnikar: V. Vidrih
Za pomoč otrokom v stari domovini
Sudbury: — Dne 9. sept. na naši seji odseka Z. K. S. je bilo odobreno $100 za otroke, katerih starši so padli v borbi za svobodo, ali drugače postali žrtve fašistične podivjanosti, kot naprimer talci i. t. d. Ta denar je nabral odbor za pomoč stari domovini pri odseku Z. K. S. Imeli smo ga že več časa naloženega v banki. Sedaj pa je bilo članstvo mnenja da se ga odloči za to plemenito svrho, pomagati onim, kateri še vprašati ne morejo za pomoč, — otrokom do enega leta starosti. Zato se odsek prav lepo zahvali vsem onim kateri so kaj darovali v ta namen.
Prav lepa hvala tudi, J. Slovencu, Mrs. R. Lesar, Mrs. K. Briški, ter Mrs. Žagar kateri so se namreč zavzeli, da je bilo blago nabavljeno in sešito v enem dobrem tednu, za 21 otrok obleči, kakor tudi odeje, plenice i. t. d vse skupaj je stalo $101.63. Zahvala ne velja samo za sedaj, v-si ti so delali že tudi prej in tudi druge kakor, Mrs. K. Foys, Mrs. A. Gorše, Mrs. Nagoda, Mrs. M. Smrke, i. dr. za vsa imena ne vem točno, boljše poročilo bo dal odbor kateri je imel to delo v rokah, vem pa, da do sedaj smo skupaj z brati Hrvati in Srbi že poslali za 505 otrok oprave v Montreal ne pa v Toronto, kakor eni govore, da jo Matešič, Jar-das in ostali rabijo zase.
Za otročje oblekce je prispevalo 144 posameznikov in 4 društva Slovencev je dalo 35 in odsek Z. K. S. tako da smo mi Slovenci oblekli okoli 80 otrok. Zato se odsek Z. K. S. še enkrat v imenu onih neboglenčkov v starem kraju prav lepo zahvali vsem onim kateri so količkaj prispevali ali delali v ta namen. A tistim kateri ne slišijo prošnje svojih bratov, sester in otrok, pa priporočamo da v bodoče, kadar se gre za tako humanitarno in plemenito delo, da bi malo bolj premislili. Ni zadosti reči "jaz bom že svojim poslal, kadar se bo moglo", Ker dokler bomo mi mogli vsak svojim osebno poslati, je treba najprvo pomisliti, ako so oni v stanju, da oni lahko počakajo na tako pomoč, drugo pa kdo bo pa onim poslal kateri nimajo svojcev v tujini ? Od kod naj bi oni pričakovali pomoči ?
Jaz mislim, kadar so drugi tuji narodi volni pomagati našemu narodu, je tudi naša dožnost, dolžnost nas vseh, da po svoji moči, pomagamo svojemu lastnemu narodu.
Končno apeliramo na vse Slovence in Slovenke, kateri niste še člani Z. K. S. da pristopite ker to je edina kulturna in prosvetna organizacija tukaj v Kanadi in kot taka nam je vsem potrebna.
J. Nemanič.
Pismo Iz Belekrajine In uspeh zabave
Večina ljudstva podpira stavkarje
Vindsor: — Ko to pišem je že par tednov, od kar so delavci Fordovih tovaren v Windsor-u izšli na stavko. Velika večina našega mesta je na strani delavcev, od navadnega delavca do mestnega župana, niti eden stav-kolomec se do sedaj še ni pokazal. Za vzorni red ki vlada v mestu gre seveda največje priznanje županu. Ne samo radi tega ker simpatizira z nami, pač pa radi tega ker je odločno odklonil provincijalno policijo in R.C.M.P. (včasih smo jih imenovali "koza-ke") On pravi da mestna policija zadostuje za vzdrževanje reda, z kooperacijo vodstva unije in stavkarjev. Župan mesta je tudi z nami na vsakem mitingu. Baje je tudi predložil da naj se iz mestne blagajne odobri $120.000 na mesec v stavkovni fond, ker po njegovi izjavi lakota ne sme biti podlaga za zlomitev stavke. Upa tudi, da bo prišla pomoč iz cele Kanade, da se tako prisili reakcijo da pristane na; zahteve delavcev. Gornja vsota je tudi odobra-na.
V petek 21 sept. je sklical sejo članov parlamenta iz okraja, politične voditelje vseh strank, unij-ske voditelje, veterane in nekatere cerkvene predstavnike.
Kakor izgleda stavka bo dolga, čemur odgovarjajo tudi priprave za dolgo stavko, cela Kanada mora vedeti da to ni boj samo Fordovih delavcev, ampak delavcev cele Kanade. Namen reakcije je, da vrže štirideset procentov kanadskih delavcev na delavski trg, za manjše plače in večje pri-ganjanje na delu.
Kar se pa tiče vlade v Otavi, kakor tudi provincijalne, do danes še niste ukrenile ničesar, da se ublaži položaj v prid delavcem. 23. sept. smo imeli velik shod, katerega se je vdeležilo preko 6.000 delavcev, po shodu pa smo naredili veliko parado, bila je par milj dolga. O tem bi se dalo
pisati mnogo več, ampak naj zadostuje za sedaj ker bomo še slišali kako se bojo stvari razvijale.
Joe Miketič.
VINSKA TRGATEV V TORONTU
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi dne 6 oktobra "Vinsko trgatev" v dvorani, 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Tem potom se uijudno vabi vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže. Kot navadno ob vinski trgatvi, bo na programu večja zanimivost, posebno za tiste, kateri se bodo podali obirat grozdje. Sodnik je zelo darežljiv in dobrega srca. Saj se boste lahko sami prepričali da je. Le pridite obirat v soboto 6. oktobra.
Za dobro zabavo, jamči:
Odbor
PONAVLJAM
NAROČNINO
Cavers, Ont. — Cenjeni urednik: Malo sem se zapoznil na mojo naročnino. Veste bečlar sem, pa je vedno kot preveč dela, sicer pa se mora človek priučiti tudi takemu življenju ko ni drugače. Ali vaši članki mi zelo ugajajo tako, da boljši ne morejo biti.
Prilagam torej tri dolarje za ponovitev moje naročnine.
Vas pozdravljam.
Louis Korošec
Windsor — Cenjeno uredništvo: Uijudno Vas prosim, da mi odsedaj naprej pošiljate list na novi naslov. Obenem pa prilagam denarno nakoznico v znesku šest dolarjev, kar je za zaostalo in vnaprej naročnino za eno leto.
John Vizler
Detroit — Tukaj smo priredili zabavo v korist naših siromakov v stari domovini. Ta zabave se je prav lepo obnesla in kako bi pa ne, saj je vendar za narod in narod pa je dober za pomagat, kadar se gre za nekaj dobrega in koristnega. Zabava se je vršila pri dobro znanem rojaku Martinu Horvatu. Tudi "Bog" je bil z nami! V soboto večer, celo noč in v nedeljo dopoldne je deževalo, od 12 ure opoldne pa kakor nalašč smo pa imeli tako lepo vreme, da tudi sami bi si ga ne mogli narediti tako dobro.
