Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni te kovni raftu n Trst, 1 1 / 8 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI Posamezna številka 90 lir NAROČNINA: četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 978 TRST, ČETRTEK 28. FEBRUARJA 1974, GORICA LET. XXIII. Trezno, pa odločno Oba slovenska koroška tednika sta polna poročil o vedno novih že kar absurdnih krivicah in diskriminacijah v škodo koroških Slovencev s strani raznih občinskih, pa tudi višjih uprav, medtem ko se dela dunajska vlada »socialista« Kreiskyja gluha in slepa za vse to, posebno seveda za zahteve, da naj končno uresniči pravice, ki gredo slovenski manjšini po državni pogodbi in po zdravi pameti, da niti ne vlečemo na dan raznih Izjav o človeških pravicah itd. Pa tudi na Tržaškem in Goriškem, posebno pa seveda v Beneški Sloveniji se dogajajo stvari, ki pomenijo izzivanje potrpežljivosti naše slovenske manjšinske skupnosti in vsega slovenskega naroda, kot npr. vztrajanje pri prepovedi slovenskega pošol-skega pouka v Brdu in Teru, kljub vsem protestom in zahtevam. Očitno je, da se Slovenci tako na Koroškem kot tu vse preradi in prehitro zadovoljimo zgolj z obljubami in tu na Tržaškem si vsi srečni manetno roke, kadar sprejme kak upravni odbor kako puhlo resolucijo o »zaščiti« Slovencev, kakor da gre za kak naravni park ali za Kras, čeprav nam že zdrava pamet pove, da jo mislijo prav toliko uresničiti kot zaščito Krasa. Na Koroškem se vleče to stanje, z raznimi prekinitvami še na slabše, že od leta 1920 in sami slaboumneži še niso doumeli, da gre za taktiko zavlačevanja z namenom, da bi se medtem slovenska manjšina pod psihološkim in dejanskim pritiskom toliko asimilirala in tako skopnela, da bi bilo sploh nesmiselno, če bi še zahtevala kake nacionalne pravice, posebno ker bi bila razbita v nešteto »otočkov« sredi nemško govorečega in heimatdienstovsko »zavednega« (reci poneumljenega) morja. Podobne upe gojijo mnogi šovinisti od fašističnega preko »demokratičnega« do la-žilevega tabora tudi na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, in moramo priznati, da ne čisto neutemeljeno, kajti statistike, pa tudi če so »sfrizirane« v našo škodo, dokazujejo, da številčno nazadujemo, a seveda ne zato, ker bi Slovenci bolj umirali kot nemško govoreči in ponemčeni Korošci ali Italijani. Očitno je, da naš boj proti tej zavlačevalni taktiki, proti mrhovinarjem, ki čakajo na plen, ni dovolj učinkovit, iz vzrokov, ki so jasni in jih tu ne bomo naštevali. Gre za to, da Slovenci prenehamo igrati naivneže in Žrtve in da preidemo v odločno protiofenzivo. Svet pripada danes pogumnim, in končno je bilo vedno tako. Ni videti vzroka, da bi morali biti Slovenci malodušni, bojazljivi, neodločni in prosjaški v nastopanju za svo-(dalj e na 7. strani) SLOVENSKA TELEVIZIJA Konec aprila bo potekla veljavnost pogodbe med italijansko državo in radiotelevizijsko družbo o radijskih in televizijskih oddajah v Italiji. Nova pogodba pa bo temeljila na reformi ustanove RAla, za kar bo potrebna medstrankarska in parlamentarna razprava, ki se v resnici še niti ni pričela. Pač pa se že dolgo časa pripravljajo v raznih krajevnih, političnih in kulturnih krogih razne študije in predlogi za to reformo. Zelo verjetno je zato, da bo aprila meseca potrebno novo podaljšanje pogodbe, a sindikati in nekatere politične skupine predlagajo, naj bi v tem času postopno pričeli uresničevati vsaj najnujnejše spremembe, ki jih narekujuejo sedanje družbene razmere. Eden izmed najbolj zanimivih in tudi najbolj obdelanih predlogov za reformo RAla je težnja po regionalizaciji radijskih in televizijskih oddaj. Se pravi, naj bi v luči večje decentralizacije deželni organi imeli možnost soodločati o tistih oddajah, ki so namenjene njihovi deželni skupnosti. Nekateri italijanski deželni sveti so zato že izdelali svoje zakonske predloge v tem smislu. S takšnimi spremembami se bodo seveda lahko okoristile tudi tiste politične, gospodarske, kulturne in etnične skupnosti, ki so v dosedanjem obdobju ostale popolnoma v temi. Zato je prav, da se tudi slovenska narodna skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini pozitivno in s konkretnimi predlogi vključi v to širšo politično diskusijo. Za slovensko manjšino prideta predvsem v poštev obnova in utrditev dosedanje radijske postaje »Radio Trst A« in ustanovitev slovenskih televizijskih oddaj. Pripomniti je treba, da je nemško govoreča manjšina v Italiji že pred leti dobila svoje televizijske oddaje in da se prav v tem času pripravljajo podobne oddaje v deželi Aosti. S tesnim sodelovanjem in prizadevanjem deželnih organov, vodstva krajevnega sedeža radia in pri- stojnega časnikarskega odseka bodo v najkrajšem času tudi v Aosti imeli svojo dnevno oddajo v francoščini. Zato je potrebno, da se tudi v naši deželi pripravi širša akcija za deželne televizijske oddaje, kjer naj bi slovenska etnična skupnost imela pravico do oddaj v svojem jeziku. V poslanski zbornici je slovenski poslanec Škerk (KPI) že leta 1969 posegel v diskusijo o italijanski radioteleviziji in se zavzel za obnovo tržaške radijske postaje in ustanovitev televizijskih oddaj. Letošnjega januarja pa je na njegov predlog 10. komisija izdala dokument, ki obvezuje vlado, »da v najkrajšem času izdela stvaren načrt za primerno število televizijskih oddaj v slovenskem jeziku.