)ila($ KS: ^ , ih in111 a ml' lubui'' ahtoP1 Ivovll’ enira'1 j vodil' Stara dvorana v novi, im * sveži preobleki 4.,* Mo,14. oktobra, je bila končno odprta prenovljena velika dvorana Doma ička«« ^mu. Podžupanja Damijana Logar je pozdravila številne goste v prostoru, ajstihi “namenjen za gledališke, glasbene in ostale kulturne prireditve, saj ga že . 1° Pogrešajo ustvarjalci in gledalci oziroma poslušalci. Že v času prejšnje je v Domu na Vidmu in veliki dvorani dogajalo marsikaj, po odhodu ^rnie jugoslovanske vojske pa je poslal povsem neuporaben. Podjetje Kastel -JMiilo od občine v najem s pogojem, da mora 1/3 njegove površine nameniti J||lrr'> "kultura pa je bila že od nekdaj tisto področje človekovega udejstvovanja, rer®ga mnogi mislijo, da ni življenjskega pomena," je dejal pesnik Ciril Zlobec, |//i rv°rano simbolično odprl, novo bistriško pridobitev pa je blagoslovil župnik |\Wn Berce. iceiel kulturni del Doma na Vidmu 0naliii' '^vsem urejen, si je Galerija na pjZPrii dobrem letu delovanja že pri-ške. h nedeljene simpatije občudoval-e¥J lkovne umetnosti in to ne samo l^ipll lrMbistriškem. Po odprtju dvorane lUrnem nmaramn v/ nastopil Baročni ansambel lllyricus in dramski igralec Ivo Ban s šaljivo monodramo Matije Logarja "Dosje", so se številni obiskovalci preselili v galerijo, kjer je bila nekoliko pozneje odprta še razstava uveljavljenega slikarja Stojana Ra-zmovskega iz Postojne. Med njimi so "■ jj. ansambel lllyricus je na svečanem odprtju prenovljene dvorane Doma bt Mu igra| dela Johanna Joachima Quantza in Johanna Christiana Bacha. bili poleg akademika Cirila Zlobca še pesnik Ervin Fritz, Boris Rotovnik, tehnični direktor SNG Drama iz Ljubljane, Marjan Tiselj, direktor Območne gospodarske zbornice Postojna, župan Stanislav Prosen, predsednik Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica Frane Gombač, večina občinskih svetnikov in nekateri vodilni v ilirskobistriških, postojnskih ter sežanskih podjetjih. V kulturni del Doma na Vidmu je bilo v preteklih letih vloženega že veliko napora, volje in denarja oziroma z besedami Radoša Gregorčiča, direktorja Po-liuretanov-Plame, podjetja, ki se je s finančno podporo kulturnih projektov že velikokrat izkazalo, brez Jožefa Šlenca verjetno ne bi bil tak, kot je. Res je, da v veliki dvorani še marsikaj manjka (ni ustreznih svetil, zaves in mešalne mize za glasbene nastope), vendar dvorana z novimi sedeži in boljšo akustiko učinkuje čisto drugače kot prej. Naštete pomanjkljivosti bo najemnik potem, ko se bodo v njej vrtele tudi filmske predstave, lahko veliko lažje odpravil. Za ureditev galerije in obnovo velike dvorane Doma na Vidmu je bilo porabljenega 22 milijonov tolarjev iz sredstev občinskega proračuna, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in podjetja Kastel, ki bi za ureditev manjše dvorane (nastala bo iz dveh učilnic) s 100 sedeži, primerne zlasti za srečanja, predavanja, okrogle mize, predstavitve knjig, lutkovne in manjše gledališke predstave ter za ureditev večnamenskega atrija potrebovalo še 12 do 15 milijonov tolarjev. Ko bo kulturni del Doma na Vidmu v celoti obnovljen, bo vsekakor postal središče, iz katerega bodo sevale lepe ideje in vzpodbude, saj so najuspešnejši tisti kraji, ki skrbijo za razvejano kulturno življenje, čeprav bo tudi v tem primeru prišlo do izraza dejstvo, da bodo največ dobili tisti, ki mu bodo najbližji in najmanj tisti, ki bodo od njega najdlje. Svetniki so sprejeli županov predlog Svetnike Občine Ilirska Bistrica je na trinajsti seji v ponedeljek, 23. oktobra, na kateri je bil prvič prisoten novoizvoljeni sekretar sveta Saša Boštjančič, najprej zanimalo, zakaj izvoljenih poklicnih funkcionarjev sveta še ni na svojih delovnih mestih in kakšen status ima v njem tajnik, saj ne more biti hkrati tajnik in svetnik s pravico glasovanja, zato bo morala Slovenska ljudska stranka predlagati novega kandidata za člana občinskega sveta. Ivanu Barbi so očitali neodgovornost. Izvoljen je bil že pred časom in bi lahko takoj zapustil staro delovno mesto, saj bo z občino sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Svetniki so zato dodatno pooblastili župana, da na osnovi Zakona o lokalni samoupravi s sekretarjem in tajnikom sveta čimprej sklene delovno razmerje. Saša Boštjančič bo začel poklicno opravljati funkcijo sekretarja sveta takoj po praznikih, Ivan Barba pa 10. novembra. Svetniki se bodo na naslednji seji (28. oktobra) posvetili osnutku občinskega proračuna za letošnje leto, ki so ga pripravile strokovne službe v skladu z njihovimi pripombami na predhodnih obravnavah. Svetniki bi morali na ponedeljkovi seji obravnavati tudi poročilo komisije bivšega izvršnega sveta o objektih nekdanje jugoslovanske armade na ilirsko-bistriškem področju (Vrbovo, Račiče, Dom na Vidmu, Trnovo, Podgrad), ker po mnenju nekaterih na vprašanja, izrečena na predhodnih sejah, niso dobili ustreznih odgovorov. Tudi tokrat jih niso. Na seji ni bilo niti predsednika Jožeta Roliha, ki se je opravičil, niti ostalih članov komisije, zato so sklenili, da bodo poročilo komisije obravnavali na eni izmed prihodnjih sej. Najpomembnejša točka dnevnega reda 13. seje je bila obravnava županovega predloga "Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ilirska Bistrica". Svetniki so sprejeli županov predlog, po katerem bo občinska uprava sestavljena iz urada župana, strokovne službe občinskega sveta, treh oddelkov (za gospodarstvo in finance, za družbene dejavnosti in za lokalno gospodarsko infrastrukturo) ter tehnične službe. Svetniki so se v razpravi zavzeli za racionalno porabo ob- činskih sredstev in menili, da bo veliko storjenega že z zasedbo delovnih mest, vendar mora župan dobro premisliti, kakšne ljudi bo postavil na čelo oddelkov. Veliko pomislekov je vzbujalo predvsem majhno število zaposlenih v oddelku za gospodarstvo in finance, ker je to pač najpomembnejši del občinske uprave. Nekateri svetniki so predlagali, da bi oddelek za gospodarstvo in finance okrepili s pripravniki, vendar ti ne bi mogli opravljati konkretnih nalog, zato je prevladalo mnenje, da je bolje zaposliti preverjene in strokovno usposobljene ljudi, ki bodo s poštenenim delom in zdravim optimizmom poskušali nadoknaditi zamujeno. Na koncu so se zedinili, daje najbolje počakati na čas, ko bo Občina Ilirska Bistrica v okviru svojih finančnih možnosti lahko razširila občinsko upravo z novimi strokovnimi močmi, do polovice prihodnjega leta pa pripraviti predlog racionalizacije vseh tistih služb izven občinske uprave, ki se financirajo iz občinskega proračuna. /J 4 ir fi< ^peh Bojanove f prave v Himalaji ^,0' 14. oktobra, je iz Katmanduja Ij^lajo prišla vesela vest. Naš alpi-U Hj. *an Poč kar se je oglasil po telefonu p sP<>ročil veselo vest. S soplezalci Pe*r'čem sta uspešno preplezala ^Ij. 0 ni visoko vzhodno steno Sin- 1,3 <6501 m), ki leži v himalajskem ^ ^ ledena in skoraj navpična stena ''h letih zavrnila številne odprave, ^ ^ Pa je močno izzival tudi neosvoje- 5. re- Bojan in Žiga sta steno prema- '■ oktobra, novi smeri pa sta dala w)peri. prel 'Unu, Praslovanskemu bogu gro-dežja in plodnosti. Perunova smer jL 8°ri, kot po naše zveni njeno ime, '““Za »u Vsečase oznanjevala uspešnost L "alpinistom ki tudi s tem izjemnim L 111 Potrjujejo svoje visoko mesto v merilu. C[,a Se k°sta vrn'la domov predvi-L k°nca oktobra, ko bomo o njunem *Vec!eli še kaj več. O nameri te *ijfM v Himalajo je Snežnik že pisal KjJ Mvilki, zato v imenu bralcev in a °bema našima junakoma iskreno Galerija na Vidmu in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica sta letošnjo jesen pripravili 7. ex tempore “Prem 95". Med 14. in 21. oktobrom je na Premu in v Galeriji na Vidmu žigosalo največ tri podlage kar 79 slikarjev: dva iz Italije, šest iz Hrvaške in petnajst iz ilirskobistriške občine. Ostali udeleženci so iz različnih krajev Slovenije, v glavnem iz Primorske, Gorenjske in Ljubljane. Slikarji morajo oddati dela do konca oktobra, nakar jih bo strokovna žirija (Dejan Mehmedovič, Polona Škodič in Leon Belušič) pregledala, izbrala najboljše in podelila veliko odkupno nagrado v višini 140.000 tolarjev, ki jo prispeva Splošna banka Koper, pet prvih odkupnih nagrad v vrednosti 100.000 tolarjev (Eka-art, Galerija na Vidmu, Lesonit, Zavarovalnica Triglav in ZKO Ilirska Bistrica) ter pet častnih diplom. 