Naši gostje in posetniki so bili v takem zadovoljstvu, da so nas izpraševali, kedaj bomo zopet kaj takega priredili. Torej hvala vsem, kateri je kaj pomogel k tej dobri in koristni stvari. Hvala Josipu Kotarju, za pivo, ki je on vso plačal. Hvala gre tudi drugim, ki so darovali slivovko in teh je bilo precej lepo število. Torej smo ponosni na take rojake.
Ta priredba je bila prirejena po društvu IWO edino slovensko poslujoče društvo tukaj. Hvala tudi Jugoslovanskemu Radio programu, kateri je vsako nedeljo ob 10.30 dopoldne, ki nam je šel tako dobro na roko in oglašal našo-prireditev. Hvala časopisom kot "Narodni Glasnik", "Prosveta" za "Edinost" smo bili pa malo pozni, a prepričan sem, da bi tudi ona prinesla svoj delež v agitaciji. Poročal bi tudi o celotnem dohodku, ali nismo imeli še računov skupaj, pa tudi pisec se je moral ločiti od odbora in pojti z hčerko k zdravniku. Toliko o tem.
Ker sem medtem dobil pismo iz starega kraja od mojega svaka, Štefana Žagar, Narodni sodnik, okraja Črnomelj. Pismo je datirano 23 julija 1945 in oddano na pošti v Črnomlju, ki se glasi:
Spoštovani prijatelj svak in sestra!
Po dolgem času se spet oglašam. Najbrž da sta si mogoče mislila, da nas ni več med živimi, mi pa vseeno smo še tu na tej revni zemlji. Dosti bi vama imel za pisati ako bi hotel vse dogodke opisati in povedati, kaj smo prestali in koliko straha pretrpeli -v zadnjih 4 letih.
Jaz sem Ti pisal eno pismo in sicer v angleškem jeziku še lanskega leta v jeseni. Poslal sem ga skozi jugoslovansko vojaško misijo v London, ter v istem povedal marsikaj, kar se je zgodilo v tej dobi, toda nevem če sta to pismo prejela.
Ob začetku vojne še maja meseca so pridrli k nam najprej Nemci v Črnomelj, dolgo pa niso bili tu, ker so to ozemlje prepustili Italijanom. Kmalu zatem so prišli Italijani in so si napravili postojanko v Črnomlju, ter čez 8 mesecev pozneje pa v Dragatušu. Ko so pričeli partizani borbo, potem so tudi Italijani postali hudobni. Iz Dragatuša so naredili eno majhno trdnjavo, obdano z bunkerji in z bodeče žico, ter so poostrili patrole tako proti partizanom kakor tudi civilistom. Kmalu potem se je začel pravi pekel. Nas civiliste so sumili, da podpiramo partizane, kar je bilo tudi res, samo dokazati nam niso mogli. Partizani so zbrali hrano samo ponoči, ko so pa vozili hrano stran, so v tisto stran kjer se je slišal ropot koles naperili strojnice in minomete, toda od teh strelov ni bil še nobeden partizan ubit ali ranjen. Naj omenim še to, da Italijani so bili tako boječi niso imeli poguma, da bi jih šli po noči zasledovat. Naslednji, primer pojasni njihovo bojazen:
Nekoliko mesecev pred kapitulacijo Italije, so imeli Italijani zasedo nad Breznikom in v bližini je počila puška. Sapio en strel — in vseh 100 Italijanov je pobegnilo iz Breznika, a iz Dragatuša njihovi vojaki videč kako bežijo in to tik iz pred naše hiše, so mi slili, da jih lovijo partizani, so začeli streljati na Breznik z mi-nometi. Ena mina je padla 10 metrov od naše hiše, med našo in Kocjanovo, ena je padla na Štefaničev travnik, 15 m. južno od naše hiše ena je padla 2 m. pred Držajevo hišo, ena pa blizu Vranešiča. Mi smo bežali v zidanico, osem šip na oknih je bilo razbitih, a pri Držaju pa skoro vse šipe na oknih, 12 aprila 1943 leta, so mi belogardisti zaplenili motorno kolo, jaz sem pa srečno pobegnil predno so prišli, ker sem vnaprej vedel in tudi bil obveščen kaj me čaka. Pozneje so tudi sami izjavili, da bi me bili ubili. Skrival sem se po zidanicah v Tančigori dva meseca pred njimi. Ako bi ne imeli domačih izdajalcev, bi Italijani, Nemci in belogardisti imeli malo upanja na uspeh. Zato so
tudi padali izdajalci pod partizansko kroglo. Samo pri nas v Belo-krajini jih je padlo okrog 30, med njimi tudi 3 duhovniki.
To kar sem omenil, je samo najhen in neznaten delček o vseh dogodkih, ki so se skozi zadnje štirih letih odigrali tukaj. Ob priliki ali kadar koli mi bo mogoče, bom opisal vse bolj obširno posebej za v časopis, ako še izhaja "Naprej". Jaz bi poslal kakšno literaturo, da bi Ameriški Slovenci čitali o vsem temu. Ako se spominjaš kako sva se enkrat pogovarjala o vsemu ter sva medtem imela v pogovoru resnično oblast ljudstva. Danes lahko rečem, da mi v Jugoslaviji imamo svojo narodno oblast, kjer ne bo več izkoriščanja in tudi lahkoživ-čkov, kateri bi razkošno živeli na račun drugih. Ta priložnost za take pri nas v resnici umira. Ko bomo obnovili našo porušeno in razdjano domovino, bodo prišli boljši časi, vsak delavec bo imel boljše življenske pogoje, vsak bo lahko delal in tudi tisti, kateri so prej živeli na stroške drugih. K-dor bo hotel jesti, bo moral tudi delati! To je menda najpravičnej-ša ljudska določba.
Tu pri nas nimamo več župana, I imamo odbor namreč predsednika in 7 odbornikov. Ta odbor ima večjo moč, kakor pa prejšni župan. Odbor tudi sodi, obravnava spore do vrednosti 1000 Din in ima pravico do kaznovanja do 1000 Din globe. Ljudstvo je izvolilo ta odbor. Uradnike si torej ljudstvo voli samo pri splošnih volitvah, kjer ima vsak pravico voliti ne glede na spol nad 18 let starosti. Mesto prejšnih orožnikov je v vsaki vasi po en zaščitnik, kateri pazi in drži v njegovi vasi j
red in je odgovoren višjemu zaščitniku, oziroma okrajnemu in tako dalje.
Medtem mama so umrli lansko leto, kakor sem prej poročal. Dosti mojih znancev in prijateljev je padlo, kateri se ne bodo več povrnili v našo sredino. Padel je Štefan Grdešič in več drugih.
Najbolj kar pogrešamo je obleka, obutev itd. Smo vsi skoraj raztrgani in brez boljše obleke. Zato Te prosim, ko bo mogoče poslati paket, mi pošilji nekaj obleke, navadne, kakor tudi za Micko, posebno nogavice. Ako bi ti prišel sem v Jugoslavijo, bi bil začuden, ker so vse prodajalne in trgovine prazne. Kupit nemoreš ničesar. Dve leti več nič ne svetimo, ker ni petroleja. Ko pride noč, gremo spat. Pogrešamo pa tudi kakor, nit in šivanke, ali bolje rečeno za sedaj še vse, kar je najnujnejše pri hiši in gospodarstvu v splošnem. Pa kljub temu mi zaupamo naši narodni oblasti in ona se tudi trudi na vse načine, da ublaži težke razmere. Od konca vojne v Evropi z redko izjemo, vsa industrija obratuje in je že v pogonu. Ne bo vzelo predolgo, da bomo imeli svoje produkte in izdelek našega blaga. Mostovi in tovarne, katere niso bile preveč razdjane, se naglo popravljajo, tudi železniški promet je več kot za polovico obnovljen.
