AKTUALNO VPRAŠANJE Prva pomoč delavcem in uslužbencem v nekaterih podjetjih še ni urejena. Na boljšem so večja podjetja, kjer imajo v večini primerov že urejene obratne ambulante. V manjših podjetjih, obrtnih obratih in delavnicah pa imajo omarice za prvo pomoč, ki Pa največkrat še niso urejene — sanitarni material je nesterilen, oma- rice so slabo zaprte in podobno. V poročilu tajništva za delo pri OLO Kranj o prvi pomoči v podjetjih povzemamo v zvezi s tem naslednje: Prav bi bilo, da bi se izdala skupna navodila o opremi omaric za prvo pomoč. Sanitarni material tudi ne bi smel biti preveč star. Kjer med obrati oziroma delavnicami in pisarnami ni prevelike razdalje, naj bi bile oma- rice za prvo pomoč v pisarnah. Tako je omogočena lažja in boljša evidenca nad potrošnjo sanitarnega materiala. Ključ od omarice pa naj bi imela le ena oseba, ki je v tem delu že kolikor toliko izvežbana. S tem lahko preprečimo tudi nepotrebno raznašanje sanitarnega materiala in ga ohranimo bolj sterilnega. T. KTUALNO VPRAŠANJE G LAS SLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l^ETO X. — ST. 27 — CENA DIN 10.— Kranj, 5. aprila 1957 Občine, odbori Zborov volivcev ne sklicujejo saimo občinski ljudska odbori, marveč tudi krajevni odbori, ki naj bi redno v določenih rokih poročali volivcem o svojem delu. Pri tem gre za uveljavljanje enega izmed naičel, ki velja ne le za občinske ljudske odbore, marveč tudi za krajevne odbore, ki so družbeni organi krajevnih skupnosti: nasloniti se na volivce, ki naj pri vseh važnejših vprašanjih povedo svoja mnenja in predloge. V nasprotnem primeru, če hi se odtrgali od volivcev, bi ti organi kaj hitro zašli na birokratska pota, namesto da bi krepili demokratičnost v družbenem življenju. Na zborih volivcev na območju krajevnih odborov bi lahko obravnavali vrsto lokalnih zadev, kakor ureditey vodovodov, vaških poti, vnovčevanje kmetijskih pridelkov (v zadnjem času na primer ponekod ne morejo odprodati vsega mleka), razvoj sadjarstva, boljše izkoriščanje pašnikov, poslovanje trgovin in gostiln, razvoj turizma, prav tako pa tudi delo šol (o čemer naj bi poročali šolski odbori), pošolsko izobraže vanje kmečke mladine ipd. Predlogi l dan Mm 7. aprila 1948. leta je bil sprejet statut Svetovne zdravstvene organizacije. Od takrat praznujemo vsako leto tega dne Svetovni dan zdravstva. Le-ta je posvečen najpomembnejšim in najbolj forečim zdravstvenim vprašanjem. Tako se je letos Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s svetovno organizacijo za prehrano in polje- delstvo zavzela za ustrezno in zdravo prehrano Prebivalstva na zemeljski obli. Vprašanje prehrane namreč nt omejeno zgolj ,l« posameznike, marveč zajema vse države, vseh kontinentov. 7*akaj posvečamo prehrani v našem stoletju tolikšno pozornost? Kakor hitro je namreč sodobna znanost odkrila, katera živila ter v kakšnih količinah in v kakšnem razmerju najugodneje vplivajo na človekovo zdravje v celoti, je naša dolžnost, da to znanstveno teorijo spremenimo v prakso le le zaradi števila in zastopstva Mladina z delom dokazuje, da lahko uspešno sodeluje t organih samoupravljanja Priprave na volitve delavskih svetov po podjetjih so v teku. Izvršni odbori sindikalnih podružnic so že skoro povsod razpravljali o kandidatnih listah. Tudi mladinske organizacije po podjetjiilh so predlagale svoje najdelavnejše člane za kandidate v nove delavske svete. Skoro nikjer letos nd bilo opaziti, da bi mlade člane v delavskih svetih popolnoma odklanjali, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Mladina al je s svojim delom, s sodelovanjem pri reševanju problemov podjetij skoro povsod pridobila enakovredno mesto med starejšimi tovariši. Ponekod pa so pri sestavljanju kandidatnih list imeli do-kajšnje težave pni izbiri kadra. Starejši v več primerih ne poznajo dela mladine, zato jo ponekod še z nezaupanjem sprejemajo v svojo sredo. Zgrešeno bi bilo, da bi bila mladina v delavskih svetih samo zastopnik svoje organizacije, šlcodii'o bi, če bi bila v delavskih svetih samo zaradi števila. Ce mladina res ne kaže nikakršnega zanimanja za reševanje proizvodnih problemov, nobene aktivnosti in volje za delo, potem je res boljše, da ni zastopana v organih delavskega upravljanja. Toda trdiiitve, da mladina ni sposobna sodelovati pri delavskem upravljanju, so le posledica nezani-manja za delo z mladino, posledica ozkega gledanja starejših. Povsod tam, kjer se starejši zanimajo za de\> mladine, ugotavljajo pni nji tudi uspehe. Poman jkanje kadra prav tako kaže na neodgovoren odnos do vzgoje mladih. Lani sta bila v de- lavskem svetu Železarne Jesenice le 2 mladinca, ki pa sta tudi že dopolnila 25. leto. Ali med 1800 mladinci res ni oilo moč najti nekai takih, ki bi trezno presojali gospodarska vprašanja podjetja? Prav v Železarni je mladina s svojim delam dokazala., da temu ni taiko. Kritizirala je ozkosrčnost partijske org., razpravljala o težavah proizvodnje, predlagala in zahtevala, naj se uprava bolj zanima za mlade ljudi, vendar je v več primerih naletela na gluha ušesa. Zavzemala se je za izboljšanje prehrane delavcev, stanovanjskih razmer, ureditve družabnega življenja — sedaj pa se sprašuje, zakaj naj sploh še razpravlja, če ni odziva. Mladi člani delavskega sveta večkrat na sejah zato ne razpravljajo, keir čutijo, da jim še manjka znanja. Ponekod so zato organizirali posvetovanja s starejšimi člani, zahtevali material pred sejami delavskega sveta, vendar so le včasih dobili potrebna pojasnila. Teh težav je občutno mroamj v podjetjih, kjer so v organih delavskega upravljanja in vodstva podjetja pretežno miladi ljudje. Tu ni opaziti, da pripomb in predlogov mladih ne upoštevajo, ker vsi delajo tesno povezani drug z drugim — rešujejo probleme in odločajo. Močan napredek pri sodelovanju mladine v organih delavskega upravljanja je videti že v tem, da je bilo lani v delavskih svetih v kranjskem okraju 598 mladih ljudi, kar je še enkrat več kot predlanskim. 15 podjetij v .kranjskem okraju vodiljo predsedniki delavskih svetov — mladinci, 16 pa je bilo lami mladih predsednikov upravnih odborov. Na nove volitve delavskih svetov, kakor tudi na kongres delavskih svetov se mladina pripravlja zavestneje kot ilodajkoli prej. Po nekaterih podjetjih pripravljajo analize dela delavskih svetov, predloge, kako bi bilo delo delavskih svetov boljše, razpravljajo o materialni osnovi delavskih svetov itd. Razveseljivo je, da mladina rešuje tudi proizvodne probleme in sodeluje pri izpopolnjevanju proizvodnih ^postopkov. Ponekod pa ugotavljajo, da ravno mJadi tehniki in inženirji niso dovolj aktivni v delu upravljavcev, ker jim načela delavskega upravljanja še niso povsem znana. Mladina je zato predlagala, naj bi na šolah učence bolj seznanjali z načeli in namenom delavskega in družbenega upravljanja. Učenci industrijskih šol pa naj bi so-upravljali tiste delavnice, ki poslujejo s samostojnim linansi-ranjem. Niso redki primeri, kjer si mladima prizadeva, da bi se produktivnost dela povečala in s konkretnim delom dokazuje tovarišem, da se da napraviti več. Na žagi »Gorjana« pri Bledu je mladina predlagala upravi podjetja, naj 'bi ustanovili posebno m1; dlnsko izmeno, da bi sami dokazali, koliko lahko naredijo. Kadar bo mladina povsod s konkretnim delom dokazala svoje sposobnosti, ne bo več premisi jaoj, kje najti kader, ki bi bil sposoben upravljati podjetja. Lj. krajevni volivci volivcev bi pripomogli k učinkovitejšemu urejanju marsikatere zadeve, ki žuli tamkajšnje prebivalstvo. Podatki pa kažejo, da se krajevni odbori za zdaj še ne naslanjajo dovolj na volivce. V kranjski občini na pr. so bili sklicani na pobudo krajevnih odborov lani le trije zbori volivcev. Kakšno pa je sodelovanje občinskih ljudskih odborov s krajevnimi odbori in — po teh — z volivci? Občinski ljudski odbori običajno vabijo predsednike krajevnih odborov na občasna posvetovanja. Ljudski odbor kranjske občine namerava — kot smo slišali na njegovi zadnji seji — povabiti predsednike krajevnih odborov tudi na občinsko sejo, na kateri bo razprava o občinskem družbenem planu in proračunu. Taka praksa je koristna zato, ker začno krajevni odbori bolj čutiti in upoštevati pri problemih svojih krajev tudi širše družbene potrebe. Se vedno premalo pa sodelujejo s krajevnimi odbori občinski sveti. Občinski ljudski odbori obravnavajo predloge zborov volivcev in krajevnih odborov. Vendar nekateri občinski odborniki ne poročajo o teh obravnavah na prihodnjih zborih volivcev ali vsaj krajevnim odborom. V takih primerih začno volivci, ki ne zvedo za usodo svojih predlogov, kritizirati občino, sčasoma pa se tudi pasiviziraj o, češ: »Čemu bi kaj predlagali, ko pa nas nihče ne upošteva!