« Dokument tudi predvideva posebno nadzorno komisijo, ki jo bodo sestavljali italijanski državljani slovenskega jezika in ki jih bodo demokratično izvolili deželni in drugi krajevni organi. V naši deželi pa je večkrat posegel na to področje predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka. Konec lanskega leta je dr. Štoka dvakrat vprašal predsedstvo dežele, kdaj in kako bo prišlo do ustanovitve slovenskih deželnih televizijskih oddaj. Deželna uprava je v nekem svojem dokumentu podčrtala svojo pripravljenost in pomoč za takšne oddaje. Omeniti je tudi treba, da je predsednik deželne uprave odv. Comelli v deželnem svetu poudaril, da ni političnih ovir za takojšnjo ustanovitev slovenskih deželnih televizijskih oddaj. Dodal je, da je to kvečjemu problem tehničnega značaja. Zbor časnikarjev (AGIRT) tržaškega radijskega sedeža pa je v nekem svojem dokumentu pojasnil, da je tržaški radijski sedež že pripravljen tudi za televizijsko oddajanje in da bi do tega res lahko prišlo v najkrajšem času in na podoben način, kot na Južnem Tirolskem. Radijski časnikarji tudi predlagajo oddaje s kulturnimi, gospodarskimi, socialnimi in športnimi rubrikami, ki naj u- (Dalje na 5. strani) Mnogo kritik, pa malo predlogov V sredo je bila izvedena na pobudo glavnih sindikatov CGIL, CISL in UIL po vsej Italiji štiriurna splošna stavka. Zaprta je bila tudi večina trgovin, posebno večjih. V zvezi s stavko so objavili obširne izjave glavni tajniki omenjenih sindikalnih zvez Lama, Storti in Vanni. V njih so razložili zahteve svojih sindikatov; ti zahtevajo predvsem novo, boljšo gospodarsko politiko, »o-brambo kupne moči delavskih plač«, politiko socialnih izdatkov itd. Njihove zahte- ve zvenijo prikupno delavskim ušesom, vendar pa ostajajo čisto splošne in se ne izcimijo v konkretne predloge. Kaže, da se tajniki sindikatov nočejo določneje izraziti, da bi ne bili prisiljeni sprejeti stvarne diskusije z ekonomisti, kajti to, kar zahtevajo, je neke vrste kvadratura kroga — večje plače in hkrati večjo kupno moč plač ob za-stajanju produkcije in trgovine, ki jima splošne in druge stavke gotovo ne koristijo. (Dalje na 6tr. 3) Solženicin se bo naseli RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 3. marca, ob: 8.00 Koledar. 8.08 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9 00 Sv maša. 9.45 Chopin: Klavirski trio. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Črni gusar«. Zadnji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 - 15.45 Glasba po željah. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »čin-čin«. Komedija. 19.15 Enrico Rava Quar-tet. 19.30 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Ritmične figure. ♦ PONEDELJEK, 4. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Operna glasba«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17 00 Za mlade poslušavce 18.15 Umetnost 18.30 Radio za šole (za srednje šole —• ponovitev). 18.50 Glas in orkester 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši praji in ljudje v slovenski umetnosti ♦ TOREK, 5. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutra nja g asba. 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 13.30 Glasba po željah 17.00 Za mlade po-s ušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Orglar Andre Marchal. 18.55 Pevec in orkester. 19.10 Slovenski povojni revialni tisk v Italiji: »Mladika«, (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlačše: pravljice, pesmi in g asba. 20.00 Šport. 20.35 Gershwin: Porgy in Bess, opera. ♦ SREDA, 6. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo o-snovn h šol) »Zdaj pa zapojmo!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade pos ušavce. 18.15 Umetnost. 18 30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18 50 Zbor »Jaopo Tornadmi«. 19 10 Higiena in zdrav je. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20 35 Sim fonem koncert. V odmoru (21 15) Za vašo knjižno polico. 21.55 Oddih ob glasbi. ♦ ČETRTEK, 7. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 G>sba po željah. 17.00 Za mlade poslušalce. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glas ba (Ada Markon). 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja (A'ojz Rebu’a). 19 25 »Pisani ba t lončki« (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20 35 »Dnevnik zasutega rudarja Martina T'ffa«. Drama, napisal Pietro Formentini, prevedel Marko Kravos. 21.20 Skladbe davnih dob. 22.10 Južno-pm'r'ški zvoki ♦ PETEK, 8. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranje g asba 11.40 Rad;o za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) »Poslušajmo in r'šimol«. 12 00 O poo dne z vami, G’asba po željah. 17.00 Umet-unost. 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnov n h šo' — ponovitev). 18 50 Sodobni italijanski skladatelji.19.15 Liki iz naše pretek'osti: »Ivo Trc§t« (Marja Cenda). 19.25 Jazz. 20 00 Šport 20.35 Delo in gospodarstvo. 20 50 Voka'no instru koncert. 21.40 V p'esnm koraku. ♦ SOBOTA, 9. marca, ob: 7.00 Koledar. 7 05 Ju trania g’asba 1135 Poslušajmo spet. 13.30-15.45 G'asba po željah. 15.45 Avtoradio. 17 00 Za m'a da pos’ušavce 18.15 Umetnost. 18 30 Pianistka Giuliana Gulli — Agostini. 18 45 Glasbena zlep Ijenka. 19 10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20 00 Šport. 20 35 Teden v Ita liji. 20 50 »Kresna noč«. Bevkova povest, dramatiziral Martin Jevnikar. Zadnji del. Izvajajo di jaki s'ovenskih v:šj;h srednjih šol. 21.35 Vaše popevke. 22.35 Pianist Franco Cassano PREDAVANJA O SLOVENSKI UMETNOSTI V sklopu predavanj, ki jih prireja tržaška Narodna in študijska knjižnica o umetnosti na S’ovenskem, je v sredo predavala dr. Anica Cevc, ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani, o slikarstvu v X'X. stoletju na S’ovenskem. Vsa dosedanja predavanja so vzbudi'a veliko zanimanje ne le med odraslimi, ampak tudi med m'adino. Sledita še predavanji o slikarstvu od impresionizma do druge svetovne vojne (6.3.) in o sodobni umetnosti na Slovenskem (20 3.) Predavanja so v mali dvorani v četrtem nadstropju Kulturnega doma v Trstu, ulica Petro-nio 4, z zagetkom ob 18.30. Vstop prost. Izgnani ruski pisatelj Aleksander Solženicin se je mudil zadnji čas v Skandinaviji. Največ časa je prebil na Norveškem, kjer se misli naseliti. Norveška vlada mu je dala vizum za eno leto, kolikor velja njegov nemški potni list. Blizu Lillchammorja, kjer je NOVA USTAVA SR SLOVENIJE Danes, v četrtek, 28. februarja je bila razglašena v slovenskem parlamentu nova ustava SR Slovenije, nekaj dni po razglasitvi nove jugoslovanske vsedržavne ustave, po kateri je v glavnem tudi posneta. Poslancem in drugim najvišjim predstavnikom ZK in oblasti je razložil njeno bistvo in pomen predsednik republiškega zbora Sergej Kraigher. Te dni sprejemajo nove ustave tudi v drugih jugoslovanskih republikah in v obeh avtonomnih deželah Vojvodini in Kosovem. Nove ustave imajo poudarek na problemih delavskega samoupravljanja in določajo do podrobnosti mehanizem samoupravljanja v podjetjih in ustanovah ter pravice in dolžnosti samoupravnikov. •— Se še spouneš ti Jakec na tiste plakate, ke so bli po vseh zidoveh jo ke je biu gor an telefon jn po-ie je pisalo: Difendi la tua spesa! Chiama il governo! Ku