Zanima me, kako pa Vi tam ? Ali ste živi in zdravi? Mi smo zaenkrat živi in zdravi. Pišita mi kar več .mogoče novic, posebno pa bi rad veded, ali izhaja list "Naprej", ker za ta časopis imam prav lepega gradiva.
Iskreno Vas pozdravlja jaz in Micka. Pišita kaj kmalu.
Štefan Žagar
Obisk in zahvala prijateljem v Eveleth-u
Noranda — Ker sem že par let za Novak in njegovo družino in v
nameraval obiskati mojega brata, sem se bil letos odločil avgusta meseca in ga obiskal v Eveleth, Minn, s svojo družino. Precej dolga pot nam je bila. Vozili smo se en dan i dve noči do Duluth-a z vlakom in od tam 60 milj z avtom. Radi delovnih razmer nas ni mogel moj brat počakati na postaji, a je prišla mesto njega njegova soproga in nas odpeljala na njihov dom.
Takoj ko smo prišli pred hišo, nam je dala znamenje z avtom, da smo srečno prišli. Res ginlji-vo svidenje! Po 32 letih sva se prvikrat srečala in stopila eden pred drugega z solznimi očmi. Podala sva si roke in bilo je nama zelo veselo po dolgih letih srečno svidenje, če tudi se človek skoraj predrugači. Namreč moj brat je bil 16 let star, ko je šel od doma iz svoje rojstne domovine v daljno Ameriko. Jaz sem par let mlajši od njega, zato pride človeku že kar iz spomina ob prvem srečanju, da se po toliko letih vidi z svojimi dragimi in najbližjimi. To je bolj podobno ginljive-mu trenutku predno se človek zave in zbere spomine iz preteklost, kateri se vrstijo kot nepregledna pot v daljavi.
Nahajali smo se pri njemu 14 dni. Za ta srečen sestanek je bil naredil kar en sodček pravega in pristnega "Kaliforničarja", da sva marsikateri kozarček izpraznila od veselem pogovoru. Jako žal nama je bilo, ko ni bilo njegovega sina doma, kateri se nahaja pri mornarici strica "Sema", nekje na j Japonskem. Prišla pa je pogledat na dom za pet dni njegova hči, katera se nahaja v Racine, Wise. Obiskali smo tudi moje bratranove v Kitzvile, Štefana Novak in njegovo družino, v Chisholmu, Loj-
Posnemajmo naše bratje in sestre v stari domovini
Keewatin pa Franceta Novak. Bili pa smo tudi v Ely-ju in tam obiskali Mr. Mrs. Champa in Mr. Mrs. Košorok, ter več drugih mojih rojakov in prijateljev, katere ne bom imenoval posebej, ker bi moral preveč obširno pisati.
Prav dopadlo se nam je tam. Postregli so nam povsod čeravno tudi tam velja meso na odmerke, ničesar nam ni manjkalo in posebno pravih kranjskih klobas ne. Tako, da sem takega mišljenja če bodem živ in zdrav, mislim še obiskati mojega brata in vse pozne-ne tamkaj. Želim pa tudi, da bi ob prvi priliki moj brat in vsa njegova družina posetila nas tukaj v Kanadi. Zato se pa najlepše zahvalimo mojemu bratu, posebno pa njegovi ženi za vso postrežbo in trud ki ga je imela z nami. Najlepša hvala tudi Štefanu Novak in njegovi ženi. Hvala Lojzu Novak in njegovi ženi, pa tudi Mr. Mrs. Kapš in njihovemu sinu Rudetu, ki nam je večkrat zaigral na harmoniko, da smo tudi zavrteli. Lepa hvala Mr. Mrs. Krall, pri njemu smo pa včasih tudi kratkega pogledali in ne samo pogledali, ampak je tudi po grlu steklo. Najlepša hvala Mr. Mrs. Champa, kakor tudi Mr. Mrs. Košorok. Torej hvala vsem skupaj, ker smo bili povsod najlepše sprejeti in postrežem. Hvala tudi tistim, ki jih nisem imenoval in tistim, ki so nas obiskali na bratovem domu. Tako je prišel čas, da so nas zopet spremili in odpeljali na postajo Duluth. Teško se nam je bilo ločiti, pa ker ni drugače, ko je prisopihal vlak, smo si segli v roke in zaželeli v-se najboljše.
Mojemu bratu naročam časopis Edinost, da bo tudi on čital naš prvi slovenski list v Kanadi.
John Novak
Porth Arthur — Tretja konvencija Z.K.S., katera se je vršila 1 in 2 septembra v Sudbury, je za nami. Delegati in delegatinje so se povrnili ali povrnile v svoje naselbine, da poročajo konvenčne zaključke svojim odsekom ter da jih tudi skupno prevedejo v delo.
Seveda ti zaključki so zelo važni in tembolj zaradi naših domačih razmer, kakor tudi svetovnim dogodkov, ki se z tako naglico spreminjajo, dočim se reakcija poslužuje vseh sredstev, da bi ostala absolutni gospodar delavcev in delovnega ljudstva v splošnem. Vrši se sistematično odpuščanje delavcev in z tovarn, rudnikov in drugih industrijskih podvzetij, katere so delale z polno paro v vojnem času. In to ne zato, da ni dela, ampak zato, da znižajo delavske plače, razbijejo unije in s tem ustvarijo delavski trg na izbiro namreč lahko bi rekli "suženjski trg".Kakor pa izgleda se bojo uračunali tako v narodnih in mednarodnih ozirih kot na domačem frontu organiziranih delavcev. Naprimernejšo sliko nam kažejo sedaj, stavka avtnih delavcev v1 Windsoru, kjer se dobro držijo in celo mestna uprava ter ljudstvo v splošnem, je na njihovi strani.
Ko si tako predočujmo tekoče razmere, se nam postavlja že sa-m ob sebi primer Jugoslavije. Narod tam je združen. Do te skupnosti in zedinjena jih je privedla le organizacija. Radi tega oni tudi gledajo na nas, da li smo z njimi, to je, ali smo v eni ali drugi delavski organizaciji. Oni nas dobro zasledujejo. Dokaz zato je, ker so nam po svojih predstavnikih ob priliki naše konvencije, poslali bratske pozdrave in nam zaželeli obilo uspeha na polju narodnega edinstva. Z radostjo smo jih sprejeli! Dali so nam novi moral in večji pogum, katerega bomo potrebovali v borbi proti vsem pojavom fašizma in reakcije.
