414
Zabavno berilo.
Kaj popoten tujec piše o Ljubljani,
o deželi naši in o prebivalcih njenih in Slovencih
sploh.
Bral dr.  Karol Bleiweis v  čitalnični „besedi"  8. novembra
1874.
Nekateri ljudje, čeravno niso jurnalisti „ex profes-sione", imajo navado, da radi svetu naznanjajo, če so kam potovali,  kaj da so rnedpotoma videli ali doživeli.
To isto storil je tudi neki popotnik, prišedši menda iz Dunaja v Ljubljano. Kar je videl na tej poti, ali pa kar so mu drugi povedali, popisal je v nekem časniku , ki izhaja na Dunaji že 7 let pod imenom „der Uhrwahler". Organ der Gemeinden von Niederosterreich.
Ker v Ljubljani ni znan ta časnik, pa je srce neznanega popotnika zel6 težila želja, naj bi tudi mi Ljubljančani zvedeli njegove ,,Reise^kizzen"? zato poslal nam je „Urwablerja" v Ljubljano.
PrebravŠi ga kar brž sklenem priobčiti ga Vam, častita gospoda, v prvi „besedi", kajti med mnogimi resničnimi popisi prinaša toliko komičnega, da se menda ne boste dolgočasili, ako poslušate, kar piše. Temveč sem si pa tega gotov, ker nam ravno o Čitalnici naši marsikaj pripoveduje, česar — sami ne vemo. Prosim tedaj za kake pol ure dobrovoijnega posluha.
Popotnik se je po Rudolfovi železnici pripeljal lansko leto septembra meseca prvikrat v Ljubljano; mudil se je na naši zemlji le par dni, a nabral si je v popotno torbico svojo različnega gradiva, rekli bi mi po domače ,*prav pisane robe" o deželi Kranjski, o Ljubljani, o čitalnici naši in kazini nemški, o Slovencih in Nemcih, o Kranjcih, Kranji-cah in Hočevarjih, o deželnem zboru in deželnem odboru, o gemeinderathu Ljubljanskem, o dr. Jan. Bleiweisu in dr. Etb. Costi, o jeziku slovenskem in jeziku kranjskem, o časnikih Ljubljanskih, — kako se Slovenci pričkamo z nemčurji, — kaj jemo in kaj pijemo itd. itd.
Vse to je narisal v kratkih pa odločnih Črticah.
Citaje to, smo se večkrat na glas smejali o popisih njegovih; večkrat pa tudi zadovoljni prikimovali njegovi razsodbi. Mož ni hudoben človek, on ni zagrizen Nemec, in ni časniku izročil svojih „Reise-Skizzen", zato, da bi nas in deželo našo očrnil, marveč mnogo hvale jej je popeval, vmes se ve da je mnogo jako abot-
nega povedal; al prodal je kakor je kupil v družbi, v katero je zašel.
Kako ze!6 je popotnika našega vožnja skozi Gorenjsko stran zanimala, to vidi se iz vsake vrstice potopisa njegovega. Triglav, Savska dolina, Kranjska gora, Jesenice, Javornik, Bleski grad noter doli do Kranja: vse to ves navdušen popisuje tako resnično, kakor krasni naši Gorenjski kraji res zaslužijo, — ki so — da s Presirnom govorimo — sem ter tjc v istini ..podoba raja".
Omenivši visoke planine hvali marljivo gospodarstvo naših Gorenjcev ter pravi: ,,jedes noch so kleine SUick Landes ist dem Ackerbaue gewidmet."
Omenivši naše hribe in holmce se raduje nad cerkvami, katere kronajo skoro vsak hrib in hribček. „Ljubljana — pravi naš popotnik — katero so mi popisali kot kamnito morje, je bolja kakor njen glas (,,besser als ihr Ruf') čeravno onega, ki z goratih krajev le sem pride, oči bolijo, od svitlobe zelč blišče-čih se hiš, obsejanih že cd južnega solnca."