češ: ne stoj se pestet slepart od betegarjev, pokliči vlado, de ti pride na pomuč. Se spouneš? Strašno lepu je blo videt tiste plakate, človek je biu prou ganjen, ke je vidu, kaku naša ljuba oblast skrbi za boge ledi. Skori je človeka pekla vest, ke se je spounu, kaku je kašen bot kej zmirjav pruti vladi. — E, se spounem ja. Lepi ca j ti! M a vse pasa. Jn danes... — Ja, pole je pej glih vlada ta prva strila porast benzino, pole še olje, kruh, puter, meso jn vse sorte. Videš, zanašaj se ti na tu. kar reče vlada. — Jn zdej neč več ne stavejo plakatov »difendi la tua spesa«. Prouz.aprou tudi tisti plakati so nekej koštali! Zatu ke tiskarne so danes strašno drage. Jn tiste plakate je mogla plačat samo vlada. — Buhvej, mogoče, mogoče je tudi za tiste plakate dobu kašen minister kej podkupnine. Sej videš, kaku je. Jn prou lahko, de so politične stranke dobile kej dnarja tudi za zvišat ceno od olja jn putra. — Ja, je zmeram blo taku, de kašno lumparijo odkrijejo, ma marsikašno pej ne. Jn mi ne moremo znat. Če je vse dobro pre-računanot te ne odkrije nanka hudič. An liberalni parlamentarec se je prfina delau norca zastran te štorije od petroleja. Je reku, de ti demokristjanski ministri ne znajo dobro zvozet nanka njeh trapolerije, zatu ke so jeh najdli ven. živela zlasti pri Slovencih močno priljubljena pisateljica Nobelova nagrajenka Si-grid Undset, je bil gost pri slikarju Wicd-manu ob jezeru Mjossa. Baje so mu ponudili, da bi se nastanil v hiši Undsetove, kar pa je malo verjetno, ker je spremenjena v njen spominski muzej. V hiši je tudi galerija slik njenega moža, ki je bil slikar. Zdaj je Solženicin spet v Zurichu. V Moskvi je Solženicinova žena izjavila, da še ne more izpolniti formularje za izstopni vizum, ker bi morala navesti svoje novo stalno bivališče (t.j. Solženicinovo), tega pa še ne ve. S seboj hoče pripeljati tudi moževo knjižnico, kar pa je zvezano z birokratskimi postopki, ki bodo trajali mesec dni ali več. —o— HUDA NESREČA RAFKA VODEBA V mariborski bolnišnici leži hudo poškodovan pesnik Rafko Vodeb. Ponesrečil se je 7. avtom na poledeneli cesti že pred 14 dnevi. Stanje se mu je že nekoliko izboljšalo, vendar še ni iz nevarnosti. Želimo mu, da bi čimprej okreval. — Bodi brez skrbi, da ministram se ne bo neč hudga zgodilo. Bojo ben u parlamenti vse pomečkali, de ne bo nobeden neč zastopu. Kej češ bol naumno ku tu, de bojo u parlamenti odločil, kaku j n kej. U parlamenti pej sedijo prestauniki političneh strank, če reš tisteh strank, ke so obtožene, de so dobivale dnar od petrolejskih družb, zatu de so tem družbam šle na roko. Kej si lahko čakamo? Samo tu, de bo parlament odloču, de ni neč res, de ni nobeden dobu neč, de je blo vse pošteno. Kej si moreš mislet, de bo an parlamentarec reku: ta in ta minister od moje stranke je kriv jn ga je treba zašit!? Sej ni naumen! Sej riskira politično kariero! Dragi moj, narprej bojo dougo mejšali jn mečkali, zatu de pasii cajt. Jn pole, kadar bo reč vre nomalo pozabljena, bojo morbet — če ga bojo — nar-dili kašen proces jn obsodli kašnega revčka, ke je mogoče samo nosu karte če nu les. Ta veliki lumpje bojo pej pr prihodnjih volitvah spet zvoljeni. Čemo kej stavet, de bo taku? — Kej čem stavet, sej ti verjem. Ma znaš, kej je zdej še narlepše? Pole ke so politične stranke obtožene, de so dobivale dnar od petrolejskih družb, namesto de be te stranke diskreditirali so pej začeli govort, de jem bojo začeli dajat državno podporo. Pole, ke se skaže, de stranke niso buhvejkaku poštene, al de so vsaj osumljene, se ti smislejo, de jem bojo z.a nagrado še dajali dnar z državne kase. Če reč — naš dnar. Kej se ti ne zdi tu prou nesramno? — Jn kej misleš, de pole, ke bojo dobivale stranke dnar od države, kej misleš, de ne bojo vzele dnar tudi od kašnega druzga če pride jn reče: prosom vas, nardite mi tu dobroto, sej bom plačau! Kej be reku ti? — Jest rečem, de smo u rokah ene pošasti, ke se kliče oblast, jn ke ne moreš neč pruti, zatu ke ta pošast je oborožena. Mihec in Jakec se menita od oblasti-pošasti Usodna ura tudi za Haile Selassieja Pravijo, da hodi vrč toliko časa po vodo, da se razbije. Tak vrč je tudi abesinski cesar Haile Selassie. Mož, ki bi moral biti po človeških računih že prastar — vse prej kot. mlad je zgledal že ob italijanskem napadu na Abesinijo leta 1936 — je star tudi po svojih idejah. Tako je dosledno vztrajal pri načinu vladanja po geslu: »Država, to sem jaz«, ki je veliko bolj v skladu s srednjim vekom kot z modernim časom. Vse poskuse upora je doslej zatrl. Zdaj pa se mu je uprlo vojaštvo v Eritreji, ki bi morala biti samo z osebno unijo povezana z Abesinijo, a jo je Haile Selassie kratkomalo priključil Abc-siniji. Pri uporu gre baje v bistvu le za večje plače vojakov, a najnovejše vesti pravijo, da je vlada cesarju zvestega Volda odstopila in da Adis Abebo preletavajo letala u-pornega letalstva. Mnogo kritik, pa malo predlogov (nadaljevanje s 1. strani) Menimo sicer, da so zahteve delavcev in drugih delovnih slojev po boljši gospodarski in socialni politiki in večji odgovornosti vladne plasti več kot upravičene, vendar pa premalo konkretne in se v tem pogledu tudi sindakalna vodstva izmikajo odgovor nosti ter se rajši poslužujejo fraz. Sindikatom manjka gospodarskih strokovnjakov, ker so jih odrinili politiki v kot, in tako njihovim zahtevam manjkajo gospodarske utemeljitve, oprte na točne gospodarske analize, če bi bile gospodarsko bolj podprte, bi prej ali slej nujno prodrle in sindikati bi lahko bolj aktivno in pozitivno sodelovali pri vladnih gospodarskih odločitvah. Tako pa gre sindikalnim politikom predvsem za to, da neprestano postavljajo vlado na zatožno klop in dokazujejo moč svojih organizacij, ne prikopljejo pa se do spoznanja, da so sindikati prav tako odgovorni za splošno gospodarsko politiko v državi kot podjetniki ali vlada, če me še bolj. Sindikati bi morali tudi v Italiji bolj graditi svojo politiko na objektivnih gospodar skih razmerah, ne pa da hočejo njihovi tajniki zamenjati politike in parlament s postavljanjem političnih zahtev in pogojev, zanemarjajo pa študij gospodarskih problemov in modernega gospodarskega razvoja in se tudi vedno bolj odmikajo od najrevnej ših delavskih kategorij. Svoje akcije opirajo na strumno in v bistvu ne ravno slabo organizirano delavstvo velikih industrijskih im trgovskih kompleksov, železarn, avtomobilskih tovarn itd., ki tvorijo maso. Pri tem pa puščajo brez zaščite veliko število slabo plačanih delavcev v manjših podjetjih, dninarjev, vajencev itd., ki sploh nimajo sindikalnih organizacij, ker niso »zanimivi« za sindikalne voditelje. In kako je s sindikalno zaščito tujih delavcev, ki delajo v Italiji, npr. z jugoslovanskimi v Trstu? Kateri sindikat se briga za njihove delovne pogoje, za to, kje spijo, kako se hranijo, kakšne so njihove higienske razmere, zdravje itd.? Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi-iču v Trstu dne 20.4.1954, itev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago LegiJa ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Kaže, da si tudi Abesinci želijo malo spremembe, predvsem malo več parlamen tarizma in demokracije ter nekoliko mlajšega — in manj bradatega vladarja, tudi v idejnem pomenu. Upirajo se mu baje že v lastni družini. KRIZA V NABREŽINI Vse kaže, da se bo na petkovi seji (dne 1. marca) devinsko-nabrežimskega občinskega sveta končno rešila kriza, s katero je pred časom zašla tamkajšnja levosredinska večinska koalicija. Po odstopu župana dr. Legiše in celotnega občinskega odbora, o čemer je občinski svet razpravljal na izredni seji 22. februarja, so se sestali predstavniki Slovenske skupnosti, demokristjanske in socialdemokratske stranke in proučili možnost obnovitve levosredinske koalicije na osnovi programa, ki ga je na petkovi seji obrazložil voditelj svetovalne skupine Skupne slovenske liste Bojan Brezigar. Na razgovor niso prišli socialistični predstavniki, kar bi kazalo, da niso več pripravljeni sodelovati v občinskem odboru. Medtem so se v Trstu sestala tudi tajništva vseh petih levosredinskih strank in med drugim poudarila, da morebitna odsotnost socialistov v odboru ne vpliva na veljavnost levosredinske politike v pokrajinskem merilu, češ da je to posledica krajevnih razmer. FRANC PERKO IZKLJUČEN IZ SZDS Duhovnik Franc Perko, znan kot sodelavec »Znamenja« in drugih revij, je bil izključen iz SZDLS, v kateri je zastopal Društvo slovenskih duhovnikov (naslednika nekdanje Ciril-metodijskega društva). Baje je bil izključen zaradi svojih znanih polemičnih'člankov, v katerih je trdil, da je zahteva, da morajo biti učitelji marksisti, v nasprotju z ustavnim določilom, da so vsi državljani enakopravni in imajo enake pravice in dolžnosti. Baje je izgubil tudi mesto podpredsednika duhovniškega društva. Njegovo pisanje je namreč naletelo na oster odziv v marksističnih krogih. Prejšnji teden se je mudila v Sloveniji kot gost slovenske vlade osemčlanska delegacija koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Delegacijo je sprejel v vili Podrožnik v Ljubljani predsednik vlade inž. Andrej Marinc. Pogovorom so prisostvovali poleg njegovih sodelavcev še predstavniki slovenske skupščine in republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik Marinc je med pogovori dejal, da ni nikakršnih razlogov, »da bi kakorkoli spreminjali znana načelna stališča v odnosu Slovenije in Jugoslavije do Avstrije in naše narodne skupnosti na Koroškem«. Poudaril je, da je reševanje vprašanj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji v tesni povezavi z razvijanjem medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Dejal je, da Slovenija in Jugoslavija vztrajata v močni podpori koroškim Slovencem v njihovem boju S TRŽAŠKEGA PROTESTNA RESOLUCIJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Odbor Sindikakta slovenske šole je na seji 22. 2. t.l. razpravljal o hudi krivici, ki so jo sodne oblasti prizadele naši manjšini v osebi prof. Sama Pahorja, ker so ga dne 20. t.m. krivično obsodile. Sodni postopek je nastal zaradi njegove zahteve po slovenskem tolmaču ob navadnem prekršku prometnega zakona. Tudi na razpravi mu je sodišče odreklo pra vico. da se zagovarja v materinem jeziku. S tem je oblast dokazala, da Slovencem no če priznati osnovne pravice državljana, to je u-porabo lastnega jezika, kakor je v vseh kulturnih državah proglašajo vse izjave o človečanskih pravicah, v Italiji 3. in 6. člen republikanske ustave, v Trstu pa še londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Sindikat slovenske šole izraža vse priznanje kolegu prof. Pahorju, ko tako dosledno nastopa za to da se uveljavijo naše narodne pravice. Odbor Sindikata slovenske šole tržaški odsek PRIZNANJE RADIJSKEMU ODRU TRST A Na Prešernovi proslavi v ulivi Donizetti so izvajali člani Radijskega odra Trst A Mrakovo dramo »Spoved lučnim bratom«. Na proslavi je bil navzoč tudi dramatik in pisatelj Ivan Mrak sam, ki je tudi govoril. Nad izvedbo svojega dela je bil zelo presenečen in navdušen in je vsem mladim izvajalcem poslal knjigo z omenjeno dramo, v kateri je napisal vsakemu posebej posvetilo. Dramo so izvajali: Franko Žerjal, Ivo Sosič, Ivana Placer in Danilo Pertot. Glasbeno je tekst opremil Peter Švagelj, režiral pa je prof. Jože Peterlin. Opozarjamo vas, da bo vsakoletni KNJIŽNI TEDEN z razprodajo knjig, plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih. Bogata izbira, veliki popusti. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ulica S. France-sco, 20 - telefon 61792. TRŽAŠKA KNJIGARNA za dosego zakonitih pravic. Avstrija bi morala upoštevati obveznosti, ki jih določa državna pogodba, je naglasil predsednik vlade Marinc. Predstavniki koroških Slovencev so v svojih izvajanjih poudarili, da se zavzemajo za takojšnje reševanje odprtih vprašanj na podlagi 7. člena državne pogodbe, in to na celotnem ozemlju, kjer živijo Slovenci, brez predhodnega ugotavljanja ali preštevanja slovenske manjšine. Koroški Slovenci so zastopnike slovenske vlade seznanili z dejstvom, da je sedanje zatišje na Koroškem le navidezno, za avstrijske oblasti pa je značilno, da pristopajo k reševanju slovenskih vprašanj pragmatično in necelovito, kar ne prinaša nobenih otipljivih sadov. Delegacija koroških Slovencev je med dvodnevnim bivanjem v Ljubljani obiskala tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja, ki namerava opraviti na Koroškem nekatere e-konomske raziskave, koristne tudi za politično in narodno delo koroških Slovencev. Obisk koroških Sloven Slovenska skupnost o aktualnih vprašanjih Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 