Skoro gotovo se še spominjamo onega časa, ko smo bili še doma v svojem rojstnem kraju. Kadar koli se je povrnil naš sosed iz Amerike ali Amerikanec, prvo vprašanje je bilo, koliko dolarjev je prinesel. Tako je šla govorica naprej, namreč ja, ta jih pa je prinesel . . . Toda kot že rečeno, da se časi spreminjajo, so se spremenila tudi taka vprašanja in govorice. Mnogo nas je, ki se želimo povrniti nazaj v svoj rojstni kraj, toda nas kateri se bomo povrnili, ne bojo vprašali naši bratje in sestre, koliko denarja smo prinesli, ampak vprašali nas bojo, koliko si žrtvoval za svoj rojstni kraj, koliko pomoči in koristnega si doprinesel za svoj narod, ali si bil član dobre narodne organizacije, z čem si se pečal, bavil in
kaj znaš delati. Vse to nas bojo vprašali, ne zato da bi nam neza-upali, ampak zato, da vedo z kom imajo opravka.
Kaj jim bomo odgovorili na ta vprašanja? Ali se bomo počutiti toliko ponižane ter jim odgovorili: "da nismo imeli priložnosti postati član progresivne narodne organizacije, da smo bili zaposleni, da smo mislili samo o svojcih, da se nismo mnogo pečali z čita-njem in proučevanjem razmer, težkoč in trpljenja v starem kraju? Bolj in bolj smo si želili, kupiti dobra presestva od "zbroka-nih" partizanov, potem se bahavo ponašati, da nam bodo oni delali za majhno plačo. Vprašanje je, kako bi oni sprejeli ta naš odgovor? Po mojem mnenju, ne bi bilo nič čudnega ako bi nas poslali k vragu z takim odgovorom.
Na drugi strani jim bomo pa lahko z ponosom odgovorili, da smo bili deležni v dnevih njihove težke borbe in trpljenja, da smo
bili resnično člani svojih narodnih ustanov, katere so z enako vnemo delale, da se jim olajša trpljenje in zacelijo težke rane. Lahko bomo rekli, da smo bili člani Zveze Kanadskih Slovencev, čigar ime se danes sliši tudi v stari domovini. Saj je sam maršal Tito v očigled dveh konvencij in to Zveze Kanadskih Slovencev in Zveze Kanadskih Srbov, govoril preko radia in obvestil naš narod o teh konvencijah.
Torej rojaki ne čakajmo, da nas venomer kdo drugi opomni, ker edino s tem bomo posnemali vredno ime naših bratov in sester v stari domovini, kateri so prostovoljno pristopali k Osvobodilni Fronti Slovenskega naroda in danes ponosni svojemu odloku grade svojo svobodno domovino. Posnemajmo njihov primer in verjemite, da bomo tudi mi lahko ponosni na svojo organizacijo.
Joe Miklič, pred.
Franc Cimprič, taj. ,
Pisma naših naroeniksv
Sezimo v roke tovarišem v Sovjetski Zvezi
Pozdravne besede Otona Župančiča na ustanovnem občnem zboru Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo dne 19. junija 1945:
Odprimo vsa okna na stežaj, od-primo jih na vzhod luči in zraku, da nam preženeta temo in zatohlost zadnjih let. Tudi vrata odprimo: Aleksander Sergejevič Puškin čaka zunaj, in Taras Sevčenko, pozdraviti nas hočeta z dolgim spremstvom svojih naslednikov. Sprejmimo jih z odprtimi rokami.
KakSna državniška zabloda, o-graditi petino zemljske krogle z neprehodnim zidom in nam dopovedati, da je ves ta ogromni prostor kulturna divjina, torišče surovega materializma brez vsakršnih idealov, iz katerega mora vdreti k nam zanikanje duševnosti uničevanje pridobitev zapadnega človeštva, zatiranje narodne zavesti in pogube slovenskega naroda. Slikati kipeče duhovno dogajanje in prerajanje vzhoda kot pogre-zanje v azijatsko barbarstvo, ki preti izpodkopati in omajati več ko dvatisočletno zgradbo evropske miselnosti.
In tako modrost so nam tlačili v glavo prav tisto dobo, ko smo čutili najbolj nečloveško barbarstvo na lastni koži, ko so nam visoki kulturonosci rezali jermene iz hrbtov, ko je bila nad Slovenci sklenjena brezdušna sodba, ki bi jih bila čez noč za večno izbrisala s podedovanih tal, ako bi ne bilo to azijatsko barbarstvo s svojimi silnimi armadami rešilo nas in vse Evrope najstrahotnejše usode,
smrti in suženjstva.
Res, ko bi bila ta petina nam prepovedanega sveta samo na pol podobna svojemu opisu, bi se morala že zdavnaj zadušiti v morju krvi in posipu razvalin. Mi pa smo vedeli in vemo, da tam raste novo človeštvo na osnovi bratskega sožitja vseh velikih pa tudi najmanjših narodov. Moskva je objela vse živo okoli sebe, strnila vse raznolike sile v veliko človeško enoto, v kateri prispeva sleherna edinica po Svojih posebnih lastnostih, sposobnostih in močeh delu za skupnost in uživa plodove tega dela. To je bujno, polnokrvno življenje, kjer se gibajo roke v ritmu dela, ki ga ravna znanstveni um in s katerega zveni pesem in klije umetnost. Tam se je ustvarilo mogočno sozvočje dela, znanosti in umetnosti, sozvočje, izvirajoče iz radosti in razlivajoče radosti na vse strani.
Da, kakšna zabloda, slovensko dušo, ki je od nekdaj hrepenela iz utesnjenosti in si iskala dopolnitve v slovanstvu hoteti ločiti od velikega, čudovitega ruskega naroda, matice slovanstva, a ne omejeno šovinističnega, temveč obče-človeško širokega, da imajo v njem prostora vse zdrave duhovne struje vsega sveta. Osiromašeli bi, ako bi še dolgo ostali izključeni od tega napetega toka duševnosti. Sezimo hitro v roke našim tovarišem v Sovjetski zvezi, obogatimo se z njihovimi čustvi, sanjami in izgledki, z njihovimi novimi pogledi na življenje, z njihovimi najglobljimi sanjami. Mi pa ponesimo k njim Prešerna in Cankarja, in
Chaput Hughes — Cenjeno ure dništvo Edinosti. Ker mi je potekla naročnina z dne 1 avgusta in ker ste mi pošiljali list vnaprej, se vam prav lepo zahvalim in prilagam denarno nakaznico v znesku pet dolarjev, kar je tri dolarji za ponovitev naročnine in dva dolarja za pomoč listu. Obenem se vam zahvaljujem za pri-občeni dopis še lanskega leta, ko sem prispeval na nabiralno polo za pomoč listu, pet dolarjev. Nabirala je Lavričeva. Hvala lepa. Zato bom pa še v bodoče pomagal po svojih najboljših močeh. Res je, da človek kar zaporedoma prispeva že kar si bodi, kar je za dobro prid, toda list nam pa je v nadvse potreben, On nam prinaša resnico kaj se je godilo v starem kraju, kakšna grozodejstva so počenjali nemški fašisti in njihovi pomagači. V tem strašnem opisu najdem dosti znanih imen, katerih so naslovi in hiš, št. tudi. točne. Človeka prevzame čudovita mržnja, ko vse to čita, ki je tako resnica kot na dlani. Zato čestitam Edinosti in apeliram na druge rojake in rojakinje, kateri še niso naročeni na ta list, da se naročijo.