« Včasih pa občinski ljudski odboni tudi ne zvedo za predloge volivcev in krajevnih odborov, ker so zapisniki zborov volivcev ali sej krajevnih odborov površni nn nejasni. V takih primerih ne bi prišlo do nepotrebnega nezadovoljstva volivcev, če bi uslužbenci krajevnih uradov bolj vestno skrbeli, da bi občinski ljudski odbori prejemali natančnejše zapisnike. Spričo neizkušenosti so dogaja tudi to, da vnašajo tu in tam kak — sicer umesten — predlog volivca k^t sklep v zapisnik zbora, da-oi-ravno ga niso predlagali v izglasovanje zboru in ga zato ljudski odbor ni dolžan obravnavati. Krajevni odbori imajo tudi pravico odločati v zadevah iz svojih pristojnosti, določenih v občinskih statutih. Ker pa nekateri krajevni odbori še ne poznajo dobro svojih pristojnosti, naj bi jih občinski ljudski odbori z le-temi bolj seznanjali, občinska uprava pa naj bi instruirala uslužbence krajevnih uradov. Na podlagi sklepov krajevnih odborov izdajajo Sera-jevni utradi ustrezne odločbe. Tako lahko krajevni odbori sklepajo o odstranjevanju snega na vaških poteh, o uredi Ivi Jarkov in o drugih zadevah, ki so v zvezi z zunanjo podobo kraja, javnim redom ipd. Tisti, ki take odločbe ne bi hotel uresničiti, bi se moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Bržkone bi pa lahko za zdaj u-go tovili le malo ali pa nič primerov, da so krajevni odbici uporabili te svoje pravice, bodisi ker svojih pristojnosti še dobro ne poznajo bodisi ker se odborniki krajevnih odborov bojijo zaimere pri sovaščanih. naš rasgoror VSESTRANSKO IN MNOŽIČNO Albin Završnk se že blizu' 30 let ukvarja s telesno vzgojo mladine. Dolgo vrsto let vodi telovadno društvo Partizan na Bledu. Ob zadnjem državnem prazniku je prejel odlikovanje za uspešno delo. Profil sem ga za nekaj besed. »Znano je, da je Partizan nadelavnejše društvo na B'cdu. Kaj sodite o tem vi, kot njegov predsednik?« »Sadovi našega dela in prizadevanj so očividni. Oov mladih telovadcev in uspehi, ld jih dosegajo naši člani na vseh tekmovanjih, so najboljši dokaz za to.« »Ali lahko poveste nekaj o delu društva? Kak-je njegov obseg?« šen »Prvo naše načelo je vsestranskost in množičnost. Vsi telovadci gojijo osnovno vadbo, vadbo na orodju, igre z žogo, atletiko, plavanje in smučanje. azen rednih domačih telovadcev imamo v evidenci vso tisto mladino, ki zaradi šolanja ali službeno začasno odhaja z Bleda, in se vrača k telo- vadbi ob vsaki priliki (dijaki, uslužbenci in delavci, ki so zaposleni izven Bleda). Velik del mladine prihaja tudi iz okoliških vasi, kjer se bodo v dogi ednem času razvila samostojna društva. Izgledi za to so v Fuibnem, v Selu in Zasipu, od koder imamo že vključene predstavnike, ki dobivajo pri nas praktično in organizacijsko znanje, tako da bodo prej ali slej pričeli s samostojnim delom.« »Ali ste nastopali že na kaki večji prireditvi?« »Sodelovali smo na vseh okrajnih tekmovanjih, kjer so posamezniki in vrste dosegli vidna mesta, kot celota pa smo med gorenjskimi partizanskimi društvi v skupni oceni prepničljifvo zasedli prvo mesto. Med velike uspehe štejemo tudi prvenstvo, ki ga je dosegel mladinec Božo Jemo, letošnja državni prvak v skokih.« »Kaj pa načrti za bodoče?« Udeležili se bomo vseh okrajnih in republiških prireditev Partizana. Pripravljamo program za proslavo praznika mladosti in zia republiška zlet v Ljubljani. —jb TOKRAT 0 PIONIRJIH! Pionirji osnovne šole T Stražišču imajo svoj lutkovni krožek. Kaže, da so zadovoljni (levo zgoraj). Imajo pa tudi poseben kino krožek (desno zgoraj). Koristno delo opravljajo tile pionirji (spodaj), .vij tako koristijo sebi in našemu gospodarstvu ... 94 2 Cf«s Gtormmjvke Kranj, 5. aprila 1957" 0 Zvedelo se je, da bo jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović v juniju obiskal Norveško in tako vrnil nedavni obisk norveškega zunanjega ministra v Beogradu g. Langeja. 41 Na svojem potovanju po deželah Bližnjega Vzhoda je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovic - Tempo v sredo zapustil Sirijo. Pred odhodom iz Sirije je dal podpredsednik Vukmanovic izjavo za tisk, v kateri se je najprej zahvalil za prisrčni in prijateljski sprejem, nato pa poudaril, da pomeni ta sprejem v Siriji nedvomno potrdilo prijateljstva, ki ga narodi Sirije in Jugoslavije že vrsto let uspešno razvijajo, prežeti z željami, da prispevajo h krepitvi miru na svetu in utrejo pol svojemu notranjemu gospodarskemu in političnemu razvoju ter procvitu. Q Predsednik Združenih držav Amerike Eiscnho-\ver je na običajnem sestanku z novinarji izjavil, da. bo vlada nadaljevala pogajanja z Egiptom o Sueškem prekopu, dokler bo kazalo, da je moč najti zadovoljivo rešitev tega vprašanja. ZDA bodo še nadalje podpirale OZN, ki so prevzele največjo odgovornost v pogajanjih o Sueškem vprašanju. Kar se tiče stališča nasproti Izraelu in njegovim zahtevam, je ameriški predsednik dejal, da bo ponudil svoje usluge v tem smislu, da bo izraelskim ladjam zagotovljena svobodna plovba po Akabskcm zalivu in dosežena miroljubna ureditev položaja na področju Gaze. Kar pa zadeva plovbo izraelskih ladij po Sueškem prekopu, je dejal, da ameriška vlada Izraelu ni dala nobenih obljub. 0 Vodja socialno-demokratske stranke Erich Ol-lenhauer je novinarjem izjavil, da se ne strinja z izjavo zunanjega ministra Brentana, da med vlado in opozicijo ni bistvenih razlik v politiki za združitev dežel. Ollenhauer pa je poudaril, da so gledišča obeh strani enaka samo kolikor gre za cilj. da pa se nazori vlade in opozicije o poteh do teiia cilja močno razlikujejo. @ Anketa Organizacije Združenih narodov o socialnih razmerah v svetu iz leta 1956 kaže, da je človeštvo na več področjih doseglo lepe uspehe. Proizvodnja in potrošnja hrane v svetu narašča, vendar je razdeljena neenako. Anketa tudi kaže, da nepismenost pada, in da narašča število otrok, ki hodijo v šolo. Glede industrije kažejo podatki tako veliko povečanje, kakršnega svet še ne pomni. V anketi pa je poudarjeno, da napredek ni zadovoljiv, če upoštevamo revščino in potrebe velikih področij sveta in možnosti za gospodarski napredek. Glavna ovira za razvoj na socialnem področju so politični problemi in oboroževanje. Trenutno je na-svetu 2691 milijonov ljudi. Od 30. junija 1951 do 30. junija 1955 je naraslo število ljudi za 172 milijonov. V tej zvezi je čedalje večja potreba po novih šolah in bolnišnicah, pa tudi vprašanje zaposlenosti je ponekod zelo pereče. Če bo število ljudi na svetu tako naraščalo, se bo delovna sila v 20 letih podvojila. 9 Iz Teherana poročajo, da je podal ostavko predsednik iranske vlade Husein Ala. Šah je ostavko sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade dvornemu ministru Manučeru Egbalu. q Pokrajinska skupščina vzhodnega Pakistana je sprejela resolucijo, ki terja popolno avtonomijo, pri čemer naj bi ostali v pristojnosti centralne vlade v Karačiju posli narodne obrambe, zunanje zadeve in finance. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« /• DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 476, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 190 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DDNARJEV LJUDJE IN DOGODKI NOVI »DRANG NACH O STEN«? Tisti, ki ne pozna trenutnega gospodarskega položaja Zahodne Nemčije, je morda presenečen obstal pred novico, da se je 81-letni nemški kancler Adenau-er odločil na dolgo pot v Iran in Turčijo. Kdor pa je podrobneje seznanjen s silnim poletom nemškega gospodarstva po vojni, s tako imenovanim »nemškim čudežem«, z nujnimi potrebami po novih trgih za čedalje številnejše nemške proizvode, ta se ne bo začudil podjetnosti že zelo priletnega kanclerja. Prav tako pa bo lahko doumel, čemu tudi ostala potovanja nemških politikov in gospodarstvenikov na azijsko področje. Razen Adcnauerja se je proti vzhodu odpravil tudi podkanc-ler in sicer v Pakistan in v Grčijo. Zunanji minister von Bren-tano je pravkar končal turnejo prek \Vashingtona v Avstralijo in Indijo. Posebna delegacija bonnske vlade pa roma po azijskih deželah. V Kairu so odprli razstavo zahodnonemške industrije; nemški strokovnjaki pa so že davno nehali biti nenavaden pojav na Bližnjem vzhodu. Vse to je le nadaljevanje prave »ofenzive« zahodnonemških državnikov in industrijalcev v