30 del bo od 10. do 25. novembra na ogled tudi v Galeriji na Vidmu. NA SLIKI: Marjan Miklavec iz Sežane, eden izmed udeležencev letošnjega ex tempora, čopiče, barve in ostale slikarske rekvizite vozi kar v svojem avtomobilu, le vodo je moral zajeti iz bližnje Bistrice. Spomin za življenje S prav posebnim občutkom v srcu se sklanjam nad grobom ljubljene osebe in prižigam svečo. Opazujem plamen. Kakor bi njegovo plapolanje poganjalo časovni stroj - moja misel se vrača v preteklost. Leto za letom, desetkrat nazaj, dokler ne oživijo spomini: otroško brezskrbne ure v njenem naročju, mladostni spori, prvi pogovori o smislu življenja, skupne molitve ... Vsak od nas bi lahko zapisal svojo zgodbo, svoje spomine, ki leto za letom oživljajo. Različno dolga so potovanja našega spomina preden v nas oživijo znane slike. Toda naj bo leto, ali dve, več deset ali samo nekaj dni -običajno v naših mislih oživijo slike lepih dogodkov. Slike trenutkov, za katere velja ocena splačalo se je živeti in bi nanje ponovno stavili. To so trenutki, ki jih umrli niso živeli zase, marveč za nas, saj iz njih črpa svojo moč naš pogled prihodnosti. In za koga trenutke sreče živimo mi? Mar res samo zase? O, tudi in zelo za tiste, ki bodo ostali za nami, se sklanjali nad grobovi prižigajoč sveče in obujali spomine. To je krog življenja in spominov, ki se nenehno vrti od prvega oživljajočega posega "bodi svetloba". Zaradi želje "naredimo človeka po svoji podobi" je človek v ta krog vstopil s slutnjo večnosti in zmožnostjo preseganja sebe. Zaradi Njega, ki je življenje in je prišel, da bi imeli življenje v polnosti, pa se ta krog življenja dviga v spiralo novega upanja. Prijatelji! Naj sveče prižgane na grobovih postanejo znamenje prebujajoče se polnosti življenja v naših dušah. Zarja, ki nam sije onstran groba ni privid. Je znanilka upanja in smisla. Upanja in smisla, ki so ga živeli pred nami tisti, ki smo jih imeli radi. Ob smrti brata pretresena judovska ženska je skozi solze videla le grob, dokler ni slišala presenetljive trditve: "Jaz sem vstajenje in življenje - veruješ to?" In stvari so se začele odločilno spreminjati, ko je dahnila svoj "da, verujem". Iskreno želim, da bi tudi v nas odmev življenja preglasil brenčanje smrti. Naj se naše solze žalosti in obupa ne posušijo zato, ker čas celi vse rane, ampak zato, ker bomo zavestno pritrdili izbiri, ki nam jo ponuja Življenje. Slavko Rebec ■ Radoš Gregorčič, direktor Poliuretanov-Plame Z znanjem in posodabljanjem tehnologije do novih trgov 9. november 1955 je rojstni dan tovarne Piama Podrad. Tedaj je 30 delavcev v nekdanjih prostorih podgrajskega sodišča začelo z izdelavo plastike, aprila 1960 pa so že izdelali prvo mehko poliuretansko peno z domačimi stroji. 6. novembra 1970 so lahko proizvedli že 3.000 ton pene na leto, vendar jim je po slabih treh tednih požar povsem uničil novo tovarno. Veliko napora je bilo vloženo v njeno obnovo in samo tri leta so potrebovali za začetek proizvodnje mehke poliuretanske pene poliestrskega tipa. Leta 1974 je bila ustanovljena DO Piama Podgrad. V' okviru delovne organizacije so bile oblikovane tri Temeljne organizacije združenega dela (Poliuretani, Galvanska oprema, Termoplasti) in Delovna skupnost skupnih služb. Leta 1978 se je iz dela proizvodnega procesa Po-liuretanov organiziral še TOZD Izoterm. V Piami je bilo tedaj zaposlenih 328 delavcev. Leta 1977 so v Poliuretanih začeli s proizvodnjo čistilnih gobic Vileda iz poliestrske pene, enega izmed njihovih najbolj znanih artiklov za široko potrošnjo. Čez tri leta so dogradili tovarno z regatnim skladiščnim sistemom in povečali zmogljivosti, tako da jim je dovoljevala proizvodnjo 6000 ton na leto. Piama je takrat zaposlovala 621 delavcev, od tega jih je bilo v Poliuretanih 200. Leta 1989 so v Poliuretanih, podjetju, ki si je vseskozi prizadevalo ujeti korak s tehnološkimi in razvojnimi trendi v svetu, zaključili tretjo fazo posodobitve in doživeli, zaradi političnih sprememb in razpada jugoslovanskega trga, močan padec proizvodnje. Z novo gospodarsko zakonodajo samostojne Slovenije se je Piama reorganizirala: iz enotne delovne organizacije so nastale štiri družbe z omejeno odgovornostjo (Poliuretani, Izoterm, Termoplasti in Galvanska oprema). V Poliuretanih je takrat delalo 276 delavcev. Po padcu je prišlo do oživljanja proizvodnje vzporedno z lastninskim preooblikovanjem podjetja. Radoš Gregorčič je ob 40-letnici Poliuretanov-Plame spregovoril o oživljanju proizvodnje, o lastninskem preoblikovanju, skrbi za okolje in načrtih za prihodnost. Gospod direktor, eden izmed najpomembnejših pogojev za uspešno delovanje modernega podjetja je prijetno delovno vzdušje v njem. Kaj mislite, kakšno je v Poliure-tanih-Plami v jubilejnem letu? V zadnjem času smo priča dogajanju na slovenski politični sceni, ki je velikokrat v precepu med različnimi hotenji. Boj za uspeh in boljše življenje je zamenjal boj za oblast. Če vse to upoštevam, bi lahko rekel, da počutje v naši sredini ni kaj bistveno drugačno. Nemogoče je, da ljudje ne bi čutili atmosfere v širšem okolju in se nanjo tako ali drugače odzivali. Kljub temu lahko rečem, da v jubilejnem letu nimamo nikakršnih razlogov za strah in da je vzdušje v Poliuretanih-Plami konstruktivno, delovno in prijetno. K temu so največ prispevala naša skupna prizadevanja, saj smo dokazali, da vemo kaj hočemo, kajti če se v spremenjenih in zaostrenih gospodarskih razmerah ne bi obdržali, se danes ne bi mogli pohvaliti z nekaterimi kazalci, ki so izjemno vzpodbudni. Ne trdim, da nimamo nobenih problemov, saj se pojavljajo tudi drugod, vendar so take narave, da jih s skupnimi močmi uspešno rešujemo. Spremenjeni pogoji poslovanja so tudi v primeru podgrajske Plame vzrok za to, da se je nekoč enotno podjetje razdelilo. So samostojni Poliuretani-Plama uspešnejše in bolj prilagodljivo podjetje? Po mojem je Piama razpadla zaradi vpliva zunanjega okolja. Tu mislim predvsem na konec Jugoslavije in njenega političnega sistema, na nastanek strank in splošne demokratizacije družbe v dobrem in slabem pomenu besede. Tudi nekatera notranja trenja, ki so obstajala v Piami in smo jih enkrat bolj, drugič manj uspešno gasili, stečaj Galvanske opreme itd., so pripomogla k reorganizaciji relativno velike delovne