Sedaj, ko se bliža jesen, si bomo napravili nekoliko te žlahtne kapljice, katera človeka okrepča in ga spravi v dobro voljo. Posebno Slovenci obrajtamo vinsko kapljico, ker skoro večina se je bavila z vinogradi če ne na veliko, pa vsaj za domačo potrebo, kakor smo včasih rekli doma. No ko človek zmerno zavžije vinsko kapljico, je to obenem deloma koristno, kar je preveč, nič dobro ne dene, pa najsibo pijača ali jed.
Drugih novic tukaj ni. Zato bom končal in ob zaključku, prav lepo pozdravljam vse Slovence in Slovenke.
T- Gliha
San Francisco — Cenjeni G. Matešič: Prilagam Vam poštno nakaznico od 10 dolarjev, za enoletno naročnino in ostalo v pomoč listu. Obžalujem da sem tako zakasnila, posebno ob tem času. Vseeno prosim sprejmite iskrene častnike k tretji obletnici Edinosti, katera nam je skozi požrtvovalnost in trud uredništva prišla ob času v tako veliko vzpodbudo in v pomoč v našem narodnem edinstvu, skozi vsa tri leta.
Edinosti želim mnogo večjega uspeha v bodočnosti,, kakor obenem kličem: "Rojaki in rojakinje podpirajmo našo Edinost!
Iskreno pozdrave vsem.
Frances Mohar
morda najdejo tudi v nas sodobnikih vsaj zrnce zanimivega in paž-nje vrednega! Gotovo pa je, da najdejo odkritosrčbo tovarištvo in pravo ljubezen.
Sans
Poročilo urednika Edinosti
Edinost je bila menda ena prvih slovenskih časopisov na tem kontinentu, katera se je odločno in neomahljivo postavila na stran . Narodno-osvobodilne borbe narodov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. V drugi številki njenih iztisov, je razkrinkala izdajalsko sodelovanje Draže Mihajloviča in njegovih četnikov z fašističnimi okupatorji. Koliko hrupa je zvrnil ta članek v krogih bivših protiljud-skih režimov na znotraj in zunaj Jugoslavije, vam je vsekakor znano. Znano vam je, da so skušali pod vsako ceno obdržati izdajalca Mihajloviča in njegove pomagače v osebah Rupnika, Novaka, Rožmana ter drugih, kot premostje za povrnitev na oblast. Danes seveda ni dvoma v to, da so Mihajlovič in njegovi pomagači odkriti sovražniki narodnega osvobojenja, demokracije in svobode, ker vsi ti so danes na kriminalni listi vojnih kriminalcev in zagotovo ne uidejo pravični kazni za svoja početja z fašističnimi okupatorji nad narodi Jugoslavije. Toda kljub tako očitnim dokazom o njihovem izdajstvu, kako strašne zločine so izvajali "domobranci, plava in bela garda, vs-taši in četniki", dobimo naše časopisje, katero skuša pod pre-tvezno katoliške vere, krščanstva ter raznih drugih krilatic opravičiti njihovo početje in zvrniti krivdo na narodne bojevnike. V tem se na poseben način odlikuje "Američka Domovina", katera zasluži ne samo prezir vsakega poštenega katoličana ampak obsobdo — protest.
Narodi Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, so oveko-večili svoje ime, dočim so narodni izdajalci mu skušali pribiti sramotni pečat. Njihove strašne žrtve, nadčloveška borba, vztrajnost in odločnost v najčrne jših dneh usode, je danes ne le priča stoletnih sanj, temveč ustvarjajoče dejstvo, nove svobodne federativne demokratične Jugoslavije, kjer je tudi slovenski narod prvikrat v svoji povesti zadihal svoboden in enakopraven.
Zato je naša dolžnost poleg naših dolžnosti napram novi domovini Kanadi, pomagati našemu narodu sedaj tembolj, ko si zgradi svoj lastni dom, po svoji svobodni volji. Ta načela določa Atlantska karta, da je vsak narod opravičen na svojo samo-opredelitev brez zunanjih ovir. In prav na nas spade enako del odgovornosti, da branimo ta načela z vzemi sredstvi ki jih i-mamo na razpolago. Naše geslo
mora biti: "Niti pedi slovenske zemlje ne sme ostati pod tujčevo peto! Mi moramo napovedati odločen boj proti vsem pojavom fašizma in črne reakcije, katera skuša sedaj na račun slovenskega ozemlja ustvarjati kočljivost v narodnih in mednarodnih zadevah.
Za večji in boljši uspeh v tem delu, ki je pred nami in zahteva od vseh nas budnost slogo in sporazum, moramo pomnožiti število naročnikov Edinosti, povečati redne dopisnike in na spložno oživeti še večje zanimanje za organizacije in društva. Zavedati se moramo neposredne vloge časopisa, da z širenjem časopisa, širimo na samo idejo narodnega edinstva, ampak ga tudi utrjujemo in poglavito razvijamo z tem organizacijo in društva.
Za pripomniti je tudi to, da je Edinost od svojega začetka odločno zagovarjala narodno edinstvo in pri tem imela največjo koopeiacijo in podporo z strani bratskih časopisov kanadskih Hrvatov "Novosti" in kanadskih kanadskih Srbov "S. Glasnika". V tem duhu njenih smernic sem prepričan,, da bo z enako in še večjo odločnostjo zagovarjala narodno edinstvo, interese de lavcev in delavk ter naroda v splošnem, tudi v bodoče. Toda ne z manj odločnosti bo bičala vsak in tudi najmanjši pojav črnih sil, katere na zloben in kriminalni način obrekujejo slavno ime narodov Jugoslavije pod vodstvom njihovega slavnega sina, maršala Tita.
ZAKLJUČEK
Dragi bratje in sestre! Doba v kateri se nahajamo je resna. Zahteva od vsakega rodoljuba, da stori kar več mogoče vprid stvareh pravice, svobode, ter trajnega in pravičnega miru. Zahteva od vsake ustanove, da se čimprej zave nevarnosti, katero pripravljajo razni profa-šistični elementi in črna reakcija, tako v narodnih in mednarodnih ozirih, kakor tudi domačih narodnih in socijalnih zadevah Zahteva da damo od sqbe maksimum za ostvaritev velikih načel, ki so označena v Carterju organizacije Mednarodne Varnosti in katere določa Potsda-mska deklaracija velikih treh. V tem pravcu je potrebno da delamo in da doprinesemo svoj delež k osrečitvi povojnega sveta, k ustvarjanju nove dobe za narode in človeštvo. V tem pravcu bo pisala in zastopola narodne in delavske interese — Edinost.
Govor maršala Tita o
volitvah v Jugoslaviji
POZOR DETROIT IN WINDSOR
GOVOR PARTIZANA IZ SLOVENIJE — PRIKAZ FILMOV BOJEV NA BALKANU IN JUGOSLAVIJI — SEJA PODR. ŠT. 1. SANSa.
DETROIT, MICH. Seja podružnice st. 1 SANSa, se vrši v nedeljo 7. oktobra ob treh popodne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois.