deželah Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda. Nemško gospodarstvo že dalj časa išče širših okvirov za svojo dejavnost. Po vojni se je nemška industrija znova razmahnila. Nemcem pa so pri tem pomagale nekatere srečne okoliščine. Dobili so veliko pomoč iz ZDA, korejska vojna jim je izredno koristila, za vojsko doslej še niso skoraj nič potrošili, ker je še niso vzpostavili, v porušeni deželi so uvedli nove, najsodobnejše stroje in tako modernizirali vso industrijo; spretno izkoriščajo nasprotja med obema blokoma na svetovnih tržiščih in se tako uveljavljajo na tujih trgih . . . No, in če k vsemu temu prištejemo še njihovo samodisciplino, smisel za tehniko in natančnost — potem razumemo vsaj delno, zakaj je nemško »gospodarsko čudo« presenetilo svet. Lani je 'sicer bilo čutiti rahel zastoj v nenehnem napredovanju nemške gospodarske zmogljivosti, vendar je tudi v tem letu nemško gospodarstvo zaznamovalo nekaj rekordnih številk. Indeks industrijske proizvodnje se je v letu 1956 dvignil na 211 odstotkov, če označimo I. 1936 s 100 %. Lani je Zahodna Nemčija dosegla najvišjo stopnjo zapo- slenosti v vsej svoji zgodovini — skoraj 20 milijonov zaposlenih, medtem ko je število nezaposlenih padlo na 2 %. Zlate rezerve in presežek v plačilni bilanci nepretrgoma rastejo. Po vojni je Nemška banka ustvarila zlato rezervo 116 milijonov mark, danes pa je v zakladnici Nemške banke nič manj kot 18 milijard v zlatu ali v tujih devizah. To je več kot 5 milijard presežka nad vsoto mark, ki so v denarnem obtoku. S tem presežkom bi Zahodna Nemčija lahko skoraj tričetrt leta uvažala iz inozemstva, ne da bi ji bilo treba pri tem količkaj izvoziti. Nemški izvoz raste iz dneva v dan. Lani je Zahodna Nemčija izvozila in uvozila blaga v vrednosti skoraj 60 milijard mark, to je za 9 milijard več kot predlanskim ali trikrat več kot leta 1950. Pri tem je uvozila za skoraj 4 milijarde manj, kot pa izvozila. Od leta 1950 do 1955 se je udeležba Zahodne Nemčije v svetovnem izvozu industrijskih izdelkov (brez vzhodnih držav) povečala od 7,3 % na 15,3 %, medtem ko je v nekaterih drugih kot na primer Angliji padla. Kako je Zahodna Nemčija spodrinila druge zahod- ne tekmece v zunanji trgovini, najbolje kaže primerjava z Veliko Britanijo. Obseg izvoza obeh držav je znašal: Leto 1951 1952 1953 1954 Britanija 101 95 98 104 Zah. Nem. 143 154 180 223 Ista podoba velja za izvoz v dolarsko področje, medtem ko je v Latinski Ameriki Zahodna Nemčija že dolgo na prvem mestu med evropskimi deželami. Celo ZDA že zaskrbljeno gledajo na nemškega tekmeca. (V izvozu avtomobilov so Nemci že presegli Amerikance). Zdaj se je ost nemškega gospodarskega prodiranja obrniia proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu. V nasprotjih med glavnimi tekmeci na tem' občutljivem področju skuša zahodno-nemški kapital pobrati smetano. Odtod tudi tako široka dejavnost nemških gospodarstvenikov in vodilnih politikov. Njihova prizadevanja imajo torej samo en cilj: utreti pot razmahu nemške industrije na nova, še nezasedena tržišča. Pravi »Drang nach Osten« v novi obliki. MARTIN TOMAZIC J kratko, vendar zanimivo NAMESTO VENCA NA GROB MOŠE PIJADA so darovale za dograditev Sindikalnega doma v Kranju naslednja podjetja: »Iskra« 25.000 din, »Pletenina« 15.000 din, »Zvezda« 5000 din, »Standard« 5000 din in Podjetje za vzdrževanje prog Jesenice 5000 din. IDEJNI NAČRT ZA KAMNIŠKO GIMNAZIJO „ Republiški svet za šolstvo je razpravljal o idejnom projektu za novo šolsko poslopje, ki ga nameravajo graditi v Kamniku. Komisija je ugotovila, da je idejni načrt ing. Novinska zelo primeren, vendar je zaradi štednje predlagala zmanjšanje števili« učilnic. Načrt bo moral upoštevati kasnejšo dozidavo novega trakta. z. SPET GOZDNI POŽAR V SOTESKI 'Popoldanski vlak na progi Bohinjska B'istriica—Jesenice je preteklo soboto spot zanetil gozdni požar v Soteski. Kljub temu, da je bil požarno varstveni pas sveže očiščen, se je ogenj bliskovito razširil v strmine, kjer je varovalni gozd. Uslužbenci gozdnega gospodarstva Bled so takoj poklicali na pomoč bližnje gasilce, garnizon JLA Bohinjska Bela in prebivalstvo. Gašenje je bilo zelo nevarno, ker se je v strminah rušilo kamenje, vendar je bil uspeh požrtvovalnega gašenja viden šel« ponoči. Preostanke ognja je naslednji dan pogasil dež. Na požrtvovalne gasilce je neugodno vplivalo, ker so med gašenjem prihajajoče lokomotive znova sipale snope isker v okolico. Stroški, škoda in telesne poškodbe so precejšnje, zato se taki požari ne bi smeli vsako leto ponavljati. LIL DELAVCI »PLAMENA« BODO LETOVALI V PORTOROŽU V preteklih dveh letih je Imel delovni kolektiv tovarne »Plamen« Kropa najet prostor za letovanje v Povili. V ponedeljek, 1. aprila, pa je delavski svet sklenil kupiti pri Portorožu stavbo in en hektar zemlje, kjer bodo postavili taborniške hišice in šotore. Delavski svet bo na ta način zagotovil kolektivu in družinskim članom, da bodo lahko preživljali letni dopust ob morju. C. R. RAZSTAVA DOKUMENTACIJE PROMETNIH NESREČ V RADOVLJICI Avto-moto društvo Radovljica je 31. marca odprlo razstavo o prometnih nesrečah, ki so se v zadnjih letih zgodile v Sloveniji. Razen fotografij je prikazana tudi literatura o prometnih znakih in cestno - prometnih predpisih. Za razstavo je med prebivalstvom veliko zanimanje, saj si jo je v dveh dneh ogledalo nad 2000 ljudi. Med njimi so vštete tudi osnovne šole iz radovljiške občine, Kmetijska šola Poljče, gimnazija Radovlji- ca in pionirski odred Krcpa. V Kropi so predvajali tudi film o prometnih nesrečah. J. S. LOV NA KLENE Z električnim agregatom je Ribiško društvo Ljubljana skupno s kamniško ribiško družino organiziralo odlov roparskih klenov v Nevljici, ki se pri Kamniku izliva v Bistrico. Kleni so se v Nevljici tako razmnožili, da so domala uničili ves zarod postrvi in lipanov, čeprav so kamniški ribiči vsako leto vložili v vodo okoli 20.000 mladic. Očiščevalna akcija je bila uspešna. Nekateri kleni so tehtali tudi poldrug kilogram. z. PROMETNA NESREČA NA PRIMSKOVEM 3. aprila cb 19.40 uri se je dogodila prometna nesreča na Primskovem, kjer je motorist Ivan Kočevar zavezi! izven cestišča v desno, kjer je hotel obrni ti pred snežnim plugom, last gozdne uprave. Ob tej priliki je s prednjim delom motorja zadel ob plug, zaradi česar je padla z zadnjega sedeža 9-letna Marija Kočevar in sd zlomila desno nogo. Odpeljali so jo v bolnišnico v Ljubljano. nekaj zanimivih Številk z letne konference občinskega odbora zb v šk. loki © Od 759 članov ZB v občini Skofja Loka jih nad 300 sodeluje v odborih organizacij in organih' družbenega upravljanja. © Občinski odbor ZB ima 5 komisij: komisija za prošnje in pritožbe pomaga borcem do primernih služb, skrbi za vdove in invalide; za otroke padlih borcev (86 otrok, sirot dobiva povprečno mesečno podporo 4800 din, nekateri dosežejo celo znesek 9000), premalo pozornosti pa posveča vzgoji. Komisija za dokumentacijo ima zbranih že čez 5000 arhivalij v Muzeju NOB; — komisija za spomenike ima v varstvu 18 plošč in 6 spomenikov NOB. Komisija za azvenarmadno vzgojo se edina ni znašla pri delu in doslej še ni uspela navezati stikov z ostalimi organizacijami in društvi. » © Organizacija ima že tudi precejšnje premoženje — Dom ZB (10 milijonov dinarjev) — zgraditi pa bo treba še primeren spomenik 50 talcem za Kam-n itn i kom. © Zborovalci (80 delegatov) so sklenili, da bodo še tesneje sodelovali v delavskih svetih in dajali ton gospodarskemu in političnemu življenju občine. k. j. PREHRANI V LJUDSKI KUHINJI V KRANJU Z ustanovitvijo Ljudske kuhanje v začetku letošnjega |eta naj bi bila uresničena dolgoletna želja številnih kranjskih delavcev in uslužbencev. Prehrana v gostilnah je b.;la dttaga, menze, kjer bi lahko dobilii ceneno in okusno hrano, pa v Kranju ni bilo. Ker nas je zanimalo, če so abonenti zadovoljni s prehrano v novi kuhinji, smo nekatere izmed njih vprašali za mnenje: PRVA ABONENTKA: »S hrano nisem preveč zadovoljna in menim, da je kosilo le približno trikrat v tednu vredno 80 dinarjev, kolikor plačam zanj. Prikuhe so običajno dobre in dovolj okusne, slaba je predvsem juha. V začetku so kuhali tu mnogo bolje, petpm pa se je kakovost posameznih obrokov vidno poslabšala. Glede čistoče nimam pripomb.« DRUGI ABONENT: »V Ljudski kuhinji se hranim že od njene ustanovitve. V začetku ml je hrana ugajala, kasneje pa vedno manj. Zadnje dneve se je spet izboljšala, kar je verjetno posledica sestanka, ki ga je imelo vodstvo kuhinje z abonenti. Obroki so okusno pripravlj eni in tudi či- stoča je v redu. Stalni abonent nameravam biti še naprej, ker sem prepričan, da bo kvaliteta prehrane ostala na sedanji ravni.