organizacije in omogočila nastanek več manjših in samostojnih podjetij. Upam si trditi, da v Poliuretanih-Plami z ločitvijo, ki je bila mogoče za marsikoga izmed nas zelo neprijetna in boleča, nismo veliko izgubili, čeprav je prinesla s seboj nekaj problemov. Razprava ob delitvi in upoštevanje dejstva, da se nobeno premoženje še nikoli ni razdelilo tako, da bi bili z dediščino prav vsi nasledniki zadovoljni, je bila dovolj strpna. Obdobje ločitve pa je bilo precej težavno za nekatere naše sodelavce, ki so takrat izgubili ogromno časa in se niso mogli angažirati drugje. To je imelo na poslovanje podjetja vsekakor velik vpliv. Logično je, da je manjše podjetje bolj prilagodljivo in se lahko hitreje odziva na spremembe gospodarskih razmer. Če je majhno pa ima tudi določene slabosti, ki izvirajo prav iz njegove majhnosti. Tu mislim predvsem na kadrovski potencial. Mogoče smo bili v Poliuretanih- Plami na tem področju še najmanj oškodovani v primerjavi z drugimi podjetji, ker smo bili zaradi narave naše proizvodnje ravno tu najmočnejši. Drugi element je vsekakor finančna moč, ki jev neposredni povezavi z velikostjo podjetja. Investicijski potencial se je z razdelitvijo Plame zmanjšal, nekaj pozitivnih elementov pa je le ostalo. Imeli smo štiri različne programe, štiri različne trge in štiri konjunkturne cikle, tako da Piama nikoli ni zašla v resnično velike težave, ker se nikoli ni zgodilo, da bi šlo vsem štirim programom enako slabo. Ste edini proizvajalec mehke poliuretanske pene v Sloveniji in izbira proizvodnega programa v vašem primeru ni vprašljiva. Se boste nekoč tudi doma srečali s konkurenco? Vizijo našega podjetja smo izdelali leta 1993 in je ne mislimo spreminjati. Po temeljiti preučitvi najrazličnejših dejavnikov smo ugotovili, da je naš program dober in dolgoročno perspektiven, zato strategija razvoja našega podjetja temelji na obstoječem programu z nenehnim dopolnjevanjem, izboljševanjem kakovosti in širjenjem ponudbe. Konec koncev si ne znam predstavljati, kaj bi bilo z nami, če ne bi poiskali nove trge in v proizvodnjo uvedli nove tipe pen, saj ne smemo pozabiti, da smo v obdobju 1991/92 ponujali trgu približno 15, po lanski investiciji pa se je naša ponudba povečala na okoli 50 tipov pen. Morebitni konkurenti se lahko pojavijo, vstop v proizvodnjo mehke poliuretanske pene pa vsekakor zahteva veliko znanja in nekoliko več kapitala v primerjavi s kakšno drugo panogo. Sam menim, da v Sloveniji ne bo nihče začel s proizvodnjo mehke poliretanske pene, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Naša proizvodnja je že zdaj nekajkrat večja od potreb domačega trga, slovenska zunanjetrgovinska zakonodaja pa je odprta in vsi kupci, ki bi bili z našimi izdelki nezadovoljni, bi lahko kupovali peno drugje, saj so takoj za mejo dve podobni tovarni v Italiji. Po padcu proizvodnje za 40% ste se morali preusmeriti na zahodno in bolj zahtevno tržišče. Je slovenski trg manj zahteven če vemo, da svoje izdelke prodajate nekaterim podjetjem, ki jih tudi izvažajo? Težko bi rekel, da je slovenski trg manj zahteven, posebno ob upoštevanju dejstva, da naši kupci v Sloveniji več kot polovico proizvodnje izvozijo na zahodne trge. Približno enaki kriteriji, ki veljajo za naše direktne kupce na tujem, veljajo tudi za domače. Čas, ko se je v Sloveniji proizvajalo blago različne kvalitete za izvoz in domači trg, je dokončno minil. Povedano z drugimi besedami - naši izdelki za izvoz in domači trg se v ničemer ne razlikujejo, saj tuji in do- mači kupci dobijo enako kvaliteto in jih obravnavamo popolnoma enako. To pomeni, da gre 80 - 90% naših izdelkov posredno ali neposredno v izvoz. S tem dokazujemo, da je naša proizvodnja že danes na ravni proizvajalcev iz zahodne Evrope. Veliko se govori o večji kakovosti slovenskih izdelkov in novih trgih. Za vse to je treba vlagati v tehnično in tehnološko opremljenost ter predvsem v ljudi. V Poliuretanih-Plami je zaposlen tudi edini doktor znanosti v ilirskobistriškem gospodarstvu. Menite, da ste v podjetju dovolj strokovno usposobljeni? Skrb za kadre je seveda ena izmed osnovnih nalog vsakega podjetja. Znanja ni nikoli dovolj, posebno v tako hitro razvijajoči se dejavnosti kot je kemija. V Poliuretanih-Plami smo v nenehnih kontaktih z zunanjimi partnerji, tako s proizvajalci surovin in našimi dobavitelji, kotz našimi konkurenti. To pravzaprav pomeni, da imamo izjemno dober kader na tehnološko razvojnem in komercialnem področju. Nenehno izmenjujemo izkušnje, znanja in smo na tekočem z razvojem panoge v Evropi in v svetu. V kadre je seveda treba vlagati, zato imamo tudi nekaj štipendistov. Res je, da jih je nekaj manj kot v preteklosti, ko je bila Piama eno izmed tistih podjetij, ki je v občini in širši okolici imela največ štipendistov, po drugi strani pa je bila znana tudi po tem, da je dobila nazaj izredno majhno število svojih kadrov. Naši delavci se lahko dodatno izobražujejo, čeprav jih to na žalost ne zanima preveč. Kljub temu bomo še naprej financirali najrazličnejše programe izobraževanja v celoti. Od dela 245 delavcev v Poliuretanih-Plami živi relativno velik procent celotnega prebivalstva v občini. Vsi vemo, da so slovenska podjetja še pred nekaj leti preživljala težke čase. Se velika vlaganja v tehnologijo proizvodnega postopka poznajo na standardu zaposlenih? Od proizvodnje Poliuretanov-Plame živi približno 1000 ljudi, saj imamo poleg zaposlenih še nekaj kooperantov. Vlaganja v tehnologijo se seveda poznajo na standardu zaposlenih. Če teh vlaganj ne bi bilo, ne bi mogli govoriti o uspešnosti proizvodnje, kajti omogočila so nam, da danes velik procent naše proizvodnje tržimo na svetovnih trgih. V nekaterih segmentih se že lahko primerjamo z manj razvitimi članicami Evropske unije ali celo z Italijo. Če ponazorim stanje s konkretnimi številkami: povprečna plača našega delavca je okoli 850 DEM, kar je več kot v Sloveniji. Poudariti pa moram tudi ostale ugodnosti, ki jih imamo zaposleni, saj vsi prejemamo nadomestilo za prevoz na delo, ne glede na to, ali se vozimo z lastnimi avtomobili ali kako drugače, regres za letni dopust in malico. Gledano na krajši rok se vlaganja v tehnologijo seveda poznajo, saj naše plače rastejo nekoliko počasneje, dolgoročno pa je ravno obratno: če so vlaganja prava, če je izbor tehnologije dober in ustrezen, bo to vsekakor imelo ugoden vpliv na višji standard ljudi in predvsem na njihovo socialno varnost. V kriznem obdobju po razpadu Jugoslavije je v podjetju prevladovala bolj porabniška kot investicijska filozofija, kar je pripeljalo do določenega kolapsa v letu 1992, ki je imel za posledico izjemno nizko proizvodnjo, nelikvidnost, večkratne blokade žiro računa in nezmožnost plačevanja tekočih obveznosti. Takrat je prišlo tudi pri nas do kadrovskih zamenjav in znižanja osebnih dohodkov. Sprejem in izvajanje sanacijskega programa je v relativno kratkem času že dal pozitivne rezultate: v letu 1993 smo bistveno povečali proizvodnjo in prodajo, finančno stanje seje normaliziralo, plače tudi, in od takrat dalje beležimo stalno rast. Letos bomo proizvedli in prodali 5000 ton pene, kar je skoraj 100% več kot leta 1992 in več kot je bilo kdajkoli proizvedeno v naši tovarni. Od te količine bomo več kot 60% izvozili na tuje trge. Kje so skrite vaše največje prednosti? Je