20. februarja 1974 obravnaval rezultate ljudskega štetja v tržaški pokrajini, katere Slovenska skupnost ne more sprejeti zaradi že ugotovljenih dejstev, zato je odbor Slovenske skupnosti ponovno odklonil vsakršno veljavnost takemu načinu ljudskega štetja, ki je dejansko diskriminiralo slovensko narodno skupnost v Italiji. S tem v zvezi je odbor Slovenske skupnosti izrazil željo, da bi prišlo do skupnega stališča vseh političnih in kulturnih sil v okviru slovenske narodne skupnosti, ki naj odločno zavrnejo veljavnost zadnjega ljudskega štetja. Odbor Slovenske skupnosti je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje resolucijo, ki jo je 19. t.m. izglasoval tržaški občinski svet in ki obvezuje župana in občinski odbor za učinkovite korake v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo poseg predstavnika Slovenske skupnosti dr. Dolharja, ki se je zavzel za pravico uporabe slovenskega jezika v javnopravnih organih, imel pozitiven odmev tako v občinskem svetu samem kot izven njega- Glede položaja v devinsko-nabrežinski občini je vodstvo Slovenske skupnosti izrazilo ponovno svoje nasprotovanje komisarski upravi in sklenilo napraviti nadaljnje korake za rešitev nastale krize. Izvršni odbor je odobril v tej zvezi delo krajevnega vodstva Slovenske skupnosti. Ob koncu je izvršni odbor z zadovoljstvom ugotovil, da je posebna komisija Sveta Slovenske skupnosti izdelala pomemben predlog glede preureditve slovenske tržaške radijske postaje in uvedbe televizijskega programa v slovenskem jeziku. Predlog, ki ga je izdelala omenjena komisija, je Slovcn- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ku'tumi dom EDUARDO DE FILIPPO BOŽIC PRI CUPIELLOVIH v soboto, 2. marca ob 20. url - Abonma Red B prva sobota pu premier) v nedelo, 3. marca ob 16. uri - Abonma Red C prva nedelja po premieri v sredo, 6. marca oD 20. uri - Abonma Red D mladinski v sredo Slovenska skupnost je z ogorčenjem sprejela vest, da je tukajšnja sodnika odrekla pravico uporabe materinega jezika pripadniku slovenske narodne skupnosti prof. Samu Pahorju, ko se je ta zagovarjal pred tržaškim pretorjem. Sklicujoč se na londonski sporazum iz leta 1954 je prof. Pahor zahteval pravico o-brambe pred sodnikom in administrativnimi oblastmi v slovenskem jeziku; njegovo zahtevo pa je sodišče odbilo, češ da nima te pravice, ker obvlada italijanski jezik. S tem je bil hudo kršen duh londonskega sporazuma, ki določa, da imamo Slovenci na Tržaškem pravico posluževati se svojega jezika pred oblastmi. ska skupnost vložila kot zakonski osnutek v deželnem svetu, in sicer na podlagi člena 26 deželnega statuta; ta daje možnost deželi proučitve vprašanj, ki sicer ne spadajo v njeno pristojnost, a ki pobliže zadevajo deželo samo. Odbor je izrazil upanje, da bo deželni svet čimprej obravnaval ta zakonski predlog in ga nato poslal v dokončno odobritev rimskemu parlamentu. —o— PUSTNI SPREVOD NA OPČINAH Tudi letošnji pustni sprevod voz in skupin iz kraških vasi je privabil na Opčine množice ljudi z vseh strani. Priznati je treba, da so bile skupine na vozovih domiselne in da so zadele aktualno noto. To velja predvsem za duhovite satirične motive na račun petrolejske krize, kot npr. arabski šejk na vozu, ki ga vleče klavrna Evropa, našemljena kot ženska itd. Mislimo, da bi bilo pravično, da bi bil dobil prvo nagrado eden teh motivov, npr. voz Opčin, ki je bil res posrečen, in da se razsodišče ne bi smelo ozirati le na razkošnost in ogromnost priredbe. —o— O RAZPOROKI IN REFERENDUMU V ponedeljek, 4. februaraj bo v ulici Doni zetti okrogla miza o vprašanju RAZPOROKE IN REFERENDUMA Udeležili se bodo: jurist dr. Bitežnik, social ni delavec Ivan Buzečan in duhovnik dr. Škerl Večer prireja društvo slovenskih izobražen cev. Začetek ob 20.15. CHARLEYEVA TETKA PRI SV. IVANU V nedeljo 3. marca bo ob 17. uri nastopil v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu amaterski oder Prosek - Kontovel z vese'o igro: Brandon Thomas: CHARLEJEVA TETKA —o— PESEM MLADIH Revija mladinskih pevskih zborov in ansamblov bo v nedeljo 10. marca ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Kršena pa je bila s tem tudi volja parlamenta, ki se je ob priložnosti diskusije o reformi kazenskega in civilnega postopnika postavil na stran pravice do uporabe materinega jezika vseh državljanov tudi pred sodnimi oblastmi. Slovenska skupnost izreka prof. Pahorju svojo solidarnost in zahteva, da pristojne o blasti popravijo kričečo krivico in čimprej omogočijo slovenski narodni skupnosti v Italiji polnopravno življenje in uživanje enakih pravic, kot jih imajo drugi državljani. Vse nadaljnje korake pa si s tem v zvezi Slovenska skuupnost pridržuje, ko bo pre-tura objavila svojo sodbo v tej stvari. Sindikalna premočrtnost Primerna pozornost, s katero skušamo spremljati publicistično ustvarjanje v zamejstvu, nam ne dopušča, da bi se izognili moralno-sindikalnemu mačku, ki, je v zadnjem času popadel nekatere ožje kroge slovenske zamejske inteligence. Kriza je toliko hujša, kolikor ima tista določena etika tudi dobršno mero katoliške morale in pristne krščanske pravičnosti (in ljubezni, seveda!). Nepoučenemu bravcu je treba pojasniti, da so na Tržaškem v zadnjem času dobili dar govora nekakšni sindikalisti (zlasti med šolniki), ki jih hudo muči dvom o pravilnosti nastavitve novih časnikarjev na tržaški radijski postaji. In ko s tem novodobnim zaščitnikom pravic delavskega razreda pridruži še glas, ki s katoliško neoporečnostjo išče pot do resnice in pravice, je naša sveta dolžnost, da jim po svojih močeh pomagamo. Povsem pravilno se nam zdi, da se v skladu s svojo tradicionalno premočrtnostjo in pokončnostjo katoliški neosindikalisti končno le zavzamejo za časnikarske natečaje. Se pravi, da se angažirajo prav na tistem področju, kjer jih nikoli ni bilo, niti takrat, ko so bili brez pritožb sprejeti v službo ljudje, ki so bili menda Katoliškemu glasu bolj pogodu. Toda bojimo se, da s to stvarno in važno zahtevo zaenkrat ne bo nič, ker je to obsežnejši problem, ki zadeva celotni italijanski časnikarski svet. Poleg tega pa je treba upoštevati, da se je za imenjene nove nastavitve zavzemal in iih tudi dosegel prav časnikarski sindikat in s tem uredil stalež tistih, ki so že dalj časa sodelovali pri