Čudno! našo Ljubljano ali zavolj prave podnebne ali pa zavoljo ,.klerikalne" megle temno in črno popisujejo, on pa jo je našel blišeče-belo; tedaj je po vtisku, ki ga je na-nj naredila, ne vede opravičil naslov starodavni „bele Ljubljane"! Krasno alejo sred mesta, Latermanovo alejo zunaj mesta— (ne zamerite mi, da po Pruski govorim ,,aleja" namesti posiljene prestave slovenske ,,drevored") — z živo pohvalo omenja; —grad Tivoli pa s svojo rajsko lego imenuje biser (juvel) mesta našega, za katerega nas druga mesta zavidati morejo. S terase pred gradom se vidi ličaa panorama mesta in okolice njegove.
„Da bi narodno vprašanje na viru njegovem študiral — piše naš popotnik na dalje — šel sem opoldne v Čitalnična. Opomniti moram, da naš potopisec zmirom čitalnico našo imenuje Čitalnična, brž ko ne zato, ker je na vratih Kamove gostilnice bral „čital-nična restavracija." ,,Čitalnična" — pravi naš pisatelj — je gostilnica, katera je središče Slovencev, Nemci pa imajo kazino. Čitalnična po vnanji obliki je navadna hiša v stranskih ulicah mesta, kazina pa je eno najlepših poslopij na kongresnem trgu. Kar se tedaj lokala tiče, so Nemci gotovo na boljem memo Slovencev."
„Bivo ali vin"? — me vpraša zala natakarica, ko se pohlevno v kotiček gostilnice stisnem , od kodar sem hotel narodne študije delati. „Bringen Sie mir ein Kriigel Bier" — bil je moj odgovor. Slovenska Heba pa mena nemške te besede nekako srpo pogleda in od-lazi. Povedali so mi, da v čitalnični ne govori nabena živa duša nemški, razen natakarja, ki pa je po rodu „Italijan" — (od kod je mož natakarja Italijana vzel, nam ni znano.) — Nemčurji so mu čitalničarje, katere je ,,Brencelj" zarad nemškega kramljanja že večkrat okregal, gotovo za ,,Deutscbfreserje" popisali.  ,
Navadna ura za obedovanje — piše dalje — je že pretekla, pa razun mene je le se malo gostov bilo v gostilnici, med njimi pa mnogo duhovnov, ki vsi, kakor sem slišal, so od glave do pete narodnjaki na Kranj skem."
„S slovensko kuhinjo bil sem popolnoma zadovoljen, tudi kranjsko vino mi je bilo všeč, šilhar je sicer cviček, al prav zdrav; — Btrašno veliko ga spijo (Von dem erstaunlich viel getrunken wirdu) — pravi nas potopisec.
„Iz obednice — popisuje čitalnično gostilnico na dalje — se gleda na sadni vrt, v katerem na visokem kolu vihra zastava belo-modro-rudeČa z znamenjem po-luoaeseca in zvezdo, ki kaže — kakor pravi — „die Tendenz des Hauses."
415
Po obedu je naš popotnik setaje po mestu prišel v stolno in nunsko cerkev, v kateri ga je zanimival posebno veliki umetno izdelani oltar iz krasnega mar-mora.