to izbira proizvodnega programa, znanje in izkušnje zaposlenih, lega tovarne ali kaj drugega? Kaj še vpliva na uspešno poslovanje? Proizvodni program in znanje zaposlenih sta samo dva izmed poglavitnih dejavnikov za uspešno delovanje podjetja. Lega tudi ni nepomembna, kajti tako kot je bila lokacija tovarne v bivši Jugoslaviji precej neprimerna (težave so nam povzročale predvsem velike razdalje in slabe prometne povezave), se je zdaj izkazala kot prednost. Le slabih 20 kilometrov nas loči od meje z najbližjo članico Evropske unije in potencialno velikim italijanskim trgom. Kot prednost bi navedel še to, da imamo v Poliuretanih-Plami 35-letne izkušnje v proizvodnji in predelavi mehke poliuretanske pene in tega ne moremo enostavno prezreti. S kakšnimi težavami se srečujete v zadnjem času? Vas kot izvozno naravnano podjetje pesti precenjeni tolar? Bodo nekateri ukrepi republiške vlade olajšali življenje slovenskim izvoznikom, ki jih niti ni tako malo? Poliuretani-Plama niso velik neto izvoznik. Treba je vedeti, da 90% repro materiala uvažamo, ker surovin za našo proizvodnjo na domačem trgu ni. Od predlaganih ukrepov za reševanje slovenskega gospodarstva ne pričakujemo neposrednih učinkov, ker bodo omenjene pomoči deležni samo veliki izvozniki. Ker pa z nekaterimi poslovno so- delujemo, bomo lahko tudi mi preko nj' deležni posrednih koristi. Seveda ^ di sami izjemno velike težave v izvoz# vsem zaradi tega, ker gre velik del našo P1 izvodnje v Italijo. Lira je šibka, Precei^ to Jenko nosti sta izgubila tudi angleški funt in*' s(e ^ ska krona, veliko pa izvažamo tudi natf ^ kjer je plačilno sredstvo ameriški oi^ )VQj^'va avstralski dolar. Ocenjujemo, da smo# ^ ^ jbiliok' di neugodnih medvalutnih razmerij''P1’ 5^ osmih mesecih letošnjega leta izguu1"^ tpa ^Qc 700.000 DEM. Tako velik znesek ima^je |SOsc tivne učinke na našo likvidnost in ^ >55 ^ ^ kovnost. Če se bo trend padanja vreC\ Dag0l,a/( svetovnih valut nadaljeval, se ol betajo11 nam težave, podobno kot drugje oz# ^ 0tlv večini slovenskega gospodarstva. u" (ij0 de pričakujemo, da bo uvedla traj^ ^ njihovt liko pomoči izvoznemu gospodarstvi1 ie^ ^ ^ stva, ki so v tem trenutku predvidel# ^ namen pa so, žal, bistveno prenizka’ gane ukrepe razumem kot začasno P stitev težav, močno pa podpiram u#. >tarya ^ dolgoročnejšimi učinki v mi5'JnJcfosfra, predvsem ugodne kredite oziroma ^ ^ ^ sredstva za naložbe v tehnologij0- ^ ^ivolUn sodabljanjem tehnologije bom° sv0y/Of dolgoročno konkurenčnost našega?., darstva. Karkoli drugega bi bilo z? tibslab, časno mašilo. Sodite med 17% slovenskih P0^jel%ie se odločila za javno prodajo delni0- ^, je bil odziv? Kako se bo izbran moAe ^^ njenja, po katerem boste zapoi zaposleni in upokojenci postali ve1-"’’ stniki podjetja, odražal v poslovanl uretanov-Plame? ^ y S ^rna Q£ Smo med maloštevilnimi P0^lel,l;)|1i ^funR-veniji, ki so se odločila za kornbinir.M(0(djelie, >! žiiil)S kjS(Vo tovornjakom po pet litrov mleka pričakovala, da bo sofinancirala odkup z zneskom 4,50 tolarja za liter * dopolnilom, da bo predlagano ceno korigirala, če bi bilo Ministrstvo za Republike Slovenije pripravljeno ponuditi del sredstev za kritje izgube. da bo v primeru negativnega odgovora zaračunavala kmetom 4,50 ^ . Vsak '‘ker mleka tudi s poračunom za nazaj in da bo na nekaterih obmo- V. prenehala z odkupom. Na 5. seji občinskega sveta aprila letos so Jietl, J Opravljali o vlogi Kmetijsko gozdarske zadruge Postojna za sofinanciranje I' ^ ,r Pr°8 in ji niso ugodili z obrazložitvijo, da v občinskem proračunu ni sredstev i|f t1c namene. Svetniki so sprejeli sklep, da bodo vlogo posredovali pristojnemu , m.Vu' zadrugo pa so prosili za natančnejši popis stroškov odvoza mleka z Janškega, kar je ta storila le delno. Na majski seji so svetniki od zadruge L° Zahtevali natančno kalkulacijo stroškov, da bi se o morebitnem pokritju fli ie a**e °dločili, zatišje pa je trajalo vse do 3. oktobra, ko se je posebna komisija, 11,1 \ Vo(*'l svetnik Vladimir Čeligoj, sestala s predstavniki Kmetijsko gozdarske dostojna. 01‘ j iz Občine Ilirska Bistrica ilijOlj dan približno 4000 litrov 0izračunih Kmetijskogozdar- 'reS^SM®6 P05*0]113 znaša izguba za Ij/' 'ht) 111 mesecev letošnjega leta 7 >VVt0lariev, oziroma 4' 50 tolarja '/^leka. Odkup se spreminja iz M 0q v ^esec (maja so kmetje oddali ■J) i, ' februarja le okoli 100.000 li- 1 ' 'fj4 tudi cena je različna, saj je / ^°segla 39, 57 tolarja, junija 'jj11 Ul .52,71 tolarja za liter mleka. ' Pšn 0 'z Občine Ilirska Bistrica gre I ^ ■ A v 'n Predstavlja kar 1/3 celot-epa mlekarne. Kmetje v ob- čini dobijo za oddano mleko vsak mesec približno 4, 5 milijona tolarjev, izguba pa po izračunih mlekarne znaša 25 - 30% omenjene vsote. Kako zmanjšati stroške? Komisija je predlagala, da bi namesto dveh tovornjakov mleko v Hruševje vozil le eden. To naj bi uredila zadruga v dogovoru s prevoznikoma, kar bi prineslo okoli 150.000 tolarjev prihranka na mesec ali 1/3 sedanje izgube. Ker zadruga ni dostavila natančnejše kalkulacije že junija, občinski svet ni mogel takoj pristopiti k reševanju problema, povrh vsega pa se predstavnikom zadruge, ki so od "Dirka hromega konja" Svetniki Slovenske ljudske stranke (SLS) velikokrat razmišljamo o iskanju usteznih možnosti za rešitev nastalih problemov v občini v skladu s smernicami SLS in volilnimi obljubami občanom, zato smo z ogorčenjem sprejeli članek gospoda Zlatka Jenka, prvaka ZL, ki je bil septembra objavljen v občinskem časopisu Snežnik z naslovom "Združena lista občanom". Avtor članka si, kot je razvidno iz njegovega pisanja, prizadeva, da bi občanom prikazal delo občinskega sveta in občinske uprave čimbolj v negativni luči. Očitno je, da ga skomina po časih, ko si ni bilo treba deliti oblasti s strankami, ki jih ni bilo. Sam je bil v prejšnjem mandatu član občinske skupščine, v kateri je bila večina njegovih somišljenikov, zato se sprašujemo, zakaj se niso določene stvari razčistile že takrat, saj bi imel sedanji občinski svet dosti lažje delo in se mu ne bi bilo treba ukvarjati z nejasnostmi iz prejšnjega mandata. Očitno je, da volivcem ne želi povedati, zakaj je sam kandidiral in zakaj so bili na listi poleg članov stranke še neodvisni kandidati. Da bi dosegel boljše rezultate, je predlagal županu zasedbo občinske uprave preko javnega razpisa, res pa je, da ne kaže metati vseh svetnikov v isti koš in to je razvidno tudi iz omenjenega članka. Svetniki SLS se zavedamo, da smo volivcem obljubili, da se bomo zavzemali za spremembe in uveljavitev lokalne samouprave v skladu z zakonom. Svetniki SLS nismo presenečeni, ker se nekatere stvari prepočasi rešujejo oziroma se za nekatere niso ugodno rešile, zato se imajo za izigrane in hočejo svoj neuspeh opravičiti pred svojimi volivci, ki bodo prej ko slej sami ugotovili, kje jim je mesto in koga naj na naslednjih volitvah podprejo. Župan občine je prav gotovo eden od najbolj odgovornih za uspešno delo občinske uprave, s tem pa tudi za izvajanje naših programov, ki smo jih obljubili volivcem. Zato je bila naša naloga, da podpremo v drugem krogu volitev za župana tistega kandidata, za katerega smo bili prepričani, da bo več naredil v dobrobit občine in občanov, povrh vsega pa so ga občani na volitvah izbrali na demokratičen način. Prvak ZL, ki je bil tudi sam kandidat