Vsi člani, zastopniki društev in simpatičarji našega delovanja v prid narodu v stari domovini ste vabljeni, na za našo detroitsko naselbino zelo važno sejo. Pripraviti moramo vse glede govornika partizana, ter prikazovanju filmov. Treba bo izvoliti reditelje in delavce, za Slovenski delavski in Slovenski narodni dom, ter drugo potrebno, za detroitske in okoliške Slovence, tako važne in zgodovinske priredbe. Pokazati moramo, da se ne zanimamo, le za "balinco", pač pa tudi za drugo.
V soboto 13. oktobra, točno ob polosmih zvečer, bo v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois nastopil, prvič v Detroitu slovenski partizan, poročnik Lu-čovnik. Povedal bo o silnih bojih, o žrtvah in trpljenju naroda pod okupatorji v stari domovini. Pojasnil nam bo marsikaj, kar nam je bilo v Ameriki še popolnoma neznano. (V nedeljo 14. oktobra ob treh popoldne, bo poročnik Lučovnik govoril v srbohrvaščini, v H iraškem domu 1329 Kirby.)
Po govoru bo prikazan film "Osvoboditev Bolgarske in Belgra-da". Videli boste vlogo bolgarskih partizanov v čiščenju dežele fašistov. Prihod ruske flotile in rdeče armade na Bolgarsko. Takoj za tem se vidi ogorčena borba za osvobodenje Belgrada. Jurišanje partizanov. Naval tankov ruske in jugoslovenske vojske, ki osvajata ulico za ulico, hišo za hišo.
Mladina pa nudi pomoč ranjencem, bore se celo otroci. Zaključni del tega filma kaže voditelja Jugoslavije maršala Tita, zavezniške častnike, ter pohod jugoslovanske armade.
Da bo prilika dana videti filme tudi onim, ki morda vsled gotovih razlogov, ne bi mogli priti 13. oktobra v Slovenski delavski dom, se bodo filmi ponovno kazali v soboto 20. oktobra, ob polosmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. V o-beh slučajih je vstopnina k filmim 50c, taksa lOc. Skupno 60c.
Prosite se, bodite ob času. Govor poročnika Lučovnika se prične točno ob polosmih. Po govoru diskusija pol ure. Po diskusiji prikaz prvega filma, ki bo trajal 25 minut. Po završetku tega filma bo iz prijaznosti nastopil ameriški častnik, ki je bil nedavno v tržaški okupacijski coni, ter stanoval pri "lepi" (kot pravi" slovenski družini. Povedal bo o svojih doživljajih marsikaj zanimivega. Odgovoril bo drage volje na vsa vprašanja, v koliko bo mogel in po vojaških pravilih smel.
Po završetku programa bo prosta zabava. Kdor ne bo večerjal doma, mu bodo naše vrle domači-ce postregle z vsem dobrem, kar si bo poželel. Tudi za žejne bo preskrbjeno.
žal Vam bo, če boste prišli prepozno, ker ne boste slišali in videli vsega.	(
Za odbor lokalnega Združenega odbora in za odbor podružnice št. 1 SANSa.
Jože Menton
(Iz 1 strani) ljajo s pomočjo narodnih oblasti. Tako uspevajo naša prizadevanja, da povlečemo našo domovino iz ruševine.
(17)	Ravno ti ekonomski problemi zahtevajo, da mora biti Narodna fronta zedinjena in močna, da se v njej zberejo vsi oni, ki mislijo pošteno in ljubijo svojo domovino. Vzelo bo še leta in leta, predno se zaceli j 6 rane te vojne. Vzelo bi še cele vrste pridobitev, predno bo obnovljeno naše gospodarstvo v polni meri. Narodna fronta se mora še bolj širiti v bodočnosti, če hoče vrniti deželo na njeno višjo gospodarsko stopnjo, ustvariti njeno blagostanje, zgraditi ono, o čemur so sanjali oni, ki so umrli za to novo Jugoslavijo. To j™ dolgujemo. To dolgujemo našim bodočim rodovom.
(18)	Ko izrekam te besede, ne mislim na dejstvo, da danes v Jugoslaviji izven Narodne fronte ni nobene druge sile, nobene druge stranke ali organizacije, ki bi imela najmanjšo priložnost izvršiti naloge, ki nas čakajo.
PAR MESEČNI USPEHI
Če v tej kratki dobi po osvoboditvi naše dežele nismo dosegli večjih uspehov pri obnovitvi naše opustošene domovine, ne more noben pošten človek nas obtožiti, da nismo storili vsega v naši moči za izvrševanje dolžnosti za obnovo domovine in saj v gotovi meri olajšanja revščine, v katero nas je pahnil sovražnik.
(19)	Naj se vsakdo ozre nazaj, kaj so storili v 22. letih bivši vladarji Jugoslavije, oni ki tvorijo danes našo opozicijo — da povzdignejo gospodarski položaj naše domovine, potem pa naj pogleda, kaj smo storili mi do danes v ne več nego par mesecih. Velikanska razlika se opazi takoj. To govori z največjim učinkom proti njim. To govori v prid velike iniciative ljudskih množic, ki so zbrane v Narodni fronti. Govori prid velike ustvarjajoče sile naših narodov, in na to bi moral biti ponosen vsak državljan.
(20)	Narodna fronta mora dati kredit vladi Narodne fronte za pridobljene uspehe na polju zunanje politike. Koliko napora je bilo treba, predno je bila javnosti v'inozemstvu razjasnjena resnica, kdo se je boril proti napadalcem v Jugoslaviji! Koliko napora je vzelo, predno je bil razkrinkan najbolj izprijeni človek v zgodovini našega naroda — Draža Mihajlovič, — zadnje upanje jugoslovanske reakcije! Bilo je to težko delo, kajti zastopniki Jugoslovanske vlade doma in v tujini so se trudili na vso silo lagati in obrekovati našo borbo in vlogo, ki jo je igrala osvobodilna fronta, ter predstaviti kolaboratorje za patriote, junaške borce proti sovražniku pa za bandite, kojih edina želja je bila prilastiti se oblasti.
PREVARA OPOZICIJE
(21)	Nekateri gospodje sedanje opozicije danes bobnajo na ušesa zunanjega sveta bajke o sovjeti-zaciji Jugoslavije itd. Vse to je storjeno z čisto jasnega namena postaviti našo borbo in novo Jugoslavijo v popolnoma napačno luč ter preprečiti zgraditev nove Jugoslavije. Toda uspešne pridobitve herojske borbe naših narodov, ki so bile dosežene med vojno in sedaj pa pri obnovi domovine, kakor tudi številne progresivne postave in zakoni,, ki so bili predloženi in. sprejeti — vse to je prineslo naši državi veliko spoštovanja v demokratičnem svetu.
(22)	Vlada Narodne fronte je odločno sledila po poti krepke in dosledne zunanje politike in zavrgla metode omahljivosti, ki ka-
Mladinski koncert
Mladinski klub priredi koncert dne 7 oktobra v Victory Theatru, Spadina in Dundas St. Začetek ob 8.15 uri zvečer.
Ker je to prvi Koncert združene južnoslovanske Mladine, uljud-no vabimo vse južnoslovanske narodnosti, da se udeleže. Na koncertu bodo nastopali najboljši talenti naše mladine. Zato se udeležite tega koncerta, ker žal vam bo ako bi ne videli bogatega programa mladih fantov in deklet.
Vstopnina dobrovoljni prispevki.