« TRETJI TBONENT: »Kranjska Ljudska kuhinja je za nas delavce pomembna pridobitev. Predlagam pa, da bi uvedla dva menuja po zgledu Ljudske kuhinje v Ljubljani. Marsikdaj si želim za kosilo, samo enolončnico, ki je tu žal ne morem dobiti. Šelo potem, ko se bom lahko najedel tudi za 30 ald 50 dinarjev, bo to zame res ljudska kuhinja. Mislim, da moje želje bJbo preveč zahtevne.« ČETRTA ABONENTKA: »Ze nekaj let se hranim po različnih gostinski h obratih, zato me je vest o ustanovitvi Ljudske kuhinje zelo razveselila. Predvsem zaradi cene, saj za 80 dinarjev nikjer nisem mogla dobiti poštenega kosila, 100 dinarjev pa človek žo kar težko premore, S hrano v Ljudski kuhinji sem zadovoljna, menim pa, da bi bili sestanki z abonenti od časa do časa zelo koristni. Vsakdo bi povedal, kaj mu ne ugaja, vodstvo pa bi potem skušalo ustreči željam večine abonentov.« j. O. ZASEDANJE OLO KRANJ Zvedeli smo, da bo 9. aprila zasedanje OLO Kranj. Oba zbora Okr. ljudskega odbora bo? ta na tem zasedanju poslušala poročila o delu svetov in razpravljala o njih. Na tem zasedanju bo ljudski odbor izvolil nove svete. PRIPRAVE ZA VOLITVE DELAVSKIH SVETOV Občinski sindikalni svet v Tržiču je pred kratkim sklical vse predsednike sindikalnih podružnic. Udeleženci so sklonili, da bodo sindikalne organizacije po vseh podjetjih organizirale predvolilne sestanke, na katerih bodo člani DS poročali o delu v preteklem obdobju in o nadaljnjih nalogah samoupravnih organov. Na teh sestankih bodo izbrali tudi kandidate za nove delavske svete, med katerimi naj hi bilo čimveč delavcev, žena in mladine iz proizvodnje. Sp ZAPOSLOVANJE INVALIDOV — VAŽNA NALOGA POSREDOVANJA DELA V četrtek je bila v Kranju' okr. konferenca, ki so se je udeležili šefi občinskih posredovalnic in referatov za delo pri ObLO. Razpravljali so o delu in problemih posre-valne službe in poklicnega svetovanja. Razgovarjali so se o delu v letu 1957. Glavna naloga naj bi bila zaposlevanje delavcev, kjer naj bi bila upoštevana analitska ocena delovnih mest, predvsem pa bo važna naloga posredovanja pri zaposlovanja invalidov. Razgovarjali so se tudi o anketi sekretariata za delo pri Zveznem izvršnem svetu glede brezposelnosti. Sklenili so, da bodo vodili politiko zaposlovanja v tej smeri, da bodo imeli prioriteto pri zaposlitvi tisti ljudje, katerim je služba glavni vir dohodkov. ODRED PREDVOJAŠKE VZGOJE V TRŽIČU VKLJUČUJE 200 MLADINCEV Obvezniki predvojaške vzgoje v Tržiču se želijo seznaniti s sodobnim orožjem, zato bodo še to pomlad obiskali garnizijo v Krizah. Odred bo Imel zbor vsaka dva meseca, izreden zbor pa v primeru elementarnih nesreč, požarov itd. LaEr NAD 100 KVALIFICIRANIH DELAVCEV ZELI DOSEČI VISOKO KVALIFIKACIJO Nad 100 kvalificiranih delavcev jeseniške železarne želi te dni polagati pred okrajno izpitno komisijo izpit za visoko kvalifikacijo. Prva skupina 14 kandidatov je polagala izpite minulo soboto, v naslednjih sobotah pa se bodo zvrstili še ostali. Prvi kandidati so opravili izpit za visoko kvalificirane delavce povprečno z dobrim uspehom. 7M^Z UPRAVLJAVCI SE NE DAJO ODVRNITI OD PRAVE POTI Ob pripravah na volitve delavskega svela v kranjskem ,.Kovinarju" Ko je lani tekla razprava o tem, komu in kako naj bi razdelili osnovna sredstva Puškarne, ki je bila likvidirana, je obveljala želja delavskih svetov Kovinarja in Puškarne, da Se obe podjetji združita, da Prevzame vse obveznosti Puškarne, ki niso bile majhne. Kovinar. Soglasno so si izbrali za novo podjetje naziv »Kovinar«, tovarna tekstilnih strojev, lovskih pušk in patron. Po združitvi obeh podjetij v skupno gospodarsko organizacijo z dvema obratoma, so člani obeh prejšnjih kolektivov postali enakovredni člani skupnega kolektiva. Glavni smoter vseh članov naj bi bila težnja Po čim boljšem uspehu podjetja, po povečanju produktivnosti dela in izboljšanju delovnega Postopka. Večina članov je tudi tako ravnala in vse je bilo Prav, dokler ni prišlo do rovar-Jenj nekaterih posameznikov, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da so enoten kolektiv z enim delavskim svetem, enim upravnim odborom. *no sindikalno organizacijo in enim direktorjem. Ni jim šlo v račun, da je v organiziranem podjetju potrebna disciplina, da je treba delati v okviru možnosti po določenem načrtu in niti to ne, da je to podjetje z delavskim upravljanjem, kjer ni moč uveljaviti osebnih teženj posameznikov, če le-te nasprotujejo interesom celote. S svojimi osebnimi težnjami so šli posamezniki celo tako d^leč, da so blatili kolektiv, delavsko upravljanje in z neutemeljenim besedičenjem ustvarjali videz, da so razmere v kolektivu nevzdržne. Ponoven dokaz rovarjenja in samovolje se je pokazal tudi pred dnevi, ko so v kolektivu sestavljali kandidatno listo za nov delavski svet. Sindikalna organizacija je sestavila predlog za kandidatno listo. Vsakega posameznika je predlagala z obrazložitvijo in utemeljitvijo glede na to, koliko bo posameznik lahko prispeval k razvoju podjetja, glede na njegovo dosedanje delo in odnos do delavskega upravljanja. Predsednik sindikalne podružnice je tedaj z listo soglašal. Toda na prihodnji sestanek je prinesel razen omenjene liste še drugo, ki jo je sestavil predsednik delavskega sveta. Kolektivu je predlagal obe, brez obrazložitve, zakaj in od kod je nova lista. Odnosi so se zaostrovali tako zelo, da jih je bilo treba razčistiti na sestanku delavskega sveta in sindikalne podružnice. Predsednik delavskega sveta je začel sestanek takole: »Ko sem gledal kandidatno listo, ki jo je predlagal izvršiti odbor sindikalne podružnice, sem menil, naj se spremeni v toliko, da bi bilo polovico članov iz bivšega Kovinarja in polovico iz bivše Puškarne . . .« Predsednik sindikalne podružnice: »Res smo na zadnji seji predlagali kandidatno listo z obrazložitvijo, da predlagamo tiste člane, ki so najbolj delavni. Pokazal sem jo nato predsedniku DS, ki jo je spremenil tako, da je bilo na novi kandidatni listi več članov iz bivše Puškarne .. .« Od kdaj je predsednik delavskega sveta pristojen predlagati Družbene* upravljanje stanovanj v občini Kranj NAMESTO ENE - štiri stanovanjske skupnosti Novi hišni sveti, izvoljeni v začetku leta, so se v kranjski občini že skoraj v vseh pri me-tth konstituirali. Ti hiišnii sveti upravljajo kakih 1500 izmed približno 4500 hiš, kolikor jiih je v občini. V novih stanovanjskih P°Blopjiih, zlasti tistih z lo-k^li, so razmeroma dokaj boljši mateirialni pogoji za družbeno upravljanje kot v starih hišah, kjer je najemnina zelo nizka, feko da marsikateri hišni sveti kimajo sredstev niti za najnujnejša vzdrževalna dela Kljub temu so nekateri hišni sveti zakadi svojih prizadevanj dosegli je hodinjem občnem zboru ne bomo več slišali, da se je kdo sebično okoristil, in novi upravni.odbor bo moral to zadevo še raziskati Take stvari škodijo ugledu zadruge, zato med kmeti - zadružniki ni zanimanja za napredek lastne zadruge. V preteklem letu je bilo imanrfikaj storjeno, med drugim so lopo uredili tudi prostore, vendar pričakujemo, da bo prihodnji obračun boljši in da bo število članov tudi naraslo. Sic. 4 Gioa Gorenjske Kranj, 5. aprila 19# ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, .izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 % popusta. TELEFONSKA STEV. NAROČNIŠKO - OGLAS. ODD. JE: 190 Prodam stroj za izdelavo cementne strešne opeke. Cena 30 tisoč dinarjev. Sesek Lovro, Primskovo, nova hiša pri tovarni IBI, Kranj. Po nizki ceni prodam brejo kozo. — > Berioncelj, Posavc, Podna rt. Prodam vrtno seno, otavo in lucerno. — Slane, Preddvor. Prodam mlatilnico in drobilec (šrotiar) za koiruzo. Slane, Preddvor. Prodam enostanovianjsko hišo v bližini Kranja. Naslov v ogl. oddelku. Prodam nosilko (traverzo) 4,10 metrov dolgo. — Kos Ciril, Klane 35, Komenda. Motor, kolo »Hoireks« 500 ccm prodam ali zamenjam za radio, Mcped ali harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam novo kuhinjsko pohištvo. Naslov v oglasnem oddei-ku. Prodam kratek klavir znamke »Stelzhammer« 'kovinske konstrukcije. Naslov v upravi. Prodam motorno kolo 350 ccm. Mairončič Janez, »Projekt« — Kranj. Prodam malo rabljeno moško kolo. — Gregorčičeva, štev. 11, Kranj. Prodam spalnico po ugodni ceni. Naslov v oglasnem cdd. Stavbno parcelo v centru, velikosti 1000 kvadrat, metrov, ograjeno, siadno drevje in gaira-ža prodam. Kranj, Gosposvetska 3. Brezplačno dam gnoj na Gorenji Savi. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim zapravljivček v dobrem stanju — najraje gorenjske oblike. Prodam parcelo z vgrajenimi temelji za stavbo na Kokrici. — Bavec Feliks, Cesta na Rupo 22, Kranj. Motorno kolo 250 prodam. — Rozman, Češnjica 5, Podnart. Iščem začasno stanovanje v bližini Visokega. Stanodalajcu nudr'im nagrado. Trgovsko podjetje »Elita« — Kranj sprejme prodajalko za tekstilno stircfco. Stanovanje dobi in še kaj, tisti, ki bi šel za oskrbnika na malo posestvo. Pojasnila daje Fišer Z., Radovljica, Ljubljanska 13. Nudim hrano in stanovanje starejši ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku. Ljubiteljici otrok, ki bi pazila na 2 ctrečička v dopoldanskih urah od 6. do 14. ure, nudimo stanovanje in hrano. Nastop takoj. Ponudbe sprejemam vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku.' Postrežnico k bolnici od 7. do 15. ure dnevno takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. Nudim takoj vseljivo stanovanje osebi, ki bi mi dala posojilo. Ostalo po dogovoru. Doder, Zg. Bitnje (pri Gmajni). Trgovec z vinom, star 38 let lepe zunanjosti, želi spoznati žensko, ki poseduje posestvo v svrho p:.i-nanstvia in morebitne ženitve. Ponudbe poslati nalogi, oddelek pod »cvetoča pomlad«. Po možnosti je priložiti sliko. Preklicujem štev. bloka 26685 izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 6. junija 1955 za neveljavnega. — Raint Janez. Podpisana Jane Marija 1e Sp. Besnlce 39, preklicujem kot neresnične svoje izjave o Jancu Avguštinu iz Sp. Besmiee ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. »GORENJKA« trgovina s čevlji in torbarskimi izdelki — Kranj, Prešernova 13 Obvešča svoje cenjene odjemalce, da so bile za prodajo v mesecu marcu izžrebane številke: 0001 0015 0022 0026 0037 0039 0057 0059 0063 0079 0088 0098 0171 0189 0201 0204 0205 0211 0216 0220 0225 0233 0258 0261 0264 0275 0280 0300 0316 0317 0333 0336 0403 0409 0422 0437 0451 0468 Dobitke je prevzeti do 30. apr. 1957 v trgovini »Gorenjka«, — Kranj, sicer zapadejo. Oglejte si pove spomladanske vzorce. — Se priporoča »Gorenjka« Okrajni higienski zavod ▼ Kranju opozarja vse organizacije na Gorenjskem: SZDL, Rdeči križ, Društva prijateljev mladine in Zdravstvene domove, da svetovni dan zdravja do-, stojno proslavijo. Organizirajo naj predavanja, v katerih bo poudarjena pomembnost' tega dno. V ta namen naj se držijo naših pismenih navodil. OBJAVA Avtopromct Kranj obvešča: Odhodi avtobusov iz Kranja v Ljubljano: ob delavnikih: 6.40, 9.00, 10.00 in 18.30 ob nedeljah: 6.40, 11.10 in 18.30 Odhodi avtobusov iz Ljubljane v Kranj: ob delavnikih: 7.40, 10.30, 11.20 in 19.30 ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30 Iz Ljubljane direktna povezava za Golnik: ob delavnikih: 11.20 in 19.30 ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30 PINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 5. aprila, franc. film »MARJANA MOJE MLADOSTI«, ob 20. uri. 7. aprila, amer. barv. film »JUŽNO OD SAHARE«, ob 18. in 20. uni. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 6. aprila, ameriški barv. film »JUŽNO OD SAHARE«. Ob 18. in 20. uri. 7. aprila, ob 16. uri ameriški barvni film »JUŽNO OD SAHARE«, ob 18. in 20. Uri ameriški barvni risani film »NASl ZVESTI PRIJATELJI«. KINO NAKLO 6. aprila, ameriški barv. risani film »NASl ZVESTI PRIJATELJI«, ob 20. uri. 7. aprila, franc. film »MARJANA MOJE MLADOSTI«, ob 16. iin 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 5. aprila, ameriški film »BELI JORGOVAN«, ob 18. in 20. uri. 6. in 7. aprila, ameriški film »PLAMEN OPOLDNE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. * KINO »PLAVŽ« JESENICE 5. aprila, angleški film »OČKA VRNI SE« ob 18. in 20. uri. 6. in 7. aprila, ameriški film »BELI JORGOVAN«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedejo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 6. aprila, angleški film »OČKA VRNI SE«. 7. aprila, brazilski film »RAZBOJNIK«. KINO DOVJE MOJSTRANA 6. aprila, brazilski film »RAZBOJNIK«. 7. aprila, ameriški film »ONA ISCE SREČO«. KINO BLED Od 5. do 7. aprila, italijanski fiilm — drama »PREPOVEDANE ŽENSKE«. KINO RADOVLJICA 5. in 6. aprila, amer. glasbeni film »ZENE ORKESTRA«. V petek in soboto ob 20. uri. 7. aprila, ameriški glasb, film »ZENE ORKESTRA«, ob 15.30 in 20. uri ter franc. film »SLUŽKINJA IN JAZ« ob 17.30 uri. - KINO LJUBNO 6. in 7. aprila, ameriški barv. film »SKARAMUŠ«, v soboto ob 19.30 uri ter nedeljo ob 16. .in 18. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA Od 5. do 7. aprila i/talijanski film »NEVŠEČNOSTI NOVOPO-ROČENĆA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 6. in 7. aprila, angleški film »RING«, v soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. in 20. uri. bod iT © 0 »Strela skrtačena, sd že slišal, kako so se začeli na Zvezi borcev v Komendi štrajtati zavoljo spomenika padlim borcem?« me je on-dan pozdravil znanec iz Komende. »Ne pripoveduj mi pravljic,« sem ga zavrnil. »Kaj ni dovolj, da me že drugi dan za dnem krmijo z njimi. Veš, pravljica je eno, resnica je drugo; razen tega so se pa na Zvezi borcev v Komendi — kakor vem — vseskozi dobro razumeli.« »Ze že, toda, odkar so začeli ugotavljati, da se je na spomenik, padlih borcev vrinilo tudi nekaj imen ljudi, ki niso imeli ničesar skupnega z NOB, so si pa v laseh, da nikoli tako,« je hitel razlagati možakar. Pozneje sem se v stvar zamislil, vendar do posebnih zaključkov nisem prišel. Vprašujem pa se, kje tiče vzroki tej napaki? Vsekakor v malomarnosti odgovornih ljudi, ki so zbirali in preverjali podatke o padlih borcih, katerih imena so nameravali vklesati v spomenik. £ Varčevanje: lepa in hvalevredna zamisel! Vsi varčujemo: šolarji, delavci, uslužbenci, moja Marijana (žal, z vsem drugim, le z jezikom ne), jaz tudi (ker je mesec tako preklicano dolg, da se vleče kot slina za polžem) in naposled — epidemija varčevanja je okužila še kranjsko občino. Docela pravilno! Kako pridejo naposled do tega, da bi jim vsak nebodigatreba očital, češ da po nemarnem zapravljajo denar. Kakor rečeno: začeli so s taktičnim varčevanjem. Najprej so ukinili občinskim krajevnim uradom časopise. No, prvi prihranki, čeprav pičli, so tu. K tem prvim, so prišteli še drugi izdatnejši prihranek: občina sploh ni nabavila krajevnim uradom telefonskih imeni- kov. — Vse lepo ih prav, če ne bi s tem povzročili pravcate babOionske zmešnj ave. Kaj bi telefoni brez imenikov? Znajdi se! se tolažijo vrli ljudje na krajevnih uradih, zraven pa kot obsedeni vse vprek vrte telefone in nadlegujejo ostale lastnike telefonskih aparatov, naj jim poiščejo ustrezne številke v imenikih. — Prava sreča, da krajevni uradi ne plačujejo telefonskih pristojbin, saj bi uradniki v nasprotnem primeru zatelefonirali vse občinske dohodke. ^ Za vestno in požrtovalno delo — ustrezno plačilo! Do tega zaključka sem prišel ono nedeljo, ko sem pribren-čal pred krajevni urad v Predosljah. — Fiks, kako sem se začudili, ko sem videl, kako tamkajšnji matičar, nedelji — gospodovemu dnevu navkljub, »gara«. Pa ne mislite, da gara sam. (Ne? še so na svetu ljudje, ki radi priskočijo bližnjemu na pomoč — v našem primeru — matičarju pni njegovem napornem delu. Kair čedna druščina se je takrat zbrala na matičnem uradu, pa dolgolasih bitij tudi ni manjkalo. Iz njihovega bučnega veselja sem ratzbral, da nedeljsko delo na tem niradu vendar ni tako naporno. Ne, prav zabavno je, zlasti kadar vznemirjajo telefonske naročnike, katerim, če je treba, naprtijo tudi vrsto besednih cvetk, ki so tako »dišeče«, da jtiih še »bodice« ne bi prenesle. 0 Madonca, pa le ne vem, zakaj so mli Ločani zadnje cajte tako pri srcu. Kar ne morem in ne morem jih pozabiti. Tokrat pa, da ne bodo rekli, kako sem enostranski, bom .postregel še z nekaterimi cvetkami z misijonskega vrti čka. ^ Zadnjič, ob času misl- jona je bilo, sem krivoritil po Laki. Pa mi je obtičalo oko na gruči šolarjev. ^Sa- krament,« sem poskočil in hkrati pomislil, kako da imajo škofjeloški otroci kar nenadoma tako dolga ušesa in lase nad ušesi (ta sladke) zmiršene kakor sraoja gnezda Pa so mi dobri ljudje povedali, (otroci so se menda bali priznati), da ista domači gospod in organist v času misijona prenekateremu šolarju nategovala ušesa in ta sladke ali izprašila kapo na njegovi glavi, menda samo zato, ker se pač otrok obnaša po otročje. 