za župana, je očitno razočaran z izidom volitev, kakor tudi z razdelitvijo posameznih funkcij v občinskih organih, zato se je posebno zavzemal, da bi župan razpisal občinske funkcije, kar je predvsem v nasprotju z načeli demokracije in cilji, za katere se stranke borijo, ko gredo na volitve. Sam se zavzema za to, da bi občino vodili strokovni ljudje in mi ga pri tem v celoti podpiramo, ni nam pa jasno, koga je mislil; ali tiste strokovnjake, ki so se na odgovornih delovnih mestih izkazali kot uspešni ali tiste druge, ki imajo znanje že v žepu. Po poznavanju lokalne samouprave sklepamo, da je prvak ZL mislil na druge. Na očitek o zavlačevanju sprejema statuta s strani strank slovenske pomladi - pisec članka v tem delu imenuje te stranke "jesensko listje"- lahko svetniki SLS gospodu Jenku prikličemo v spomin dogovor med usklajevanjem, po katerem bi se morale funkcije sprejemati v paketu s statutom, šele na zadnjem usklajevanju pa smo dosegli, da je dobil gospod Ivan Barba, kandidat iz naše stranke, funkcijo tajnika z večinsko podporo. Glede idealnih pogojev, ki naj bi jih imela občina ter navajanja, da ne potrebujemo premoženjske bilance - s tem se svetniki SLS ne strinjamo, ker mora biti ribarjenja v kalnem enkrat konec. Glede kadrovske zasedbe občine "s penzion isti" pa bi piscu moralo biti jasno, da je del tega stanja podedovan, drugi del pa je svobodno izražena volja volivcev, ki so za župana izvolili gospoda Stanislava Prosena. Svetniki SLS smo prepričani, da imamo tudi v kmetijstvu hromega konja, zato upravičeno sprašujemo g. Jenka, kdo ga je v kmetijstvo spustil. Rezultati so vidni! Trditev, da smo stvari zavlačevali na račun funkcij niso umestne, saj g. Jenko predlaga dolgotrajnejši postopek (nove volitve), čeravno pravi, da ni važno čigavi ljudje zastopajo občino. Da ni vse tako kot si je želel in da je večina volivcev vedela komu je treba dati glasove je dokaz, da prvak ZL očitno prihaja na seje občinskega sveta zato, da zbira cvetke, namesto da bi konstruktivno sodeloval pri reševanju občinskih problemov. Iz članka je razvidno, da že vnaprej diskvalificira vse, s čimer se sam ne strinja in da nekorektno obvešča občane in širšo javnost o delu občinskega sveta, ki ga želi prikazati v najslabši luči. "In ko se občani zaskrbljeno sprašujete - le kaj se dogaja na sejah občinskega sveta, se istočasno vprašajte, komu ste na volitvah dali svoj glas"! S tem odstavkom se svetniki SLS do podrobnosti strinjamo z vami, dragi občani, zato vam obljubljamo, da se bomo še naprej zavzemali za demokracijo, ki bo temeljila na poštenosti in pravičnosti. Za svetnike SLS: Ivan Boštjančič OBVESTILA občinskega sveta zahtevali vsaj akontacijo, ni ljubilo priti v Ilirsko Bistrico. Župana na seji občinskega sveta (4. oktobra) ni bilo in je občinskemu svetu pustil le dopis, v katerem je bilo rečeno, da zadruga ne odstopa od regresiranja odkupa. Kmetijsko gozdarska zadruga Postojna je pripravljena mleko z llirsk-obistriškega odkupovati tudi v prihodnje, ker proizvodnja mleka iz leta v leto pada, stroški prevoza pa so zaradi velike razdalje med Ilirsko Bistrico in Hru-ševjem znatno višji - zadruga ima izgubo s prevažanjem mleka tudi v pivški in postojnski občini, vendar je tam precej manjša zaradi manjše oddaljenosti (v pivški občini znaša približno 3 tolarje za liter mleka). Komisija vidi še boljšo rešitev za zmanjšanje stroškov v sporazumu med obema prevoznikoma, ki bi lahko prevažala mleko v Hruševje izmenično (prvi ima cisterno za pet tisoč litrov mleka, kar je več kot znaša dnevni odkup v občini, drugi pa je sploh nima). Občinski svet od zadruge pričakuje natančen popis vseh mlečnih poti po vaseh, čeprav meni, da bi bilo bolje, če bi mleko v Hruševje vozil le en tovornjak, kmetje pa bi se morali nekoliko bolj organizirati in sami pripeljati mleko v Trnovo, namesto da zahtevajo tudi dve zbirni mesti v enem kraju. Vladimir Čeligoj je na seji predlagal, da prispevek Občine Ilirska Bistrica za kritje izgube pri prevozu mleka ne bi bil manjši od pol milijona tolarjev in ne večji od enega milijona tolarjev. Na koncu je občinski svet Kmetijsko gozdarski zadrugi Postojna namenil 1 milijon tolarjev, bolj konkretno pa bo o tej in ostali kmetijski problematiki razpravljal na eni od prihodnjih sej. RAZSTAVA petek, 10. novembra, ob 19. uri Galerija na Vidmu 7. EX-TEMPORE "PREM 95" Odprtje razstave in podelitev nagrad Razstava bo odprta do sobote, 25. novembra, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeliah zaprto! RAZSTAVA petek, 10. novembra, ob 11. uri Osnovna šola A. Žnideršiča 7. OTROŠKI EX-TEMPORE "SNEŽNIK 95" Odprtje razstave del učencev iz ilirskobistriške in sosednjih občin PfRlEOSTAVUTEV ponedeljek, 13. novembra, ob 18. uri Galerija na Vidmu Prof. dr. )ože Pirjevec bo predstavil svojo novo knjigo jucosLAVijA 1918-1992 GLEDALIŠČE sreda, 29. novembra, ob 19“ Dvorana Doma na Vidmu R. COONEV: TO IMAMO V DRUŽINI Najnovejša uspešnica PREŠERNOVEGA gledališča Kranj Predprodaja vstopnic (1600 SIT): ZKO Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel. 067/81-250 in uro pred predstavo v Domu na Vidmu. Predstava je za abonma in izven! KONCERT Petek, 10. novembra Mladinski klub Nada Žagar DEMOLITION GROUP (Cerklje) in SPIRITUAL PIROTECHNICS (Krško). ŽUPAN PARLAMENTU 0 Regijskem parku Škocjanske jame Iz poročevalca Državnega zbora Republike Slovenije št. 39/1995 smo bili obveščeni o vsebini Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame. Občina Ilirska Bistrica je v celoti opredeljena v njegovo vplivno območje, kar bo zagotovo privedlo do obsežnih omejitev pri posegih v prostor, pri izvajanju gospodarskih dejavnosti, kmetijske proizvodnje in drugih omejitev, ki bodo v določenem času ekonomsko slabšale že sedaj razvojno šibko območje. Od predlagatelja pričakujemo in zahtevamo, da našo občino aktivno vključuje v/ razpravo o parku, da nas vključuje kot enakopravnega sogovornika in upošteva naše predloge, ki bi omogočali učinkovitost delovanja parka in izboljšanje pogojev življenja ljudi, ki so zaradi interesov varovanja porečja Reke, vodozbirnega območja Riža-ne in drugih režimov doslej plačali izjemno visoko ceno zagotavljanja ekonomsko-sociološkega nivoja. Prepričani smo, da so parki namenjeni boljši kvaliteti življenja, da se tako dosega višja raven marsikatere ponudbe, da so pomembni tudi s političnega vidika, vendar poudarjamo, da hočemo tvorno sodelovati pri oblikovanju predlogov, delovanju parka in pri dogovarjanju pogojev pridobivanja sredstev gradnje sistema zbiranja in čiščenja odplak, kar je nujno potrebno, če želite, da bo park vreden imena park. Predvidevamo, da boste naš predlog pozitivno ocenili in nas vključili v sodelovanje. S spoštovanjem! Stanislav Prosen ZELENI O PRORAČUNU Velikokrat pretehtati, enkrat sprejeti Zeleni Ilirske Bistrice so na tiskovni konferenci v torek, 10. oktobra, največ pozornosti namenili kritiki predlaganega občinskega proračuna za leto 1995, da bi tudi na ta način izrazili svoje nezadovoljstvo, saj tako izrazito nerazvojnega proračuna po njihovem Občina Ilirska Bistrica ni imela že od osamosvojitve Slovenije. Z "relativno velikimi sredstvi" (okoli 5 milijonov DEM) naj bi predlagani občinski proračun zagotavljal le stagnacijo s slabimi možnostmi razvoja in "premika z dna slovenske družbe". Sporno