Zvečer pa je naletel v gostilnico „k Zvezdi", kjer so na korist „schulpfeniga" kegljali. Iz „schuipfenigau samega že lahko posnamemo, v kakošno družbo je prišel naš tujec, kar sledeči njegov popis prav očitno kaže, ki se takole glasi:
Tukaj sem v prijaznem krogu priliko imel, malo informirati se o razmerah Ljubljanskega življenja. Prepir med stranko Slovensko in Neniško je začasno nekako ponehal, sprijaznili se pa ti stranki še zmirom niste, in podoba je, da se nikoli sprijaznili ne boste, kajti tri četrtine Ljubljaučanov so „siavisch gesinut ;u to ne bo več drugače — so mi rekli — v deželnem zboru in odboru kraljuje narodna stranka. Dr. Blei-weisa titulirajo za očeta naroda, dr. Costo pa za pretendenta na to mesto; gemeinderath je ves nemški; on je skupščina cesarskih uradnikov in advokatov; komaj da celih pet mestjanov sedi v njem; Slovenci niso volili in to zato ne, ker niso upanja imeli do zmage. Slovenščina in kranjščina ste dve skozi in skozi različne stvari (zwei grundverschiedeae Dinge); Slovenci še celo besednjaka nimajo in se ravno kar pripravljajo ga narediti. (Menda da s temi besedami popotnik ščipije tiste može, ki so krivi, da Wolfovega slovensko - nemškega slovarja še zdaj nimamo.)
V    nadaljevanji svojega popisa zašel je naš prijatelj v preabotno kritiko našega jezika, ker pravi: „Sio-venci ne razumejo večidel niti nemški, niti slovenski; kar fajmošter na prižnici pridigva, to je stara Kranjščina; oni nimajo bukev itd.** — Vbogi slovenski jezik! da si upa te vsak kritikovati, ki pride za 24 ur na zemljo slovensko in gradivo svoje nabira na kegljišči „beim Stern!" *)
V  Ljubljani, pravi naš popotnik — je neka družba slovenskih žurnalistov, ki je nedavno v neki gostilnici imela svoj letni zbor; kaj da pa so tam sklenili, svet še ni zvedel. — (Naš popotnik je res svoj nos povsod imel!)
,,Tagblatt," ki tukaj izhaja — pripoveduje potopi-sec nadalje — in ki ga izdržuje konstitucijonalno društvo (in kdo še?), je glasilo Nemcev (Nemeurjev bi bil   moral   naš   popotnik   reči);   „Noviceu pa so organ
Erenapetih Slovencev „der uberspannten Slovenen". Uradna „Laibachericaw skuša mir delati med Slovensko in Nemško stranko, če ta ali una predaleč sega; ne davnej — pravi naš pisatelj — je ona popisala v svojem podlistku sanje — (čigave? ni povedala), v katerih se je videl dr. Bleiweis kot kralj Slovencev sedeti vrh Ljubljanskega grada z razpetima rokama blagoslo-več deželo Kranjsko, za njim pa je stal dr. Costa kot njegov najzvestejši prvi minister. — (Take burke, moramo reči, se vladni „Laibachericiu sanjanjo prav po-gostoma.)
„Prevroei Nemci" — nadaljuje naš potopisec — žugajo Slovencem: „wir wolien euch schon deutsch ma-chen"; jaz pa mislim, naj Nemci raji na to gledajo, da se od nekdaj nemška dežela v Kanalski dolini na Koroškem ne polašči; kaj mar hočejo skrb za nemščino prepustiti Lipskemu komitetu?"
Kranjci — piše naš potopisec dalje — ko je dovršil   svoje   študije   o   narodnosti   slovenski — so dobro-
*) Kako hočemo zameriti tako čenčanje tujcu, ki biva 24 ur v Ljubljani, ako se drzne celo dr. Schaffer, ki je vendar rojen Ljubljančan in bival vedno v Ljubljani, enake neumnosti kvasiti v državnem zboru Dunajskem, in ga ni sram jih še cel6 „Laibachericiu izročiti, da jih natisne od besede do besede !!                                                                  Vred.
voljen narodič, na obrazu se jim bere neka melanholija in neko potrtje srca; moški so večidel visoke krepke postave, ženske so lepe in dobro raščene „wohlge-formtu.
,,Kranjska" dežela je dobro obdelana; pšenica je studenec, iz katerega kmetu denar priteka. (O obilnem pridelku pšenice se je naš pisatelj ravno tako motil, kakor se je motil pred več leti oni, ki je lepo cvetočo našo ajdo imel za polje s samim plevelom obrašeno !)