slovenskih poročilih. In končno bo treba prepričati sindikalne organizacije, da ni dovolj protestirati proti radijskemu vodstvu, ki na eni strani nastavlja nove časnikarje, na drugi pa ne nadomešča niti uslužbencev, ki so odšli v pokoj. Pre-vričati jih morajo, da je treba protestirati in stavkati tudi proti drugim delavcem, ki so se morda šele po dolgih letih in s težavo dokopali do zasluženega dela (kar jim, med drupim, zagotavlja 4. člen italijanske ustave). To pa bo precej težko, saj so dodobra minili tisti časi, ko so si nekateri gospodje dovoljevali hujskati delavce proti delav cem. Toda ti spodrsljaji prvih, še negotovih ko-rnt-nv na sindikalnem področju nas pri Katoliškem glasu niti ne presenečajo, še manj r>a vznemirjajo. Le zelo čudno se nam zdi, kako hitro se je ta list znal modernizirati in od vreti. Še pred kratkim je namreč pri neki okrogli mizi njegov predstavnik trdil, da njegov list ne trobi na levici v isti orkester z drugimi listi, kot je danes v modi, zato da mu vsi ploskajo. Zdaj ga pa kar na lepem najdemo v druž.bi znanih publikacij, kot so Avanti!, Unith, Delo itd., ki so bili le toliko nenošteni, da so se vnrašanja novih časnikarskih nastavitev lotili s svojega ideološkega ali strankarskega stališča. S nresenečeniem torej pozdravljamo novo linijo Katoliškega glasa in mu želimo, da hi tudi v novi družbi ohranil svojo enkratno premočrtnost. i. t. Solidarnost s Samom Pahorjem Sporazum na pokrajini Po dolgotrajnem razpravljanju in po dokončni izjavi socialistične stranke, da izstopa iz koalicije v goriški pokrajinski upravi, so se ostale stranke morale odločiti za nov sporazum, sicer bi moglo priti morda celo do komisarske uprave. Zato so socialni demokrati vzeli iniciativo v svoje roke. V ponedeljek so sklicali na svojem sedežu zastopnike demokristjanov in Slovenske demokratske zveze. Na podlagi že dosedanjih razgovorov so predstavniki teh troh političnih skupin prišli po dolgi nočni seji do sporazuma, da se sestavi pokrajinski odbor iz članov, ki pripadajo tem trem skupinam. Socialisti ostanejo torej izven pokrajinskega odbora. Predsednik bo ostal krščanski demokrat Chientaroli. Mesto podpredsednika in za javna dela bo zasedel socialni demokrat Tachinardi. Na mesto odbornika za turizem in javni pouk bo prišla zastopnica Slovenske demokratske zveze Marija Ferlctič. Krščanski demokrat Corbatto, ki je dosedaj zavzemal to mesto, bo prevzel posle za pokrajinske nameščence, ki je doslej pripadalo podpredsedniku socialistu Waltritschu. Sporazum bo s kako malenkostno spremembo podpisan v soboto Dodatki k že sprejetim točkam se tičejo socialdemokratskih predlogov v ustanovitvi konzorcija za medobčinske avtobusne prevoze. Slovenska demokratska zveza je pa za svoj pristanek zahtevala, naj se uredi vprašanje zemljišč KONCERT V nedeljo 3. marca bo gostoval v Gorici Pevski zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivec«. Zbor obstaja že dvajset let. Imel je že 350 koncertov doma in v zamejstvu, vedno z velikim uspehom. Nedeljski koncert, ki ga organizirata klub »Simon Gregorčič« in Slovenska prosvetna zveza, bo v veliki dvorani palače Attems ob 17.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALTŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVE TE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kul turne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice EDUARDO DE FILIPPO BOŽIČ PDI CUPIELLOVIH V četrtek, 7. marca ob 20. uri v gledayišču »G Verdi« v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski' ŠOLA IIM Splošna stavka, ki je bila napovedana in izpeljana tudi v Gorici od vseh treh konfederalnih sindikatov, bi se bila morala tikati tudi slovenskih šol in šolnikov. Goriški slovenski šolski sindikat pa je na svoji zadnji seji sklenil, da se stavki 27. t.m. ne pridruži. Naši šolniki so imeli zaradi svoji posebnih razmer že pred nekaj dnevi svojo stavko. V sredo so stavkajočim izrazili svojo solidarnost z obljubo, da se bodo pridružili prihodnjim celodnevnim stavkam. Dijaki Slovenske Trgovske šole v Gorici so izdali poseben proglas, v katerem izjavljajo, da se tudi oni pridružujejo splošni vsedržavni sindikalni stavki in pozivajo di- v Štandrežu in naj se avtoport pomakne na prostor letališča na Velikih Rojah. Na ta način bi sc ne okrnil dosedanji zemljiško-et-nični sestav v Štandrežu. Zdi se pa, da je še kaka tajna točka pri vsem tem v ozadju. Novi sporazum bo pa seveda trajal le do novih volitev v pomladi prihodnjega leta. Odlikovanje Pred dnevi je prejel odlikovanje viteza republike naš goriški rojak industrijalec v Krminu Ivo Prinčič. Podeljena čast priznava neumorno delo odlikovanca, ki je iz skromnih začetkov razvil veliko tovarno modernega pohištva. Svoje tipične izdelke lastnega izuma, po izdelavi in kakovosti, izvaža tudi v prekomorske in skandinavske dežele. Gospod Ivo pa ni le prvovrsten gospodarstvenik in tovarnar, marveč tudi še vedno agilna osebnost v mnogih gospodarskih in kulturnih organizacijah, slovenskih in italijanskih. Že ko je prišel po končanem šolanju v Ljubljani po prvi vojni na Goriško, se je lotil dela v naših tedanjih prosvetnih društvih. In to je nadaljeval pošteno in neustrašeno tudi v časih najhujšega pritiska. Briški in goriški ljudje so dobro poznali njegovo ime, njegov prijetni in dobrosrčni značaj. V Krminu je dolga leta skrbel kot dejanski občinski upravnik za splošno gospodarstvo, za slovenske šolske otroke; tudi kolikor je še v krminskem okraju slovenskega dušebrižništva, je njigovo delo, ki traja še danes. Od svojega stoterega udejstvovanja tudi pri slovenskem sirotišču, pri naših knjižnih založbah in knjigarni, najde oddiha pri svoji skrbno vzgojeni družini in na priljubljenem lovu. Vse to pa je le medla slika moža, ki ni zaslužil le odlikovanje dela, marveč tudi priznanje za svoje kulturno delovanje v prid naši skupnosti na Goriškem. Ko dragemu prijatelju Ivotu in tudi našemu občasnemu sodelavcu iskreno čestitajo vsi znanci in prijatelji k visokemu uradnemu odlikovanju, mu želimo, da bi ostal še vedno živahen vitez dela in naše kulture. R. B. STAVKE jake, naj se vzdrže pouka. To še posebno zato, ker nas Slovence ne tlačijo samo so-cialnne, ampak tudi narodnostne krivice, kar kažejo zadnji primeri v Benečiji, kjer so o-b las ti prepovedale slovenski