Odbor.
rakterizirajo one oblasti ki so bile na krmilu v predvojni Jugoslaviji. Pogodba vzajemnje pomoči, kulturne in gospodarske kooperacije in prijateljstva, ki je bila sklenjena z veliko bratsko Z.S.S.R. je velik uspeh za našo domovino in dokaz doslednosti naše zunanje politike.
DOBRI ODNOŠAJI Z SOSEDI
(23)	Vlada Narodne fronte je postavila bratske in prisrčne od-našaje in kooperacijo z vsemi slovanskimi državami. Z našimi sosedami — Albanijo, Bolgarijo in Romunijo itd. imamo najboljše odnošaje in vzajemno razumevanje. Vse to so garancije proti zunanjim intrigam, ki so naperjene, da odvrnejo vse te države od poti, katero so si zbrale za svojo notranjo ureditev. Z našimi velikimi zaveznicami Veliko Britanijo, Združenimi državami in Francijo se naši odnošaji čedalje bolj utrjujejo in zrcalijo značaj, gospodarske in kulturne kooperacije, ki je izrednega pomena za obnovo naše opustošene domovine. Isto se lahko reče o mnogih zavezni-. ških ali nevtralnih državah.
(24)	Vse to kaže na dejstvo, da je Jugoslavija zavzela pravo pot v svoji zunanji politiki, pot, ki jamči našim narodom zaščito in omogoča mirno rekonstrukcijo naše razdejane dežele.
REAKCIJA ŠIRI LAŽI
(25)	Le peščica ubegle reakcije se nahaja v inozemstvu in doma, ki pa dela z vso svojo silo, da bi otežila naše odnošaje z našimi velikimi zaveznicami. Ti protijja-rodni gospodje se trudijo, da bi z širjenjem laži in z obrekovanjem postavili novo federativno Jugoslavijo v najslabšo luč pred zunanjim svetom. Toda mi verjamemo, da jih bomo razkrinkali pred zunanjim svetom kot smo uspeli v prvih letih vojne.
(26)	Sedaj pa nekaj besedi o naših nasprotnikih. Ko sem govoril o Narodni fronti in njenih pridobitvah in uspehih, nisem imel v mislih nekaterega ministerstva, ki niso ničesar pripomogla. Niti nisem govoril o nekaterih napakah ki so jih napravile naše na,rodne oblasti ki so jih napravile narodne oblasti katere pa nismi nikoli zakrivali pač pa smo jih skušali popraviti. Z priznavanjem in obsojanjem teh napak mislim, da izražam mnenje vseh voditeljev Narodne fronte, ako rečem, da je naša najbolj globoka želja, da bi bilo teh napak čim najmanj, kajti to je v interesu naše skupne stvari, za katero se bodimo.
(27)	Zdaj pa še obstaja vprašanje: kaj je ta opozicija izven fronte? S česa obstoji? Videli smo sestavo Narodne fronte. Ali nastopa opozicija samo proti našim napakam, ki se delajo? Ali je ta opozicija proti programu Narodne fronte ? Vodja te opozicije pravi, da ne sprejme načina izvajanja in delovanja gotovih zakonov, ki so namenjeni, da odpravijo te napake, ter da je baje za demokratizacijo.
OPOZICIJA NASKAKUJE NAPAKE
Vem pa, da to ni res, da se opozicija bori proti našim napakam in pomotam, temveč smo mi v fronti, ki se za to borimo. Opozicija samo sedi v zasedi in čaka, kdaj bo kaka napaka storjena, da jo potem izrabi za svoj vražji namen, to je, za njeno borbo proti
programu Narodne fronte, proti široki ljudski demokraciji, proti temu, da bi sovražniki in izdajalci naroda bili postavljeni pred sodni stol.
Zanimivo je bilo opazovati stališče opozicije v provizročni narodni skupščini. Bilo je nenačelno, kajti celo o onih vprašanjih, proti katerim ni imela nobenega ugovora, ni pokazala pozitivnega stališča. Medtem, ko se je vsak pripadnik osvobodilne fronte brigal za interese, potrebne in težave naroda, ni imela opozicija nikoli dobre besede o predmetu, temveč je ves čas zahtevala neko svobod-ščino pred "bojaznijo" in neko demokracijo "njene vrste", ki pa sploh nikaka demokracija ni. Vse to jasno kaže, kaj ta opozicija predstavlja.
Kje je njen program o vseh vprašanjih ki so bila prej omenjena ? O svojem programu glede teh v-prašanj ne mara ničesar slišati o-ziroma noče da bi narod vedel o njem. Prepričan sem, da bi vsak pripadnik Narodne fronte objektivno sprejel vsako točko v programu opozicije, če bi te . točke bile usmerjene za dobrobit in napredek našega naroda.
Odkar se je opozicija v svojem političnem konceptu znašla izven Narodne fronte, dela z vso svojo silo, da bi privabila na svojo stran nekatere stranke v Narodni fronti ter jih zapeljala k odstopu iz Narodne fronte in to na ta način olabila. Za časa podsdamske konference so nekateri reakcionarji v inozemstvu delali s polno paro, da bi skozi to našo opozicijo povzročili vladno krizo.
OPOZICIJA HOČE INTERVENCIJO
Namen tega poizkusa je bil, da bi naši nasprotniki na podlagi take vladne krize vložili pritožbo na konferenci v Potsdamu proti vodstvu Narodne fronte, oziroma proti onim članom naše vlade, ki tvorijo večino, kateri pa so izšli iz domovinske borbe. Opozicija je skušala na vse načine uničiti edinstvo vlade in jo z intrigami razcepiti v šubašičeve in Titove pripadnike. Na ta način bi mednarodna reakcija lahko rekla: "Evo ti! V Jugoslaviji ni reda. Čas je, da zavezniki pričnejo intervencijo v Jugoslaviji."
Brez razlike na vse zunanje okoliščine, brez razlike na dejstvo, da je v nekaterih državah, vklju-čivši nekatere zavezniške, v razmahu propaganda, da bi se preprečilo Jugoslaviji utrditi njene pravice do upravičenih teritori-jalnih zahtev, agitira opozicija s polno paro, da bi povzročila krizo ter tako poklicala gotove zavezniške države, da bi intervenirale in tako preprečile zedinjenje in konsolidacijo naše dežele. Kaj to pomeni ? To pomeni, da dela opozicija dosledno proti interesom naše domovine. Njen edini interes je prilastiti si oblast v Jugoslaviji, in to brez razlike kdo ji pri tem pomaga in na kak način naj to doseže ter brez obzira na škodo, ki bi jo znala v tem procesu domovina trpeti.
Kar zanima opozicijo, je izkoriščati domovino s pomčjo mednarodne reakcije in za vsako ceno in ne glede na otežkočeno stališče domovine pograbiti oblast, uničiti dosežene pridobitve osvo-bidilne borbe in vrniti deželo v položaj, v katerem se je nahajala pred to vojno.
(Prosto prevedeno iz angleškega virnika).
Sans
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Vsak zaveden delavec bi moral biti naročnik progresivnega delavskega časopisa in ga tudi pod pirati po svoji moči.
Iz francoščine prevedla K. N.
