NEKAJ BESED o problemih strojegradnje Eden največjih nspehov v in-dustrializaeiji države je nedvom-no zgraditev lastne strojegrad-nje, ki je pred vojno nismo itneli. Dejstvo, da naša država lahko proizvaja lastno opremo za hi-drocentrale, visoke peči, težke orodne stroje in drugo dragoce-no opremo, obeležuje posebno etapo v našem razvoju. Tovarne strojegradnje so bile do nedavna privilegirani koristniki (ključni objekti) investicijskih sredstev z željo, da bi čimprej zgradili in zagotovili našo lastno osnovo za nadaljnjo industrializacijo. I Na razširjeni seji Izvršnega komiteja CK ZKJ in na IV. ple-numu SZDLJ so bili sprejeti zna-ni sklepi o nekaterih izpremem-bah v naši ekonomski politiki, ki bodo nujno vplivr.li na investi-cije v strojegradnji kakor tudi na strukturo proizvodnje v stro-jegradnji. S tem v zvezi prihaja v našem časopisju in razpravlja-njih, po našem tnnenju tudi pre-več cnostransko, vse bolj do iz-raza zaskrbljenost za zaposlitev strojnih tovarn in za njihov na-daljnji razvoj. Ni treba prepričevati, da bo nadaljnji razvoj gospodarstva zahleval tudi nadaljnji razvoj strojegradnje in da je že dozdaj, takšna kakršna je, s težavo za-doščala domačim potrebam. Bi-;stvo vprašanja je torej v tem, 'kakn prilagoditi proizvodnjo v strojegradnji spremembam. ki so nastale v ekonomski politiki in kako zagotoviti v spremenjenih posojih njen ncmotcni razvoj. Spremembe v ekonomski poli-tiki, kl zadevajo strojegradnjo, se nanašajo na zmanjšanje obse-ga investicij in na postopno spre- Imcmbo njihove strukturc. Najprej, kar sc tiče obsega in-vesticij. Analiza, ki so jo napra-jvili naši planski organi kaže, da je treba zaradi imanjšanega ob-sega investicij pričakovati v letu 1956 zmanjšanje proizvodnje opreme za 69/i>. Kakor bo v pri-hodnjih letih rastel narodni do-hodek, tako bo morala rasti tudi [absolutna množina investicij, pa bodo torej rastle tudi zahtcve po "opremi. Težave, ki so nastale, so ' torej tekoči problem letošnjega , Ieta. Tudi ta skromna anketa kaže, da se je strojegradnja kljub velikemn povpraševanju po opremi v prejšnjih letih, začela uspešno uveljavljati na inozem-skem tržišču in da prodaja svoje proizvode. ZmanjSanje domačega povpraševanja je dragoccna spodbuda, da razpoložljive iraos-ljivosti izkoristimo za poveran izvoz. Izkoristiti to možnost pa pomeni obdržati dosedanjo pro-izvodnjo. Pri povečanem obsegu investicij, do katerega bo prišlo v nadaljnjera porastu narodncga dohodka, bomo ustvarili osnovo ne samo za izkoriščanje sedanjih zmogljivosti, temveč tudi za na-daljnjo razširitev te industrije. Druga sprememba v ekonom-ski politiki, ki zadeva stroje-gradnjo, je postopna izmenjava strukture investicij. Ta spre-tnemba se mora odraziti na strukturi proizvodnje naše stro-jegradnje. Kavno pri tem pro-blemu pa nastajajo nerazumeva-nja. Spremembc v strukturi iu-vesticij ne zahtevajo od nase strojegradnje, da opusti proiz-vodnjo opreme in da se spreme-ni v kovinsko-predelovalno in-dustrijo za široko potrošnjo, ali v neko drugo panogn, ki proiz- vaja samu ali pretežno potrošne dobrine. Bilo bi napačno, če bi s težavo ustvarjeno proizvodno osnovo za industrializacije drža-ve v naglici preorif ntirali v na-sprotju z njcnim osnovnim na-¦menom. Ko govorimo o preori-entaciji, tedaj mislimo predvsem na naslednje probleme: a) Naša velika strojegradnja je bila dozdaj v največjem delu orientirana na individualno pro-izvodnjo za nekaj naših gigantov ključne kapitalne izgradnje. Te tovarne so imele v Proizvodnji enostransko orientacijo in niso storile pravočasno zadostnih ko-rakov, da bi svojo proizvodnjo vsaj deloma orientirale na serij-sko proizvodnjo. Gradnja ključ-nih objektov gre h koncu. Stro-jegradnja bi se tudi sicer znašla pred istim problemom, ker Ju-goslavija ne bo vsakih pet let gradila po eno Zenico, ali kak podoben objekt, ali pa vsaj to kar bomo gradili, ne bo dovolj za polno izkoriščanje teh tovarn. Osnova množične industrializa-ci,ie je množična serijska proiz-vodnja opreme, predvsem pa strojev. To pa ne pomeni, da ne bodo potrebne nekatere zmog-ljivosti tudi za najtežjo indivi-dualno opremo, toda