„ Velika pomota bila bi pa to — nadaljuje naš popotnik — ako bi kdo Kranjce meriti hotei po tistih ljudeh, ki na Dunaju fige in pomaranče prodajajo. To so Kočevarji, iz skrajnega kota dežele Kranjske, ker jih lastna zemlja ne redi, zato gred6 po drugem zaslužku križem po svetu; Kranjci pa dozdaj še niso".
„Kranjska dežela je ena tistih dežel, kakoršnih je v Avstriji prav malo, —tukaj se da še prav dober kup živeti. Funt mesa velja v Ljubljani 22 do 26 soldov, seženj drv 6 do 7 gld.; to je pač še „da§ ge-lobteLand"! Majhni kos „eine kleine Portion" pečenke dobiš   za   12 soldov,   katerega pa je pošten človek sit,
—   in družina peterih glav more za 60 soldov v gostilnici obedovati. — (Ali ni pač v tem popisu naš potopisec majhne portiončeke pečenke gledal s po ve k šal-nimi očali?) „Vrh tega pa — pravi naš mož nadalje — so jedila in pijače izvrstna, v obče bolje kakor na Dunaju! Povsod „appetitlich aussehende Kellnerinnen", nikjer ni natakarjev z umazanim frakom, kakor na Du-naji. — Naš popotnik je, kakor ste, častita gospoda, ravnokar slišali, tako iskren zagovornik „der appetit-lich aussehenden Kellnerinnen", da menda zavoljo njih mu je vsaka jed in pijača bolje dišala, nego na Dunaju, morebiti so „die appetitlich aussehenden Keli-nerjnnen" ga navdušile k temu popisu.
„Tujcev zahaja v Ljubljano malo, — pravi naš pisatelj — le Rudolfova železnica jih še nekaj pripelje in to čedalje več. Vtisek, ki ga Ljubljana naredi na tujca, je vrlo dober, vkljub temu da ima malo sence (mož je pozabil na  „zvezdno alejo" in „Latermanovo")
—  pa veliko prahu, in južno vročino, kater> popotnik tu prvikrat čuti iz severa prišedši. Naj le seox pridejo vsi, ki Kranjsko deželo in Kranjca sodijo po hav8irarjih Dunajskih. Tukaj se bodo brž prepričali krivih predsodkov, ki so jih dozdaj imel1', seznanili se bodo s kotičem sveta, jako lepim in zanimivim. Res je pa,   da   prebivalci   te   dežele   tujcev   ne pozdravljajo s
Srijaznim „dobro došli" — in to je črna pika Kranjcev, larodni prepiri med strankami so grd madež v krasni sliki Avstrije, v severu in jugu, v vzhodu in zahoda." Tako piše o nas in naši deželi DunajČan, ki ga je za 2 dni Rudolfova železnica v Ljubljano pripeljala.
Z menoj vred ste, častita gospoda, gotovo zapazili, da to, kar je sam iz sebe p sal, je večidel na hvalo deželi naši, — kar pa je zajemal iz znanih kalnih virov, tako je, kakor to beremo vsak dan tudi v domačih časnikih tacih, v katerih nemčurstvo in novodobni liberalizem zvonec nosita.
Ce ste zadovoljni s tem, kar je naš popotnik pisal resničnega, pa naprej vem, da Vam, tudi to, kar ni   resnica,   ne bode apetita kalilo po  „besedi"
F>ri koščeku dobre pečenke in kozarcu hvaljenega do-enjca v „čitalnični", kajti ako bi Vam ne dišalo ne una in ne ta, kriv bil bi samo jaz, da sem Vas traktiral z neslanim berilom, misle, da Vam postrežem dobro vsaj danes, ko smo se zopet prvikrat zbrali v našem narodnem domu, ki se je prikupil cel6 našemu Dunajskemu potopiscu zavoljo „der appetitlich aussehenden Kellnerinnen".