Zadovoljen sem, da se nisem prenaglil in ida se nisem dal spoznati. Zdaj bi to prav gotovo obžaloval. Ne vem, ali bi me po vsem tem posebno prijazno sprejela, uboga mala. . . Le kje na svetu je ženska, ki bi imela za moža irajši možaka, kakoršen sem jaz, namesto bogatega Dumoustierja?!"
In na tihem je hvalil previldtno usodo, da je med njega in njegovo ženo vsadila veliki rožni grm, ki ga je v usodnem trenutku obvaroval izkušnjave, da ni skočil pred Orano in ji vse razodel.
XXIII
Moreno ni hotel več ostati v Rieuvalu. čeprav bi lahko ostal več dni, se je še isti dan vrnil v Pariz.
"Nočem se prenagliti," si je dejal, ko seje prepričal, iz kakšne Idružine je njegova mlada žena in v kakšnem okolju živi. "Bodimo potrpežljivi, čas sam bo storil svoje. Za zdaj še nimam dovolj zaupanja vase, zato se nočem še pojaviti na odru najine zakonske komedije."
Pogosto se je mučil z mislijo, kaj bi storil, če bi ga Cadreronovi kratko in malo postavili pred1 vrata. Ni ga skrbelo vprašanje časti in ponosa. Tudi on ie znal v takšnih trenutkih primerno nastopiti. Vse bolj ga je skrbelo, kaj bi bilo tedaj z njegovim zakonom z Orano, če Orana ne bi hotela oditi z njim, je ne bi mogel prisiliti. Zdaj so minili tisti časi, ko je bilo mogoče ženo z orožnikom pirignati v hišo.
čeprav bi mu bilo silno žal, če bi med svojo ženo in seboj vse mostove podrl, mu je bila prav tako nekoliko tuja misel, da bi pričel prav kmalu igrati vzornega zakonskega moža.
Od tistega dne, ko je mladi Španec videl svojo ženo, se je v njem nekaj spremenilo. Prej zmerom dobre volje in živahen, je postal čez noč melanholičen in otožen. Sam si ni znal (razložiti te spremembe, čeprav jo je čutil in čeprav se jo je po vsej sili hotel oldkrižati.
Četudi po naravi ni bil ne zavisten in tudi ne ljubosumen,, ga je misel, da njegova žena ne živi pri njem, glodala in mu jemala ves duševni mir. Hkrati je čutil kako ta misel zbuja v njem nepremagljivo željo, da bi jo spet videl. Vsi pametni načrti, vsi dobri sklepi so se razbili ob tej veliki, goireči želji.
"Njen mož sem, torej imam pravico do nje. Morda bi se moji tovariši norčevali iz mene, če bi vedeli, da se Lastne žene ogibam."
Sam sebe je ošteval, jezil in klel, toda hrepenenja, da bi mogel spet samo za trenutek videti svojo ženo, ni mogel več premagati.
"Naposled se je odločil, da bo spet oidpotoval v Ri-euval, samo da bo lahko spet videl Orano.
"Kajpak je ne bom nagovoril,," se je spodbujal. "Glavno je da jo bom videl.'Moja pravica je, Ida vidim, kako živi in kaj počne. Zdi se, da je zatajila svojo špansko poroko! Rad bi se prepričal, ali je to ires. če bi jo le mogel fotografirati, na tisti stezi ali pa kje na vrtu." . . "Misel na to potovanje mu je vrnila vso dobro voljo. Bil je kakor tisti, ki se boji iti čez trhlo brv in se kar odahne, ko je že onkraj potoka, naj bo že moker ali pa suh.
"Bolje je, Ida dobro spoznam te ljudi, preden stopim k njim na pomenek," si je prigovarjal. "Morda so pa na koncu koncev prav tako simpatični, kakor njihova hči,," se je spodbujal, kadar je bil posebno slabe volje.
Naključilo se je, da je mogel res nekaj dni nato odpotovali v Touraino. Bil je kar bolestno vznemirjen od hrepenenja po Orani. Zaman si je zatrjeval, !da ravna točno po načrtih in da ne more ničesar pokvariti.
Ko se je že zgodaj zjutraj pripeljal na že znano postajo, se je odločil, da bo to pot krenil do gr.adu po Idrugi poti, držeči do glavnega vhoda v vrt. Gradič je stal blizu rečnega brega. Glavna vrata so gledala na vrt, prav tako terasa in balkon. Samo okna, ki so gledala na reko, so bila odprta, vsa druga so bila pa zastrta z zavesami ali pa celo zaprta z rebračami. To je bilo Morenu prav dobro došlo. Lahko je koračil okrog gradu, ne Ida bi semu bilo treba bati,, da bi ga kdo opazoval. Potegnil je iz žepa fotografski aparat in fotografiral grad in park z več strani. Nikjer ni bilo žive duše, da bi ga vprašala, zakaj se tako nenavadno navdušuje za idilično okolico podeželskiga gradiča.
Zdaj, ko si je tako od blizu ogledal gradič in okolje, ki je v njem živela njegova žena, se mu je zazdelo da mu je Orana vse bližja kakor prej. Usoda mu pa to pot naj-brže ni bila posebno naklonjena, kajti sonce je stalo že visoko na nebu, in vendar ni še prišla iz graldu tista, ki jo je Moreno željno pričakoval.
Popoldne je imel več sreče. Muhast slučaj mu je priskočil na pomoč. Obedoval je v neki gostilni, prav ko je zajemal juho, je slišal, kako je neki kmet dejal gotilni-čarju: "Zdi se da letos sadje pri Cadreronovih ni kaj prida obrodilo, kajti sleherno popoldne hodita gospa in-gospodična v Rieuval nakupavat hruške in pomaranče."
"Da, da, večkrat ju res vidim, kako gresta mimo naše hiše ob štirih s praznim koškom, čez dobro uro se pa že vračata z koškom sadja," je važno odgovoril gostilničar.
Ta pomenek je bil za Morena nenavadno dragocen.
Zdaj je torej izvedel, kje jo bo lahko videl in ob kateri uri.
Zdaj mlademu Špancu ni kazalo drugega,, kakor da si poišče ob poti v Rieuval primeren kotiček, kjer bo lahko svojo ženo ob bliže videl, hkrati pa tudi spoznal, kakšna je njena mati.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo prijateljem in znanecem žalostno vest, da je 16 septembra v starosti 44 let umrl ljubljeni soprog oziroma oče.
John Mihelič
Pokojnik je bil rojen 12 februarja 1903 v vasi Dol, občina Stari Trg, Belokrajini. Pokopan je bil po katoliškem obredu z sv. mašo dne 18 septembra na tukajšnem pokopališču, Mont Hope, Torontu.
Lepo se zahvaljujem vsem, kateri ste ga prišli obiskat za časa njegove bolezni.
Lepa hvala vsem, kateri ste mi
kaj dobrega storili in me tolažili ob uri žalosti. Hvala tudi vsem, kateri ste ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in kateri ste darovali vence in se udeležili pogreba, ter dali svoje avtomobile na razpolago.
Hvala tudi pevskemu društvu, ko So pokojniku zapeli in ga opremili na zadnji poti.
Tebi pa moj ljudi soprog in dragi oče, kličemo: Počivaj v miru in lahka naj Ti bode kanadska zemlja, žalujoči ostali:
Rozi, spoproga, Ivan sin in Rozmary hčer, brat in dve sestri.