pošolski pouk. V Gorici se je stavka, razen v šolah, izvršila po napovedanem načrtu v vseh industrijskih in trgovskih podjetjih od 9. do 11 ure ali pa v določenih izmenah tudi večina trgovcev je zaprla prodajalne v času, ko se je vila od Spominskega parka delavska po vorka na Travnik k protestnemu shodu. Prevozna podjetja in vlaki so začeli voziti spet ob 13. uri. Slovenska televizija (Nadaljevanje s 1. strani) strezajo potrebam vseh družbenih komponent manjšine. Prejšnji teden pa je v imenu Slovenske skupnosti dr. Štoka predložil deželi predlog državnega zakona o preosnovi Radia Trst A v sklopu reforme RAI-TV. V uvodu je rečeno, da je zahteva po taki informativni službi RAI-TV, ki naj bi bila odprta do vseh slojev razvejane državne družbene stvarnosti, razbila dosedanje toge in centralizirane strukture. S tem je bila postavljena podlaga za obnovo RAI-TV. V tej luči je treba tudi razumeti obnovo Radia Trst A v slovenskem jeziku. Dokument nato predvideva primernejšo obliko deželne kontrole nad oddajami. Deželno komisijo naj bi sestavljali italijanski državljani slovenskega jezika, ki naj jih imenuje predsedstvo ministrskega sveta, deželna uprava in drugi krajevni organi, med katerimi zlasti kulturne, družbene in sindikalne organizacije. V dokumentu Slovenske skupnosti sledi zahteva po takojšnji ustanovitvi slovenskih televizijskih oddaj. Zato pa je treba misliti tudi na večjo vodstveno in programsko avtonomijo. Ravnatelj slovenskih oddaj naj bi postal soravnatelj sedeža, medtem ko naj bi slovenska poročila vodil namestnik glavnega urednika, poleg tega pa ie nujno potrebna celotna preosnova delavskega organika glede na količino dela in ur oddajanja. Uvodni del Štokovega predloga se zaključuje z ugotovitvijo, da bi taka preosnova slovenskih radijskih in ustanovitev televizijskih oddaj koristila rasti in krepitvi družbene zavesti znotraj slovenske manjši ne, zlasti v njenem odnosu s celotnim deželnim kontekstom, in tarej k pozitivnemu doprinosu, ki naj ga tudi slovenska manjšina nuudi s svojo odgovornostjo pri gradnji boljših držbenih odnosov v krajevnem, državnem in mednarodnem prostoru. Zakonski predlog nato navaja pet členov, od katerih prvi predvideva takojšnjo ustanovitev slovenskih televizijskih oddaj; drugi člen govori o slovenskih radijskih oddajah, ki naj dobijo status drugega državnega radijskega programa; za namestitve predvideva tretji člen diplome šol s slovenskim učnim jezikom; četrti člen oredvideva ustanovitev v Trstu petega radijskega produkcijskega centra in v pe-fem členu je našteto število posameznih predstavnikov, ki naj sestavljajo deželno komisijo nad radijskimi in televizijskimi od-daiami. Poleg vseh teh političnih posegov na državni in deželni ravni je treba omeniti azne dokumente krajevnih, zlasti kulturnih organizacij (SKGZ in Slovenske prosvete), ki so se v tem času zavzele za slovenske televizijske oddaje. Prav tako pa vemo. da razne politične stranke in druge organizacije pripravljajo vrsto svojih dokumentov za omenjeno realizacijo. Mnenja smo, da bo potrebno sodelovanje med vsemi političnimi strankami in tudi med slovenskimi kulturnimi organizacijami, da se izdela enoten dokument, ki naj tolmači želje in pričakovanja najširšega kroga naše etnične in krajevne skupnosti v zvezi s slovenskimi televizijskimi oddajami v naši deželi. Koncert mladega okteta V soboto zvečer se je predstavil v dvorani Slovenske prosvete v ulici Donizetti Oktet Primorskega akademskega pevskega zbora »Vin ko Vodopivec«. Koncert pa je organiziral Slovenski kulturni klub. Kot znano, sestavljajo pevski zbor »Vinko Vodopivec« sami akademiki, po večini Primor ci. vendar pa poje v njem tudi nekaij akademikov iz drugih slovenskih dežel. Tako tudi v njegovem oktetu, kjer je dirigent oziroma pevovodja mlad Korošec. Oktet je čisto novo telo m to je bil njegov prvi javni nastop, Ustanovljen je bil namreč šele prav v zadnjem času in napravil je posebno simpatično gesto, da se je predstavil javnosti prav tu pri nas, med zamejskimi Slovenci, in za dijaško občinstvo Slovenskega kulturnega kluba. To moramo vzeti hvaležno neznanje. Pač pa se ni pokazala v simpatični luči naša javnost, ki j© ostala k'jub temu, da je bila preko tiska din radia opozorjena in povabljena na koncert, čisto brezbrižna, to se pravi odsotna. To velja še posebno za članstvo Društva slovenskih izobražencev, ki je s tem pokazalo grobo neobčutljivost za kul turna dogajanja v svojih lastnih prostorih in za idealna kulturna prizadevanja naše dijaške in akademske mladine. Tudi oficielini glasbeni kritiki so pustili koncertirajoče študente in prireditelje na cedilu. Hvala Bogu, da je pokazala večjo kulturno občutljivost dijaška mladina, ki jo sicer vs: tako radi zmerjajo in ii delijo moralne lekcije. V prvem delu koncerta je zapel oktet koroško ljudsko »Furmansko« in »Pa kako« ter nekaj umetnih ali priredb, katerih avtorji so O skar Dev, Matija Tomc, Milan Pertot, Vinko Vodopivec in Zorko Prelovec. Spored drugega dela je obsegel »Brda« z besedilom Ludvika Zorzu-ta, koroško »Jest mam«, Merkujevo »Zvečer«, makedonsko ljudsko »Bolen mi leži« in hrvaško »Aca« v priredbi Rada Simonitija, »Mojo ljubco« Pavleta Kem jak a in seveda »Žabe« Vinka Vodopivca, ki veljajo za nekako himno zbora, ki nosi njegovo ime. Ker ploskaniju očarane in navdušene mladine ni hotelo biti konca, je zbor dodal še nekaj pesmi zunaj programa, tako »Bazoviško« in koroško »Jaz pa moj gvažek se rada imava- Sicer se je pozna'o, da oktet še ni povsem upet in da so potrebna tehnična piljenja ter da glasovi še niso dokončno zliti — to je naimreč GLEDALI BOMO FILM »OTOČJE GULAG« Filmski producent Carlo Ponti si je, kot poroča rimski »Messaggero«, zagotovil pravice do scenarija za film po knijigi Aleksandra Sol že-nicina »Otočje Gulag«. Avtor scenarija je Solženicin sam. Ponti je prišel v stik s pisateljem med zadnjim moskovskim filmskim festivalom. Kot poroča list, je bil dosežen sporazum o zadnjih podrobnostih v preteklih dneh v Zijrichu. Pri tem je šlo predvsem za vztrajanje Pontija na tem, da se poveri glavna vloga britanskemu igralcu Richardu Burtonu, in za Solženicinov pogoj, da se ne sme scenarij prav nič spremeniti in da mora film režirati režiser, ki uživa njegovo zaupanje. Do sedaj še ni znano, kakšen sporazum je