se jim zdi tudi to, da v občinskem proračunu ni niti tolarja za ekologijo, kar je za Zelene, ki si prizadevajo za sanacijo perečih ekoloških problemov v občini, vsekakor nesprejemljivo. Po mnenju stranke Zelenih Občina Ilirska Bistrica že od leta 1991 "favorizira samo družbene dejavnosti, v zadnjem času pa delno še krajevne skupnosti". Posledica tega je, da ima občina veliko fluktuacijo delovne sile, eksistenčno ogroženi občani pa so prisiljeni iskati delo v sosednjih občinah, na obali ali v Trstu. Tak proračun po njihovem pomeni "pokop vseh upov" za razvoj občine, ker v proračunu za nova delovna mesta skoraj ni denarja: "od omenjenega zneska gre za investicije v družbene dejavnosti 1 milijon DEM, v gospodarsko infrastrukturo pa samo pol milijona DEM, vse ostalo je poraba". Edini denar (405.000 ECU-jev) za ekologijo ni iz občinskega proračuna, ampak iz programa PHARE in je namenjen za sanacijo povodja reke Timav že od leta 1992, pa ga občina doslej ni znala izkoristiti - omogočil bo podaljšanje kanalizacije do bodoče komunalne čistilne naprave v Topolcu in ureditev kanalizacije potoka Sušeč ter Cankarjeve ulice. Po njihovem bi morale biti te sanacije financirane iz sredstev za komunalno infrastrukturo, s sredstvi iz programa PHARE pa bi morali reševati problem divjih odlagališč in Globovni-ka, ki neposredno vpliva na slabšanje kvalitete vode v reki Reki. Zeleni ne morejo razumeti vedenja občinskih svetnikov, ki so občanom obljubljali ekološko in razvojno narav- nano občino, sedaj pa ne zmorejo sprejeti takega proračuna, ki bi bil v skladu z njihovimi predvolilnimi obljubami. Zeleni Ilirske Bistrice opozarjajo tudi na predlog novega zakona o Regijskem parku Škocjanske jame, ki v veliki meri zajema področje Občine Ilirska Bistrica in ji s tem daje tudi določene zadolžitve, saj se obstoječa kvaliteta vodnega režima Reke ne bi smela slabšati, odpraviti pa bi morali tudi druge škodljive vplive na okolje, zato bi bilo po njihovem prav, da se sredstva iz programa PHARE namenijo za postavitev oziroma za začetek gradnje komunalne čistilne naprave. Kot stranka so s predlogom zakona o Regijskem parku Škocjanske jame le bežno seznanjeni. Zeleni predlagajo, da bi 50% denarja iz občinskega proračuna namenili za ekološko naravnane investicije. Ker ima občinski proračun dve verziji, podpirajo drugo s pogojem, da bi več denarja namenili za razvoj in ekologijo oziroma razvojno naravnano gospodarstvo, ki bi omogočilo odpiranje novih delovnih mest, z večjim številom zaposlenih pa bi bilo več denarja tudi v občinskem proračunu. Prepričani so, da bi morala občina sredstva za razvoj pridobivati sama in ne venomer trkati na vrata ministrstev - po njihovem predlogu bi moral občinski svet eno sejo posvetiti ekologiji in s tem pripraviti temelje za sprejem prihodnjega občinskega proračuna. PRIDOBITVE V Podgradu so posejali Nogometni klub Piama Podgrad je bil ustanovljen pred petnajstimi leti in ves ta čas ni imel svojega igrišča. Zaradi velikih stroškov, "doma" so igrali v Trnovem in Kozini, je članska ekipa leta 1993 prenehala z nastopanjem v Enotni primorski nogometni ligi, v katero se je uvrstila kot prvak kraško-notranjske lige v tekmovalni sezoni 1991/92. Kljub temu dejavnost kluba ni zamrla, saj so sami vodili pionirsko in kadetsko vrsto, seveda brez treninga na travnati površini. Pred petimi leti se je podgrajskim nogometašem ob rušenju predora na cesti Podgrad-llirska Bistrica ponudila izjemna priložnost da v doglednem času pridejo do lastnega igrišča, saj so se zavedali, da brez ustreznih pogojev nimajo možnosti za napredek, celo nasprotno, če ne bi uspeli zgraditi igrišča, bi nogomet v tem delu ilirskobistriške občine verjetno zamrl. Ko so začeli z zasipavanjem treh vrtač ob Osnovni šoli Rudolfa Ukoviča, so kmalu ugotovili, da bo potrebno za grobo izravnavo terena okoli 40.000 m3 zemljine, zgraditi pa so morali tudi zidova na vzhodni in zahodni strani. Člani kluba in simpatizerji, ki so se jim pogosto pridružili tudi osnovnošolci, sodo 13. oktobra, ko je stroj na sliki sejal travo, opravili okoli 1000 ur prostovoljnega dela. Igrišče so že pred časom zavarovali z ograjo in mrežo (800 m2), prebarvali stebre in uredili okolico. NK Piama načrtuje odprtje novega igrišča za vaški praznik konec julija prihodnje leto, do takrat pa nameravajo postaviti še kabine za rezervne igralce in vodstvo tekem, zgraditi slačilnice ter tribune za 300 gledalcev, ki bodo tekme domačih nogometašev verjetno spremljali že v tekmovalni sezoni 1996/ 97, ko namerava članska ekipa začeti s ponovnim nastopanjem v Enotni primorski nogometni ligi. NK Piama se tudi na tem mestu zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji novega igrišča. ZDRUŽENA LISTA PRED KONGRESOM Javna razprava o kongresnih dokumenti Pji mesf po kuro t|jMi v pi naro< Wmi in rr fdušeozn Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) je v Ilirski Bi^^Suzlii (ponedeljek, 2. oktobra) pripravil sestanek, na katerem so regijski koordb3.'n'e”a' Dušan Oordevič, primorska poslanka Državnega zbora Republike Slovenije®rC 00ut Pečan, predsednik občinskega odbora Zlatko Jenko in člani stranke obravn3*J " ^" ter kritično pretresli gradivo za javno razpravo oziroma "Socialdemokrats^P )l‘ui gram za Slovenijo" pred II. kongresom ZLSD, ki bo 25. in 26. novembra v SjoVJ ^ d I. Gradcu. ZLSD ima na Primorskem po uvedbi nove lokalne samouprave 9 občijj /^Prsih, organizacij (prej štiri), javne razprave pa v tem delu Slovenije potekajo5 . fze, kol#08osaji vsak teden. Stranka se namerava v prihodnosti bolj zavzemati tudi za ck , in regionalizem, ki naj bi dekoncentriral oblast v Ljubljani. Po prepričanju , 1 se l|! Pečan je ZLSD edina leva stranka v Sloveniji. Trenutno ima okoli 30.000 ^ ilJ)0cut^' interes pa, je zatrdila, še narašča. Osvojil ZLSD ne zanika svoje preteklosti in iz česa je izšla - še naprej bo negovala tradicije NOB in upa celo na zmago na prihodnjih državnozborskih volitvah. Breda Pečan je programu stranke namenila nemalo kritik zato, ker je po njenem napisan preveč akademsko in kot tak premalo razumljiv. V ZLSD zatrjujejo, da je njihov program na strani tistih, ki svoje delo in znanje ponujajo na trgu in nimajo kapitala za izkoriščanje drugih, čeprav "smo z lastniškimi certifikati vsi postali mikrokapitalisti". Tisti, ki ustvarjajo in oplajajo kapital, menijo v ZLSD, naj bi sodelovali tudi pri njegovi delitvi. Program stranke naj bi zagovarjal delavstvo, ki mora zaslužiti toliko, da omogoča normalno življenje sebi in svojim potomcem brez trkanja na vrata socialnih ustanov. Po prenehanju aktivne delovne dobe ZLSD zagovarja take pokojnine, ki upokojence ne bodo odrivale na rob družbe. Za plemenite cilje (socialna država, socialno pravična država in družba) nameravajo razviti trdno in stabilno gospodarstvo, znotraj Slovenije pa zagotoviti re- , , Mloi uieda gionalno pestrost, več cen rov o % če|ado nja in tekmovanje med poKraj" 7,i»avonov Predsednik občinskega odbora Zlatko Jenko je sestavil del pr°S^f tožnoje |f o kmetijstvu in podeželju, saj ki po njegovem premalo zaveda, da, * • tje in podeželani predstavljajo v . ' volilnega telesa. Prepričan ™ecikr tako kmetijstvo kot ga imamo eza 'n ginilo z vstopom Slovenije v c venci bi iz'1* agrarno ki jo obdelujejo. Posebno P01- je namenil tudi