ni prav, če imamo v proizvodnji samo tako orientaeijo. Ce govorimo torej o preorientaciji, tedaj gre za to, da čimprcj in čim uspešneje pre-idemo na serijsko proizvodnjo. b) Večkrat smo poudarjali, da Ima sirojegradnja večje zmoglji-vosti, kakor pa jih izkoriščamo. Neizkoriščenost zmogljivosti je rezultat enostranosti proizvod-uje, ozkega asortimenta in ori-entacije k proizvodnji kapitalne opreme t eni tovarni, kakor tudi rezultat pomanjkanja tehnične dokumentacije, licenc, ozkega domačega tržišča in pomanjkanje izkušenj sploh. Zato tndi toliko-krat poudarjamo vprašanje asor-tiraenta, kooperacije in tehnič-nega sodelovanja z inozemstvom. Vzemimo samo primcr uporabe amortizacije. Od 85 milijard v )etu 1952 je amortizaciia porastla na 156 milijard v letu 1956. Od bruto investicij v družbcnem scktorju odpade na investicije iz amortizacije okrog 40'/». To dej-Btvo zahteva ustrezajočo preori- entaciio proizvodnje v stroje-gradnji. Zelo važen pomen dobi-vajo stroji za zamenjavo, vzdr-ževanje, rekonstrukcije in mo-dernizacijo vseh panog gospo-darstva. Proizvajati stroje za vse panoge gospodarstva pa zahteva veliko razširitev asortimenta ne pa orientacije samo na nekaj ključnih objektov in njihovo oskrbovanje z opremo, ali na gradnjo jeklenih konstrukcij za velike dvorane. Spomnimo se tu-di uspešnih primerov kooperaci-je v zadnjem fasu, pa bomo vi-deli, kakšen pomen ima za osva-janje celotnih področij koopera-cija v tej proizvodnji s proizva-jalci tako ˇ državi kakor v inozemstvu. c) Kar zadeva proizvodnjo bla-ga za široko potrošnjo, ni vpra-ianje v tem, ali naj opustimo osnovno proizvodnjo in preide-mo na proizvodnjo blaga za ši-roko potrošnjo, teraveč ali naj cmogljivost in delovno silo (ako izkoriatimo, da bomo osnovno proizvodnjo spopolnili s proiz-vodnjo za osebno potrošnjo za-radi rentabilnejšega dela, izko-riščanja odpadkov surovin, po-stranskih in pomožnih obratov, nezadostno izkoriščanih lastnih delavnic in podobno. Če pogle-damo strukturo proizvodnje ve-likih tovarn za proizvodnjo opreme v svetu, bomo rideli, da vse te tovarne ckonomsko izpo-polnjujejo svojo proizvodnjo ne samo z razširjanjem asortimen-ta opreme, (emveč tudi z i/kori-ščanjem svojih pomožnih zmog-Ijivosti za izdelavo blaga osebne ali reprodukcijske potrošnje. d) Zaradi visoke potrošnje in ¦aradi mouopolističnega položa- ja je strojegradnja dozdaj delala z velikim dobičkom. To je vodi-lo do visokih cen orodij za delo, visoke amortizacije, povečanja stroškov proizvodnje, pri nekate-rih panogah pa do ugodnejših od-nosov v stroških proizvodnje, če so izkoriščali nekvalificirano de-lovno silo, namesto da bi upo-rabljali stroje. Novi položaj v strojegradnji daje možnosti za nižje cene, da proizvajamo z nor-malnim, ne pa s pretiranim do-bičkom. Tako lahko z manjšimi denarnimi sredstvi za investicije dosežemo večjo proizvodnjo v strojegradnji. Koristno je ob tej priložnosti opozoriti na priporabo, ki jo je dala tovarna težkih strojev »Jvo-Lola Ribar« v Zelezniku o ne-zaupanju do domače proizvodnje opreme. To je tudi ena izmed oblik naše zaostalosti. Naša opre-ma se uspešno uveljavlja tudi na inozemskem tržišču, proizvajamo najtežje in najbolj komplicirane stroje, kakor so na pr. vrtilja-ki, bagerji in podobno. Zvezni izvršnl svet pa mora za nekatere preproste stroje dostikrat z ad-ministrativnimi prepovedmi pre-prefevati razsipanje deviz in ščiliti domačo proizvodnjo pred pretiranim in neekonomičnim uvozom. V tem položaju je treba na-Si strojegradnji pomagati, da bo laže prebrodila nastale teža-ve. Organi zveznega izvršnega sveta so že deloma izdali dolo-čene ukrepe deloma pa prouču-jejo ukrepe za zagotovitev olaj-šav pri izvozu opreme, kreditov za preoricntacijo proizvodnje, za nabavo licenc, tehnične doku-mentacije in razširitev koopera-cije, za zagotovilev kritja za začeto in nedokončano opremo in podobno. V tem pogledu ne bo manjkalo skrbl skupnosti. Iz te ankete in iz vsega, kar smo po-vedali v tem komentarju, pa vi-dimo dovolj jasno, da je stroje-gradnja stopila v obdobje, ko mora sama mobilizirati lastne sile. Zato so dani vsi pogoji. Kiro Gligorov