0 Čeprav so misijon že od-hrenkalii, sem tokrat vendarle naletel na pogovore med ženami, dekleti, pa tudi moški se radi udeležujejo kramljanj o misijonskih pridigah iin spovedi. Naj bo tako ali drugače, Ločani kar ne morejo pozabiti vseh tistih pridig, ki so se z redkimi izjemami vrtile le okrog ljubezni iin okrog odnosov med moškim in žensko. Kam so »odločujoči cerkveni faktorji« merili s temi pridigami, mi pravzaprav ni docela jasno, sodim pa, da so imeli za takšno ravnanje tudi otipljiv povod. Seveda so te pridige naredile med loškimi dekleti in ženami pravcati preplah. Kako tudi ne, saj morajo imeti po najnovejših direktivah s prižnice, toliko otrok, kolikor jih bog da. Vrabca, vse bi še bilo, če bi ne bil bog prav pri razdeljevanju otroškega kontingenta tako muhast. To je še dobro, da sem se jaz ondan z bogom spričkal. Kaj vem, kako bi se z mano poigral! Vse te govorice, ostanki loških misjonskih pridig, so se tudi mene prijele, zalo 'bom tokrat bolj milosten kot .po navadi. Zaenkrat se bom predal le globokemu promišljanju .. . Vas pozdravlja Vaš Bodičar! KINO »STOIlZlČ« KKANJ 5. in 6. aprila, amer. barvni film »POT V HOLLYWOOD«, ob 16., 18. in 20. url. 7. aprila, ob 9.30 uri ameriški barvni film »JUŽNO OD SAHARE«, ob 14. uni ameriška risanka »NASl ZVESTI PRIJATELJI«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni CLlm »POT V HOL-LYWOOD«. GLEDALIŠČE. GORENJSKA PREDILNICA, SKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto knjigovodje Absolvent-ka ekonomske srednje šole. — Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite upravi podjetja do 15. 4. 1957. KOMISIJSKA TRGOVINA KRANJ proda šivalni stroj ,20.000.—, Singer 60.000.—, -Singer krojaški 45.000.—, italijansko klavirsko harmoniko, 80 basov, register 60.000.—, harmonike 8000.— do 30.000.—, stensko uro 12.000.—, radijske sprejemnike od 8000.— do 20.000.—, pisalne stroje od 15.000.— do 45.000.—, narodno nošo 20.000.--, kolesa od 13.000.— do 20.000.—, pcsnemai.nik 60 1 30.000.—, ročne in žepne ure, fotoaparate, konfekcijo, vozičke, gramofone .itd. SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KRANJ razpisuje delovno mesto ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA Pogoji:dovršena srednja- aH višja šola ali večletna praksa v kulturno - prosvetnem delu. Plača po dogovornu. Prijave pošljite na gornjii naslov, poštni predal 72 do 20. aprila 1957. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 5. aprila ob 20. uri — iizven — premiera Wiilliam Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA«, komedija. Sobota 6. aprila ob 15. uri — zakljaična predstava za šole Zab-nica in Predoslje. Franc Mil-činski »MOGOČNI PRSTAN«. Nedelja 7. aprila ob 16. uri — izven dn za podeželje. V/illiam Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA«, komedija. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto- 6. aprila ob 19.30 uri Alde de Benc'detti »DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC«. V nedeljo 7. aprila ob 14.30 uri Alde de Benedetti »DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC« — zadnjikrat. V nedeljo 7. aprila ob 20. uri gostovanje na SI. Javorniku Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO«, komedija. TRZNI PREGLED V ŠKOFJI LOKI V sredo, 3. aprila je bila tudi na loškem trgu lizbira precejšnja. Cene, ki smo jih zabeležili, so naslednje: kislo zelje 50 din kg, por 7—10 din kom, merica špinače in regrata po 20 din, merica radlča iin motovilca po 25 din, črna redkev 5 din komadi, korenje 5—7 din kom., peteršllj 10 din zavitek, čebula 100 din kg, česen 10—12 din glavicai, jajca 13 din kom., smetana 150 dim liter, sirček 12 din komad, jabolka 40 din kg (I. a), fižol suhi 60 din liter, čebulček 200 din liter. V KRANJU V ponedeljek je bilo na kranjskem trgu dovolj raznovrstne zelenjave, izdelkov domače obrti in pa seveda semen. Jabolka prinašajo okoličanke še vedno v velikih količinah, prodajajo jih pa po 45 in 50 dinarjev kg. Razen radiča, motovilca in regrata je bila tokrat naprodaj tudi solata v glavicah, in pa sadike kolerp.be in solate. Na izbiro je bilo tudi precej rož (nageljnov, čebulnic itd.) za okrasitev vrta. Cene: jajca 14 din komad, korenje 30 din kg, rumena koleraba 5 din kom., maslo 110 din četrtinka, nor 20 dinarjev zavitek, peteršilj 10 din šopek, regrat 20 din merica, radič 20 in 25 din merica, motovileč in špinača 25 din merica, čebula 100 din kg, glavnata solata 100 din kg. V KAMNIKU Kljub dežju je bil torkov živilski trg dobro založen. Cena jajc se je ustalila na 13 din. Radiča, motovilca in regrata je čedalje več na trgu, tako da ga mnogo ostane. Jabolka so redka, cena pa je zdaj 40 in 45 din kg. Mlečnih in mlevskih izdelkov je bilo to pot dovolj. GIBANJE PREBIVALSTVA V TRŽIČU Rojeni: Peter Jenko, Ziganja vas 35. Poročili so se: Jožef Meglic, kmečki delavec in Frančiška Dovžan, tovarniška delavka. Umrli so: Franc Jerman, upokojenec. V KRANJU Poročili so se: Marijan Me-žek, delavec in Sabina Penko, roj. Dormiš, naaneščenka; Jernej Toplak, delavec in Antonija Z v an, prod a j alka. §§ S SODIŠČA V KORIST ALI ŠKODO POTROŠNIKOV? Mesar pri Mesarskem podjetju Tržič je kupil vole počez, plačal jih je seveda dražje kot bi smel, zato je bil kaznovan pri gospodarskem sodišču s 5000 din denarne kazni, pni rednem sodišču pa še za ponareditev listine, v odkupni blok je namreč napisal netočne podatke, na 5000 din denarne kazni pogojno za eno leto. Potrošniki so sicer želeli dobiti dovolj mesa, vendar ne tako, da se na ta račun zvišajo cene. Kmet je vola sicer dobro prodal, vendar zato ni bil kaznovan samo mesar oziroma podjetje, ki je meso dražje kupilo, pač pa tudi pctrošniilci, ki so meso Ocupili po višji ceni. Trži-ško prebivalstvo bi tudi brez dveh volov imelo dovolj mesa, saj bi se tudi drugje dobila živina, ne da bi jo bilo treba preplavati. - L. NAŠEL JE, KAR JE ISKAL Italijanski državljan Jože Supa je pred leti pribežal v našo državo, ker doma ni našel kruha in dela. Kljub temu, da je dobil pri nas takoj po prihodu svojemu poklicu primerno delo, pri nobenem podjetju ni zdržal dolgo časa. Iskal je lahek zaslužek. Kjerkoli je stanoval ali delal, je povzročal prepire, predvsem pa so se ga bali hišni lastniki, ker je bil zelo- nesoliden podnajemnik. Zaradi pretepov in žalitev je bil pogosto na sodišču. Nazadnje je bil zaposlen na železniški postaji na Jesenicah. Ko je bil lani zaradi tihotapljenja in preprodaje ur, kresilnih kamenčkov in vžigalnikov v kazenskem postopku, je iz bojazni pred kaznijo, oktobra pobegnil čez državno mejo v Avstrijo. Pred pobegom si je prilastil še železničarsko obleko in nekatere druge predmete, ki jih je dobil v začasno uporabo. Nekako mesec in pol po pobegu pa ga je avstrijska policija vrnila našim obmejnim organom kot nezaželeno osebo. Sodišče ga je zaradi prepovedanega prehoda čez mejo, nedovoljenega trgovanja in zatajitve službene obleke obsodilo na 9 mesecev zapora. Železniški p^' staji pa bo moral po prestani kazni povrniti povzročeno škodo v znesku 8750 dinarjev. -no PONAREJANJE MU NI USPELO Vinko Hudovernlk, nekdanji upravnik gostišča Mlino na Bledu, je v času enega leta z malomarnim poslovanjem v podjetju povzročil finančni primanjkljaj nad 100.000 dinarjev-Za popravila v podjetju je večkrat najemal ljudi, najrajši pa šušimorje, katerim je običaj n* dal ključe od kleti in jim sten* omogočil, da so si med delom sami jemali pijače. Konec leta 1955 je najel za popravilo hladilnika šušmarja Franca Jakopiča z Bleda. Ko mu je Jakopič izstavil račun za 25.660 dinarjev, ga je Hudovernik, preden !;1 račun oddala na upravo za dohodke pri Občinskem ljudskem odboru Bled, v sporazumu z Jakopičem, zvišal na 47.350 d in« 'Na ta način je hotel zmanjšati primanjkljaj, ker je vedel, da ga bo moral po obsodbi sodili1 'Poravnati. Strokovna komisij''1 je pregledala delo Jakopiča ugotovila, da je le-ta izstavil račun za okoli 10.000 din v©8 kot je bilo delo vredno. Sodi"^s je ponarejevalca listin obsodil'0 na 20 dni zapora in 10.000 din denarne kazni. -nc ČE JE ŠOFER PIJAN Ko se je Janez Zorman, šofer na Ekonomiji državnega sekretariata za notranje zadeve, 9 Podbrezij, 11. novembra ls ni vračal s traktorjem in prikolico z Bleda proti Podbrezjam, se je rned potjo ustavil kar v dveh gostilnah. V eni je popil deci 1° pol žganja, v drugi pa po lastni izjavi steklenico piva. Posledice seveda niso izostale. Vozil je po levi strani ceste. Na klancu pri Podbrezjah pa vozila ni mogel več