bil dosežen glede teh točk. Nekateri pravijo, da je Solženicinov scena rij sijajno napisan. Film se odigrava v nekem sovjetskem kazenskem taborišču. Osrednja epi zada je samomorilen upor taboriščnih jetnikov, ki ga zadušijo s tanki. stvar dolgotrajne vaje — vendar pa je v nekaterih pesmih s svojo čistostjo glasov, ubranostjo, neizumetničenostjo in čutom za pravo pred-našanje pesmi prekosil sloviti Slovenski oktet, ki je postal vse preveč izumetničen in zvezdniški. Kdor je zamudil ta koncert, mu je lahko ža.l. Tisti pa, ki smo ga doživeli, si želimo, da bi ta mladi Oktet — Oktet mladih! — še mnogokrat slišali, in smo jim hvaležni, da so prišli k nam —o— Kulturno združenje Most in Inštitut za delovno pravo ekonomske fakultete tržaške univerze priredita v soboto, 2. marca ob 16. uri v dvorani Felice Venezian tržaške univr-7,e predavanje o temi: SAMOUPRAVLJANJE: RESNIČNOST IN UTOPIJA Predaval bo prof. Veljko Rus z ljubljanske univerze. Predavatelj je znan slovenski sociolog, ki je med pervimi v Jugoslaviji začel empirično raziskovati samoupravljanje. Sodeluje pri mnogih mednarodnih raziskavah in je izredni profesor sociologije dela na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. V zadnjem času je precej neopazno šla mimo javnosti smrt dveh starejših slovenskih kulturnih delavcev. Prvi je dr. Vojeslav Mole, rojen v Kanalu ob Soči leta 1886, ki je umrl v ZDA decembra lanskega leta, vendar je vest o njegovi smrti šele januarja letos prišla v Evropo. Pokojnik je bil zadnji še živeči predstavnik »klasičnega« rodu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, utemeljiteljev sodobne slovenske umetnostne zgodovine, ki sta ga predstavljala še dr. France Stele in dr. Izidor Cankar. Vsi trije so približno v istem času, v letih pred prvo svetovno vojno, študirali na dunajski univerzi. Mole je vrsto let svojega življenja preživel v tujini, zlasti z tega peciva pa napravili fino slaščičarsko jed, nakar so si Slovenci izposodili besedo nazaj od Nemcev, a med štrudlom in štruklom ni nobene razlike. Štrukel pride od ljudskega izraza štrihati, to je namazati, ker se pač nadev na debelo namaže na razvaljeno testo, kar je značilnost vseh štruklov in štrudlov. f.j. —o— STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl Avgust Goerner P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih V torek, 5. marca ob 15 30 odločno slovenski. Edino, o čemer nas drugi prekašajo, je število, to pa je zgolj kvantiteta in ne kvaliteta. Prišel je čas, da sprožimo Slovenci tako na Koroškem kot pri nas premišljeno protestno in oporečniško akcijo, ki naj zajame množice in ki naj se ne zadovolji samo s protestnimi resolucijami v listih. Za to akcijo je treba mobilizirati tako naše razumnike kot študente, kmete in delavce. Taka odločna akcija bo potegnila s seboj tudi neod-ločneže in bo vlila novo samozavest tistim, ki so se že dali oplašiti. Spomnimo se vloge slovenskih taborov v preteklem stoletju. Sprožiti moramo novo obdobje, novo akcijo taborov, in samo v tem in v povezovanju našega boja z vsem naprednim in neoportuni-stičnim oporečništvom v nemških in italijanskih vrstah samih je jamstvo, da bomo krenili z današnjih zgolj obrambnih pozicij naprej. Drugačna spoved Ko me je pred meseci goriški tednik nekam sumljivo ostro napadel z uvodnikom (ki je priromal kar iz Rima) zaradi mojih kritičnih pripomb na račun krščanske spovedi in cerkvenega izobčenja in sem se zaradi take verske togosti pritožil svojim rimskim prijateljem, so me takoj potolažili, češ da bo kmalu izšel zanimiv cerkveni dokument o preosnovi katoliške spovedi. Res mi ni bilo treba dolgo čakati, saj je pred kratkim Kongregacija za bogoslužje izdala v okviru liturgične obnove knjigo o spovedi, Jasno je, da se zakramentalno bistvo krščanske spovedi ne spreminja, saj se spremeniti tudi ne more. Cerkev pa ima možnost, da skozi stoletja obnavlja in spreminja način, kako vernik svojo spoved opravi. Mislim, da je bil smisel takratnega mojega članka usmerjen prav v to. Opozoriti sem hotel na pretirano poudarjanje spiritualizma ki je morda bilo upravičeno v preteklih dobah, ki pa sredi sodobnega praktičnega dogajanja nima več smisla in je treba zato iskati novih oblik. Najnovejši dokument uvaja nekaj zanimivih novosti prav v tem smislu. Ali delim svoje dobrine s potrebnejšimi od mene? Ali plačujem davke? Tudi taka vprašanja, ki naj si jih postavlja vernik pri izpraševanju vesti, kažejo, da zdaj Cerkev močneje poudarja »družbene grehe«, ki so jih v preteklosti spovedniki skoraj opuščali. Tako spet prihaja pri kesanju bolj do izraza element skupnosti in spoved postane tako resnična sprava med ljudmi in z ljudmi in preko njih z Bogom. Zato kongregacija zdaj predlaga, da bi raje opustili izraz »spoved« in ga nadomestili z izrazom »sprava«. Dokument nato svetuje tri oblike spovedi ali sprave: indivdualno spoved pri spovedniku, skupno spoved in individualno odvezo ter skupno spoved in skupno odvezo pri darovanju evharistije, toda z obvezo kasnejše individualne spovedi (glede tega Vatikan ni sprejel predloga nekaterih škofovskih konferenc o delni odpravi osebnih spovedi). Pač pa dokument predlaga, da bi opustili uporabo spovednic. Msgr. Augusto-ni, ki je časnikarjem predstavil dokument, iih je imenoval »quella specie di armadio ragellante« (tista zvrst ledene omare). Spoved bo dovoljena na katerem koli primernem prostoru, in sicer enako za ženske kot 7.a moške. Tistemu, ki je hotel moj prejšnji članek prav razumeti, je bilo jasno, da sem se v njem z glavnem zavzemal za tako novo obliko spovedi, kot jo zdaj uvaja pristojna kongregacija. Gre za novo obliko, toda zanjo je treba dojeti tudi novega duha, ki naj preveva vernikovo spravo z Bogom in z brati. Samo kesanje je premalo, treba je to kesanje tudi dejansko uresničiti in zaživeti resnično spravo md ljudmi, da bomo dosegli spravo z Bogom. Kaj je v tem tako zmotnega in strupenega, pa res ne vem in v čem se kaže moje »sramotno neznanje katoliške teologije«? Ali pa je zdaj tudi omenjena kongregacija zašla v krivoverstvo? Zdi se mi, da bi bilo treba omenjeni uvodnik analizirati z druge plati: recimo z ideološkega, psihološkega ali sociološkega zornega kota. To pa ni danes moj namen. Igor Tuta 901 If9i id noliol hnof oera* til H0| [G IGHGI Ul dl iztok §ustersič