fenomenu p° ^ 'selah poglavitni vzrok za nazadovanj f 'ovenij tijstva pa vidi v neustrezni davcnh|(I Aenije. tiki: "Kmet, ki zemljo obdeluje^ ral biti oproščen plačevanja - . nasprotju s tistim, ki jo ima, P obdeluje. Slovenija si mora sa delati hrano." „0\ Na koncu so razpravljalcHP. ^ lerifc rihai3 rili tudi nekaj pikrih o ogrožen' P varnosti ljudi v delovnih raz1^ po njihovem v zadnjih letih Prw ska^ izraza dejstvo, da se slovenska , t ^ vse bolj usmerja proti delavsk' Saimtojs žicam. H Prepri Cv OGLAS 66230 Postojna Ljubljanslca 50b telefon: 067/24 440 jemlji: 'io stare Vani Ciniki p< Honki ’°Va podr ^na stri 'f*čane 0t«una. >rod, 'tefina c Hism, S po, N in n V mesecu novembru smo Vam pripravili akcijsko ponudbo pohištva po posebej ugodnih cenah. Naj jih omenimo samo nekaj: otroška soba sedežna garnitura regal za dnevno sobo jedilniška garnitura 39.000 SIT 49.000 SIT 53.000 SIT 52.000 SIT te J^ini. ‘"delež . ^olov,-;*;Mode Kv, vi l težirne, Ntado katere < To je samo del naše ponudbe! V času akcijske prodaje Vam omogočamo nakup na 3 obroke brez obresti! Najboljši naslov za ugoden nakup pohištva je ME GA POHIŠTVO, ljubljanska 50 bf 66230 Postojna i|>°po Kins V|Piru Sil' ^grarr Kog[ K Of >i! i|<0niun; ii?raviio t r>kim .Požaru Cli“ Patriotizem in boleča praznina Mi mesec nam je vreme ponudilo pravo po kuro: ponoči smo zmrzovali, čez dan ||||Mi v pretirani sončni toploti. Kot da bi •jljtdo naročil kneippanje s spreminjajočimi | ||wmi in mrzlimi kopelmi. Leto 1995 lahko jduše označimo kot leto pomembnih jubile-i Bis*1 Ffigrazličnih vrst in temu primernih parad, rdin3 H medalj in vsega kar spada zraven. Naza-je Brd1«)občudovali proslavo koroškega Heimat-avna«®- Ko sem gledal parado mi je posebno po-(ski p'*l vzbudil možak v zeleni obleki, kije imel , 5lovdmedalj, zaradi pomanjkanja prostora na [jčinsl'tih prsih, pripetih nekoliko nižje od popka. 0 sko Mkidze, Frunze, Džugašvili in drugi “geroji ^So sajuza", pa tudi večina junaških Črno-ju Bf£ lvbi se ob tem borcu za pravice koroškega 1 član1 ^počutili kot amaterji, toliko jih je prekašal 'bmsvojih odličij. Če bi mu, Korošcu, dovo- oC||o(,si,i medalje še na hrbtu in bi mu posadili j^mi1(1 čelado na glavo, bi ga lahko uporabili lfaZL 1v° novoletno jelko. Vprašanje je, kje si je .(jgran toliko zlata. V prvi svetovni vojni gotovo s5traf J°žno je le, da se je v drugi vojni kot držav-dak" ^s,rije, ki je bila žrtev nacizma, boril proti velik' Jtm. Po moje je še najbolj verjeten izvor lavk° pa ie aro^ ji Rdeči križ Avstrije, njihova gasilska zveza, sed3) ^veza in Društvo prijateljev avstrijske mla- EUIS n o,|S Ovijanju naše demokracije postajam vsak aZOrlj lj prepričan rojalist. Bilo bi mi zelo prijet-se lahko predstavil: "Sem državljan Kra-nje. (^lovenije", ali vsaj "Sem prebivalec Kneže-j0venije." A kaj, ko nismo kraljevotvorni. /ko ^e' ^ ^ bi'0 ieP°' ko bi bil naš prvi kralj po Samotu recimo Dimitrij Rupel. Predvsem zaradi žene, ki nosi zelo lepe klobuke, take kot jih razkazujejo Angležinje modre krvi na konjskih dirkah v Ascottu. Po najnovejših volitvah bodo imeli veliko šanso postati kraljevi podaniki naši sosedje Hrvatje. Kdo bi bil po dolgih letih prvi kralj je predvidljivo. Evolucije seje nadejati takole. Najprej bi doktorja z diplomo generala, kateremu se lepa bela uniforma po že znani tradicij i najbolj poda v naravnem okolju Brionov, nasilno hoteli proglasiti za dosmrtnega predsednika. Iz skromnosti bi priljubljeni prvi mož RH in HDZ predlog odbil in milostno dovolil, da ga okličejo za bana. Naš predsednik bi mu čestital in takoj poslal odlikovanje, a kaj ko bi kljub hitrici prišlo na vrsto šele devetnajsto. Ban bi abdiciral v korist bodočega kralja, ki bi ga verjetno okronali pod imenom Miroslav I. Novi kralj bi se moral poročiti z josipo Lisac, ki si tudi nadeva zelo lepe klobuke. In potem bi vsi srečni peli pesem "Bože čuvaj Hrvatsku ...", ki bi jo v Sloveniji dopolnili z besedami:"... pa tudi Slovenijo". Protestiram! Protestom se pridružuje tudi teta Antonija ter brata Ivo in jože z družinama... Eden od članov bistriškega občinskega sveta si je v tem časopisu nesramno upal pisati cvetke in cvetlice iz življenja bistriških svetnikov. Kako si le drzne. Res, da je po mnenju nežnega spola eden najlepših svetnikov, ki sicer ni podoben ledolomilcu ženskih src Hulju Iglesiasu, še manj pa ramboid-nemu Silvestru Štalonu, je pa pravi arijski tip. No, in ta unionistični izvoljenec naroda si je drznil odvzeti skoraj ekskluzivno pravico poročanja me- ni in mojemu prijatelju jožkotu, ki je pravi prem-ski separatist, s katerim se pa jaz, notorni bistriški centralist, kar dobro razumem. Ne samo protest, tudi pritožbo bomo poslali na SNS ali zapisano v daljši obliki Sindikatu novinarjev Slovenije. Obstaja bojazen, da se bo vse več svetnikov iz različnih strank pričelo oglašati v Snežniku, ki bo prisilno preimenovan v glasilo bistriških svetnikov "Moj svetnik" ali "Bistriški svetnik" ali kaj podobnega. In nastal bo tak škandal, kot po objavi prispevka g. Cimpriča v rubriki Pisma bralcev. Njegov primer so ugodno razrešili "od šuba" in iskreno obžalovali zamudo zaradi katere je omenjeni občan utrpel moralno in materialno škodo. Pričeli so ga obiskovati sosedje, prijatelji, novinarji, občinski sekretarji, tajniki in referenti. C. Cimprič pa se je pred vsiljivci skril neznano kam. Na "Snežnik" je prišlo kakih 200 podobnih prispevkov za Pisma bralcev... Rubrika Pisma bralcev je začasno ukinjena. Anarhija na celi črti. Gasilci in policija so v stalni pripravljenosti. Če koga boli glava, pravimo fenomenu "boleča praznina". Boleča zato ker boli, praznina pa zaradi praznega prostora ob pomanjkanju malih sivih celic. Kurja slepota pravimo pojavu, pri katerem določeni ljudje ne vidijo normalno, če imajo pred seboj sneg ali drugo preveč svetlo ploskev. Se jim pač blešči. In tako je neznani subjekt, obdarovan z obema značilnostima, opazil vpadljivo belo ometano steno trudoma prenovljene hiše poleg priljubljenega Pink Floyda. Motečo ploskev je omilil s črno barvo in rešil kar nekaj problemov: Cvetke iz občinskega parlamenta ri^b 'Kega svetnika je kar znoj oblil, ko so mu l^dif I'o svetovali naj "nova šola" v imenu za-P ANton s PAVO in na tak način zadrži ^J^emljišče v šolskem okolišu. Dobre ide-H'ii0 starosti, imajo le prihodnost! J^PSVečani otvoritvi ob dograditvi "nove šole" PovPrašali, kakšne neki so nove pri-P Konkurenčne - stare šole"? Odgovor je t Va Podravnateljica. Čestitamo! L 'M|d strokovna občinska služba pošilja ne-I, Pčane v Dom starejših občanov na stro-, ^cuna. In to v vedenju, da so le-ti "še pra-, “ Prodali vse svoje premoženje. Ni pro-“C|na časti, mi smo njeni in ona je naša! i n|K' smo (iz prve roke) izvedeli, da so med podpiranci tudi taki z italijanskimi ](t '”l in mercedesi. Prišparano se zmerom j,1 Piače delavcev Rdečega križa bomo na-lj.