obvladati, zapeljal je preko levega cestnega robu in tako vozil oko'li 14 metrov, dokler se ni vozilo prevrnilo. Sam je dobil lažje poškodbe, na vozilu pa je bila ocenjena škoda za 25.000 din-Sodišče ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni dni zapora in povračilo škode v znesku 25.09i dinarjev. -nc NEKAJ MISLI O KLUBU likovnih delavcev Gorenjske Na pobudo Okrajnega odibora SZDL v Kranju je bil konec meseca junija 1956. leta ustanovljen Klub likovnih delavcev Gorenjske z nalogo, da poveže razcepljeno likovno dejavnost na Gorenjskem, dobi vpogled v likovno Pojmovanje in delovanje na teritoriju okraja Kranj in najde možne oblike za dvig in vzgojo likovne kulture. V grandiioiznem elanu družbenega razvoja in industrializacije se je naš delavec hitro povzpel, ostal pa je kul-turno-umetniško zanemarjen in prav zato plen zaostale malomeščanske kulture v mestu in osladnega lokalnega diletantizma na vasi. Odtegniti fia cd teh vplivov laži kulture in mu dati kulturno višino, ki bo vzporedno ras ti a z njegovimi družbenim razvojem in razvojem tehnike, je danes cilj in naloga slednjega zavestnega borca za |Wi napredek, cilj in naloga našega delavnega inteligenta, kulturnika in ustvarjalca. Le-ti so danes še marsikje nezainteresirani. Kulturna vzgoja flaše mladine v šoli in izven nje, sistematično posredovanje neke kulturne vsebine, estetska vzgoja itd., to So naslovi,- ki zahtevajo kulturno in ftiacCtnio razgledanega človeka.. Takih Naslovov ne smemo prepustiti zgolj saroo slučaju, če imamo zato na razpolago- sile in pogoje. Pred očmi moramo imeti celotno duševno rast našega človeka, ki smo mu moralno in kulturno dolžni odpreti pot do višjih kulturnih vrednot in ustvarjanj, ter s • tem višati njegov delovni elan, n-acio- Večer sodobne neme odrske izrazne igre v Prešernovem gledališču Lani je naš list poročal o zaključil predstavi mimske igre, ki jo je z lepim uspehom posredovala tov. Tina Piccoli iz Kranja na Golniku. — Ta Svojstven način odrskega izražanja ni poznan v naši, državi, v tem ko- ga Soj i jo v zapadnih in severnih državah Evrope in v Ameriki z izrednim Uspehom. V tamkajšnjih šolah za aramsko umetnost obravnavajo mim-sko igro kot samostojno umetniško zvrst, oziroma kot sestavni in bistveni element gledališke in filmske igre. —- Pičlo odmerjeni prostor v našem listu nam žal ne dopušča, da bi našim bralcem opisali to, za nas novo zvrst odrske igre, vendar pa bodo obiskovalci večera našli v gledališkem listu Prešernovega gledališča dokaj izčrpen Članek. V sredo, dne 10. aprila, Ob 20. uri, bomo imeli priliko videti — prvič v naši državi — večer mimske igre. Z izvirnim sporediom bosta nastopili Kristina in Tina Piccoli. Prva je učenka prof. E. Decrouxa, gledališkega umetnika in genialnega ustvarjal-°a sodobne mimske igre, učitelja nuiogih slovitih gledaliških in filmskih igralcev, med njimi J. L. Baraulta in Marcela Marceaua, po vsem svetu znanega in slovečega umetnika mimske igre. Kristina Piecolijeva je bila v letu 1955 s prof. Deerouxom na turneji v l^a.izu in po Norveški, Švedski ter KRISTINA PICCOLI finski, kjer je žela velike uspehe pri F eQaloih ter izredno priznanje in po-nvalo -kritike. Diplomirala je kot gle-ališka igralka na šoli za dramsko ^metnost pri »PiccoJjo Teatno della ^Ha dl Milano«. Spored bo obsegal tni dele. V prvem °. *n^kaj o mimu v besedi in kret-m, v drugem bo šest, v tretjem pa Sedem točk. J. M. P. nalno kulturni ponos in njegove humane pravice. Kulturna problematika je splošno pereč problem, ki je pa, žal, še marsikje abonirana samo v dolgih razpravah, ter v časopisnih dn revijskih stolpcih. Se bolj pereče pa je -likovno pojmovanje splošnosti. Prerez skozi to naj bo ugotovitev, da prevladuje na Gorenjskem alpski diletantizem -in ne-kultivirana oblika domačega obrtnega izvora, ki jo srečujemo- povsod, kjer se razvija ne samo privatno, ampak tudi javno življenje. Neokusno urejeno naselje, iznakaženi javni parki in pročelja hliš, osladne dekoracije in aranžmaji, nesmiselno kričeča keramika, usmiljenja vredna razglednica, diletantske iznakažen portret: teh stvari je toliko, da jih skoraj ni mogoče našteti in vse kriče po splošni vzgoji,, ki naj estetsko loči kulturno dobro od slabega. Prav v tem je cilj kluba likovnih delavcev Gorenjske. Le-ta pomaga pri sistematični likovni vzgoji, pa ne samo pri pojmovanju kipa ali slike, pač pa pri likovnosti kot celotnem pojmu. Pri tej svojti nalogi je klub v okviru svoje materialne zmogljivosti organiziral v najtesnejši povezavi v Mestnim muzejem v Kranju vrsto razstav iz velike zakladnice slikarske estoi-ke in sodobnih domačih 'likovnih stremljenj. V preteklem letu je svojo dejavnost predvsem izžareval v Kranju, delno pa mu je uspelo razširiti delovanje tudi v Radovljici, Škof j i Loki, Bohinju -in Tržiču. Vsako leto priredi klub dve kolektivni razstavi svojih članov, kjer skuša prikazati občinstvu rezultat umetniških, slikarskih in kiparskih stremljenj ustvarjalcev, ki žive na Gorenjskem ali so z Gorenjsko tesno povezani. V skrbi za estetsko vzgojo šolske mladine organizira klub potujoče šolske razstave reprodukcij velikih mojstrov, ali celotnih zgodovinsko-umetniških dob. Ob pravilnem razumeva--nju in podpori šolskih organov bo moč mladini odpreti vrata v likovni svet estetskih vrednot, ki ga do sedaj niso poznali. Klub je tudi čedalje bolj povezan z likovnimi ustvarj-ailci vse Slovenije, ki se prav radi odzivajo povabilu, ali pa sami poiščejo pot do kranjskih in radovljiških razstavnih prostorov. Tako upamo, d-a bomo lahko v kratkem času pozdravili v svoji sredi naše vrhunske predstavnike upodabljajoče umetnosti. To je samo majhen del stremljenj kluba in njegovega dela. B. M. 'filmi, kijih cjlcdaAMo MARJANA MOJE MLADOSTI S francoskim filmom »Marjana moje mlado;>ti« je popularni francoski režiser Julien Duvi-vier stopil na kaj opolzka tla. Ne gre mu očitati, da v filmu ni angažiral vse svoje domiselnosti in bogatih izkušenj mojstra — režiserja, vendar se gledalec ne more znebiti vtisa, da je močno tvegal z oblikovno obdelavo filma, pri kateri je zašel v eksperimentiranje s simbolnimi prvinami in prispodobami, ki so prekrile film z rahlo patino fantastike in nerazumljivosti. Po drugi plati pa kaže ta film, da tudi filmski ustvarjalci iščejo nove forme in izrazna pot v film. umetnosti. Po vsej sili se hočejo otresti starih šablon zadnjih desetletij. In če upoštevamo to, tedaj moramo priznati, da je film do neke meje uspel — uspel zavoljo novih stremljenj, ki obetajo osvežitev filmskega jezika. Nesreč-nejšo roko pa je imel režiser z razmejitvijo med realističnimi filmskimi prizori in fantastiko. Prav s tem pa je precenjeval sposobnosti dojemanja povprečnega gledalca, ki pogosto ne ve, kam bi s posameznimi prizori. Sicer pa mu je uspelo ponorče-vati se na zelo duhovit način iz romantičnega zanesenjaštva mladostnikov. Pravzaprav: osvežitev našega filmskega repertoarja. aa VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA Za gledalca utegnejo biti zgodbe zares vesele, ali pa vsaj smešne, za Brovkina pa vse prej kot-to. — Toliko za uvod v sovjetski barvni film, ki pripoveduje zgodbo o mladem fantu, ki živi poln mladostnih sanj s svojo materjo na kolhozu. In potem? Prva ljubezen, vera v sočloveka, življenje v armadi, razočaranje — vse prepleteno z zvoki Brovkinove harmonike, s katero osvaja srca ljudi. V zgodbi je preveč trpkosti in premalo smešnega, da bi se lahko od srca nasmejali, čeprav ne manjka dogodkov, ki silijo gledalca v dobro voljo. Zgodba je malce razvlečena in učinkuje ohlapno, medtem ko nosijo posamezni prizori, zlasti tisti v armadi, prizvok privzdignjenega vzgojeslovja in pridigarstva. Če odmislimo te šibke strani filma in če ne razvrednotimo mestoma že kar patetične igre-igralcev, ki ne dosegajo niti povprečja, tedaj je govora o filmu, ki ga je komajda vredno pogledati. — Sicer pa — presodite sami! a. a. Karel Capek: MATI Po sedmi premieri Mestnega gledališča na Jesenicah Spričo rastočega prodiranja ameriških gledaliških del je sko-roda nekaj nenavadnega, da se je vodstvo nekega gledališča odločilo za uprizoritev češke drame, ki je vrhu tega nastala pred zadnjo vojno in ki je, vsaj zdi se tako, zaradi te svoje polpretekle patine po umetniški vrednosti zaostala za svojimi modernimi zahodno-evropskimi in ameriškimi vrstnicami. Pravim: skoraj nenavadna odločitev, a zato nič manj hvalevredna-, saj je napredni češki filozof, Masarvkov učenec in talentirani pisatelj, esejist in dramatik Karel Čapek polagal v svoja dela take tople človečanske misli., tako neposrednost učinkovanja-, da se ob njem ogreje tudi z modernimi deli nasičeni gledalec. Zato pač ni slučaj, da je Čapkovo delo prodrlo v svet bolj kot delo kateregakoli čeških pisateljev in njegove drame, ki jim prednjači zanimiva filozo-fsko-tehnič-n-a utopija R. U. R. (Rossum's Universal Robots) so našle svoje mesto ne samo na • evropskih, ampak tudi na ameriških, japonskih in avstralskih odrih. V Čapkovi Materi najdemo mnogo tistih momentov, ki ka-rakterizirajo moderno dobo in v imenu katerih ljudje umirajo: socialistične ideje, nacionalizem, agresija; nad vsem tem pa plava -globoka ljubezen žene in matere, ki žrtvovanja ne more razumeti in se pritožuje nad tem, da tudi sinovi ne razumejo njenega čustva. Prav to, recimo, obojestransko nerazumevanje in opravičevanje tega nerazumevanja je dalo avtorju možnost za njegovo izpoved: smrt je večkrat le posledica nepremišljene ' zaverovanosti v določeni ciilj, pa naj bodo to politične ali znanstvene idejie, allii čut za čast. Iz te, največkrat v individuumu pogojene zaverovanosti pa izvirajo nesmisli, ki j-ih Capkova mati resiignirano ugotavlja v razgovoru s padlim možem in sinovi: mož je padel kot vojak, ko se je boril proti nekakšnim divjakom, -starejši sin je padel kot zdravnik, -ko je divjakom v Afriki- reševal življenja. In dalje: drugi sin je padel kot revolucionar v boju -proti nacionalistom, tretji sin se je žrtvoval kot nacionalist. Kakor .se zdi tragedija družine kot take nekam neverjetna, pa je, po-vzdignjena v simbol vsečlove-čanske tragedije, prepričljiva — prepričljiva še posebno kot sredstvo za izpoved velikega misleca in človekoljuba. Da pa je človekoljubje v tem Čapko-vem delu popolno lin materin lik etično neokrnjen, odide najmlajši siin v boj, to pot z materinim privoljenjem, da pomaga braniti deželo -pred tujimi napadalci, torej pred agresijo. Dogajanje je postavljeno v nedoločen čas in kraj; nekam v civilizirani in v idejah neuravnovešeni svet, kjer končno od- ločajo kanoni. Vse kaže, ko da bi bil avtor že ob ustvarjanju namenil delo vsemu svetu za vse čase, kaže pa tudi, da je v tem delu kot umetnik predvidel krutost agresije, ki je le nekaj mesecev po Čapkovi sm.rti začela vznemirjati Evropo, in potrebo po obrambi. In uprizoritev? Režiser in scenograf Bojan Cebulj je s precej samostojno in domiselno interpretacijo ustvaril dobro -uprizoritev, ki jo je tu pa tam motila le prešibka svetloba. Od igralcev je treba na prvem mestu omeniti Tatjano Gostiševo kot mater; njena krepka, dobro naštudirana igra je mnogo pripomogla k temu, da je delo prepričalo. Moža, ki je padel za čast, je predstavlja! Bojan Čebulj, sina Kornela, nacionalista, Slavko Polanc, sina Petra, -socialista, Marjan Stare, sina Ondro, zdravnika, Vinko Zorman, sina Jifijat, letalca Franjo Lotrič in najmlajšega sina, ki odhaja v boj proti agresorju, Srečko Mlinaric. — Z manjšimi prispevki so uprizoritev dopolnili še Jernej Pogačnik, Alma Jeramova in Ignac Smolej. Premiera je bila namenjena 8. marcu in je -na Jesenicah vzbudila precejšnjo pozornost. Jože Sifrer R. Nash: „Vremenar" na odru DPD „Svoboda" v Zirovnica-Breznica Preteklo soboto in nedeljo -so igralci Svobode zaigrali veselo romanco v treh dejanjih i»V-re- Pred prvim glasbe Na pobudo uredništva oddaji za otroke pri Radia Beograd, prireja Svet društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije, skupno z republiškimi sveti za šolstvo in Združenjem jugoslovanske radiofuzije I. JUGOSLOVANSKI FESTIVAL MLADINSKE GLASBE, ki bo letos aprila in maja. Festival bo v času, ko praznujejo naši otroci prihod pomladi in rojstni dan maršala Tita. Ob pomladnih praznikih in v počastitev maršalovega rojstnega dne, bomo odslej vsako leto tudi v jugoslovanskem merilu pregledali določeno dejavnost otrok s festivali, z revijami itd. Smoter teh pregledov bo predvsem v tem, da bomo ob tem analizirali stanje določene dejavnosti in začrtali nadaljnje delo. Zato naj se festivala udeleže vsi zbori osnovnih šol, nižjih gimnazij, kulturno-umet-niških društev itd., ki zajemajo izključno mladino do 14. leta starosti. V mladinskih orkestrih (komornih, godalnih, tamburaških, harmonikarskih itd.) lahko sodelujejo tudi mladinci do 18. leta, vendar pa morajo tvoriti večino orkestra otroci do 14. leta. Vsak pevski zbor mora pripraviti za tekmovanje tri ali več pesmi različnega značaja, v skupnem trajanju 7 do 10 minut. Orkestri izvajajo skladbe po prosti izbiri v skupnem trajanju 10 do 15 minut. Zbori in orkestri, ki so naštudirali ustrezno število skladb, naj prijavijo svoje sodelovanje na mladinskem festivalu s priloženim sporedom na naslov: Državna glasbena šola, Kranj, poštni predal 28, najpozneje do 11. aprila. Vsa nadaljnja navodila bomo objavili v kulturni rubriki »Glasu Gorenjske«. P. L. menar«. Zgodba, ki jo sam pisatelj imenuje psihološka romanca, je po svoji zasnovi za nas dokaj nenavadna stvaritev. Pripoveduje namreč o suši in dežju. Režiserju Milanu Mlekužu je uspelo izluščiti iz besedila pravi smisel zgodbe, pa tudi sceno je uspešno rešil. Vremenarja Billa Starbucka je temperamentno odigral Ivan Ferjan, starega farmarja Cur-ryja — Ciril Jalen, njegova sinova Noaha — Viki Krevselj in Jima — Maks Pogačar ter duševno razdvojeno hčer Lizie — Erika Jesenko. Pri njej lahko om'enimo to, da je svojo vlogo rešila dvakrat dobro, saj smo jo videli prvič na odru. Soseda Filea je dobro zaigral Anton Mežnarc, pa tudi šerif — Tonček Mežnarc mu je uspešno- se-kundiral. Na splošno lahko trdimo, da je bila igra dobro- naštudirana. Z »Vremenarjem« nameravajo gostovati še v Mošnjah, Begunjah, na Golniku in po krajih gornjesavske doline. — Poudariti je treba, da je bila to v tej sezoni že četrta premiera in tretje delo v režiji požrtvovalnega tov. Mlekuža. -o- MISCHELANGELO: Zamišljeni Jeremija Detajl iz Sikstinske kapele PRED KONCERTOM MLADIH GLASBENIKOV V KRANJU Na povabilo Kranjskega akademskega dnu-štva bo v torek, dne 8. aprila ob 20. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma koncert mladih glasbenikov, članov kluba reprodukt.lvcev Akademije za glasbo v Ljubljani. Prav gotovo ho za kranjsko občinstvo koncert zanimiva novost, tako po izbiri programa, kot po nastopajočih izvajalcih. Za svoj spored so si izbrali namreč standardna dela iz svetovne glasbene literature in skladbe sodobnih tujih in d-cmiačih skladateljev. Čeprav so večinoma vsi ti mladi glasbeniki šele na začetku svoje glasbene poti, so se že -tudi uveljavili v tujini in jih poznajo poslušalci radijskih oddaj. Violinist Dejan Bravničar, ki bo izvajal dela Pa-ganinija-, Wieniawskega in Saint-Saensa, je na glasbenem tekmovanju v Langolanu (Anglija) zasedel leta 1955 prvo mesto. Imel je koncerte po vsej Jugoslaviji, Turčiji- in Franciji. Sopran is tka Zdenka Goljevšček je ena izmed najbolj -obetajočih mladih pevk. Pela bo samospeve Gabriela Faureja, Antona Lajovica in Cvetlično arijo- iz Gounedorve opere Faust. Zanimiva bo izvedba Bogatel za klarinet in klavir sodobnega angleškega skladatelja Gerarda Finzlj-a, ki jih -bo igral Igor Karlin. Prav tako bodo novost tri skladbe za flavto in klavir sovjetskega skladatelja Nikolaja Rakova .in fantazija za isti instrument, ki jo je napisal Moivse. Obe deli bo izvajal Fedja Rupel. Pianisti Silva Lenardon, Ivo Levanic in Leon Engelman bodo poleg spremljav svojih kolegov prispevali še dela Schumanna (Dunajski karneval), Chopina (etuda), Debussvja, L. M. Skerjanoa in Sama Vremšaka (preludiji). S sporedom .bodo poslušalci dobili lep vpogled v sodobno našo in tujo glasbeno ustvarjalnost in obenem spoznali naše mlade glasbenike na začetkih njihovega koncertnega udejstvovanja. »MATURA« V NAKLEM Letošnje aktivn-osti KUD »Dobrava« v Naklem ne moremo ravno pohvaliti. Jeseni so organizirali tri predavanja Ljudske univerze in s tem je, razen plesnih vaj in nekaj zabav, seznam prireditev v glavnem izčrpan. Vzrok nedelavnosti? — Vsekakor ni en sam! Zdi se mil, da na nezainteresiranost vaščanov ne bo mogel nihče zavračati krivde, saj so lani le-ti pokazali lepo mero zanimanja. Dramska sekcija se bori s precejšnjiiimi teža-vami, vendar jiiim je kljub vsemu uspelo n-aštudi-rati komedijo v treh dejanjih »Matura«. Igra, ki jo je režiral Jože Kožuh, je bila dobro pripravljena. Želeti bi bilo, da bi prihodnjo sezono .prej začeli z delom. T. 6 Glas Gorenjske Kranj, 5. anrjla 1957 TO JE „ŽENSKO" DELO recepti \