^% nianj proračunskega denarja. Predla-Li. ^ brž mpnil - naltpfp si bodo nainrpi manj proračunskega denarja, rredla-Najbrž menil - pakete si bodo najprej ■Ped sabo, potem pa še ostalim reve-?oi)čini. ^Pdeležbo RD Bistrica na mednarodnem ^UlOVA in nr\/i meni hinctirm nrnmr\riii -"Jciezbo KD Bistrica na mednarodnem Polova in prvi resni turistični promociji Jedodelil župan 20.000 SIT. In to za 5.000 ’0v, video film, plačilo "štanta" na sej-. '“drne, izdelavo nrenaratnv rib ... Kdor Z viueu mm, piacuu siauu t^ime, izdelavo preparatov rib... U ^dovoljen velikega ni vreden! lj a,ere stranke zahtevajo od LDS-a denar ;Jan° podporo njihovemu kandidatu na žu-i'v v°litvah. Zna se zgoditi "prva politična finskem parlamentu. Dva petelina sta i nill'u/ prišla je kokoš in vnela se je vojna, i 'ki od vseh porabnikov zahtevamo poro-t °§rame za namensko rabo proračunskih i ■ Ko gre 2a fjnancjranje političnih strank ifc.pKo pomembno". Vsakemu njegov gnoj K, K L ^unalno pristojbino, ki jo pobiramo na (D^ip tudi drugače - najdražje “lulanje". r"' roiš ne pobegne! Ojj "i miš ne pobegne! j j^žaru pri Jelšanah so gasilci tako "divja-^ n' uspelo "prebiti" policijske radarske v,v' B(% zgubiti klobuk, kot glavo! , zakaj moramo financirati stranke? Ja ar/ da ne ! , meli enopartijskega ^ li^j. raK' občani k, ukor denarja, toliko de- • Županu še vedno toplo priporočamo, naj si za občinsko upravo najde najboljše ljudi. Ni važno kakšne barve je maček, samo da lovi miši. • Zaradi "hude vneme in hitrosti" se zna zgoditi, da bomo sprejeli proračun in zaključni račun za leto 1995 na isti seji. Dve muhi na en mah. • Zeleni ne podpirajo proračuna, ker ni nihče predlagal sredstev za ekologijo. Vi ste čakali nas, mi pa vas! • Izvedeli smo, da samo eden in edini občinski svetnik jemlje svoje poslanstvo dovolj resno. Cele dneve “prečepi" na občini, preverja, zaslišuje, nadzira, sprašuje in če mu ostane še časa, čaka v zasedi na župana. Pridna kokoš si na vsakem gnojišču opravek najde. • Istočasno "gradimo" dva zdravstvena doma. Glede na finance zgleda, da še dolgo ne bo nobeden "v funkciji". Tako je, če dve roki silita v premajhen žep. • Tega, da bodo stranke končno prišle do proračunskega denarja se poleg njih veseli tudi nek podjetnik. Končno mu bodo lahko plačali panoje iz predvolilne kampanje. Kdor čaka - ta dočaka. • Po novem naj bi zahtevali, da plačujejo za grobove vsi. Vsakdo ve, kje je rojen, a nihče ne ve, kje bo umrl. • Brkini so ostali brez poštnih nabiralnikov! Tam živeči svetnik se je močno razburil, kljub istočasni ugotovitvi, da imajo še vedno "vročo linijo", naročilo pice po telefonu ... Morda pa pošta namerava uvesti brkinsko konjsko poštno linijo. • Svetniki smo bili osupli, ker na občini še vedno ni tajnika in sekretarja, kljub temu, da sta že imenovana. Župan je le skomignil z rameni in rekel - soba je "fraj" in delo čaka! Oba imenovana pa, da prideta ob prvi priliki. Dajmo času čas. • Baje po številu nezaposlenih v naši občini močno prednjačimo na Primorskem in celo v državi. Hvala bogu, da smo vsaj nekje prvi! • Občani in gostilničarji od svetnikov zahtevajo, da so gostilne odprte tudi po 22. uri. Zahtevi bi "komot" ugodili ali pa zbudili zaspane žene in izboljšali program "Sove". • Svetnikom še vedno ni uspelo izvedeti, koga občina toži za neplačane najemnine od vojaških objektov. Vse kaže, da so poslovali po domače in tisti narodni - pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič! • Nek poslanec (čisto na vsaki seji) tolmači vse zadeve (bolje kot kak pravnik) in nam vsiljuje sklepe, ki so po njegovem najbolj pametni. Verjetno občinski svet sestavlja 22 neumnih svetnikov in eden pameten. Kdo je širokoustnež, ki nam žali ušesa s preobiljem prazne sape. • Ta isti svetnik izkoristi vsako priložnost za udrihanje po "ta rdečih", prejšnjemu režimu in njihovih naslednikih, ki jih vidi v Združeni listi. Verjetno se je prestrašil grafita - komunisti vrnite se, vse smo vam odpustili! •Po novem naj bi za kadrovsko politiko, zaposlovanje, šolsko mladino in študente skrbela “tudi občina". Ne govori o glavobolu tistemu, ki ga glava še nikoli ni bolela! • Nek svetnik ni vedel, ali naj v shemi občinske uprave nariše sekretarja s puščico gor ali s puščico dol. Če upoštevamo leta (tega novega občinskega funkcionarja), predlagamo - to drugo. • Ko bo župan napotil nove občinske moči k ministrom po denar jim svetujem, da se oglasijo pri gospe Lenarčič. Če ne drugo, jim bo povedala, da so le-ti v Ljubljani. Takšne "superbabice" naša občina zlepa ne bo več imela! • Svetnik je obtožil Zelene, da so na streho poslali nadzornika iz svoje stranke. Bo že držalo! Trava na strehi je zelene barve. • Če bi vedeli koliko bo stalo opravilo strehe na občinski stavbi, je sploh ne bi popravljali - so složno ugotovili nekateri svetniki. Najbrž so mislili občino porušiti. Glede na to kaj vse se tam dogaja... • Strelovod na streho ja ali ne - to je zdaj vprašanje, so modrovali svetniki. Naj jih strela udari, tiste na občini, bi verjetno rekli občani. • Država hoče vzeti občini Dom starejših občanov, mi pa odločno - NE. Pa smo spet tam -tujega nočemo, svojega ne damo! • Župan dobi kot neprofesionalec 33% plače redno zaposlenega, kar znaša (reci in piši) okrog 90 tisočakov. Oba bivša kandidata za župana in zdajšnja svetnika mrzlično računata svojo "polno" plačo v primeru izvolitve in otožno obračata oči. • Občani nas bodo cenili po tem, kaj smo naredili in ne po tem, kaj smo govorili. Na začetku je bila beseda, na koncu pa beda. Nasvidenje do prihodnjič! Vaš svetnik Zlatko jenko njegova bleščeča praznina se je voluminozno povečala, a ne boli več, hiša je postala podobna večini hiš v Bistrici: počečkana in siva. Individuum pa se je s sprejem zapisanim geslom že vključil v predvolilni boj. Moje iskrene čestitke. Dimitrij Bonano P. S. Letnikom 1940, ki so praznovali v "kmečkem turizmu" se zahvaljujem za pozdrave in iskrene želje. Stalnega obiskovalca Sokolskega doma prosimo, da nam razloži skrivnost nastanka dveh luž in dodatkov v prvem nadstropju: sta njegovi ali njegovega psa. Tisti, ki smo tam v službi tega nismo mogli ugotoviti. PREMSKE RAZGLEDNICE Trpke nežnosti in "Draga naša Lidija" Oktober se nikoli povsod ne začne na isti dan. Nemci ga recimo pričnejo odštevati že zadnji teden septembra s povsod znanim Oktoberfestom, na katerem se veselijo jeseni ob pivu in klobasah vse tja v drugo polovico oktobra. Vmes seveda tudi nekaj malega počivajo. V naši deželici sonca in grozdja pa ni stvar tako enostavna, ker merimo čas vsak po svoje. Primorci in Kraševci prirejajo svoje bendime ko je pač grozdje zrelo za trgatev. Vipavci prisegajo na luno, češ, da je v mlaju vino temnejše, posebno še, če ni povsem iz grozdja ... Štajerci so pričeli svoje glasbeno Veselo jesen z osemdnevno zamudo, ker imajo gotovo že lastni koledar (bizantinskega). Kdaj trgajo grozdje sploh ni razvidno iz njihovih veselih viž, saj so vsako leto enake, vino pa itak že prej spijejo, zato se ga s takšnim sentimentom spominjajo v svojih pesmih. Imajo pa svoj Lent, par stoletij staro trto, ki jo z užitkom razkazujejo lakotnim Gorenjcem, čeprav niso nikoli sami pili njenega vina, ker ni namenjeno navadnim smrtnikom. Važno je, da je trta na Štajerskem, v Mariboru. Pri nas nimamo na žalost nič takšnega, s čimer bi dražili sosede. Tudi če bi kaj imeli, nam ne bi verjeli, ker imamo preveč humorja v svojem časopisu, še več pa na sejah občinskega sveta, a o tem malo pozneje. Sedaj je važen oktober, ki se je pri nas začel že kar drugega dne v mesecu in to kakor ponavadi s semnjem na placu. Seveda sem bil spet tam, ker me vedno vleče neka zla usoda v stvari, ki se me sploh ne tičejo. Na placu je bil običajen dolgčas: stojnice kakor na kakem turškem bazarju, kupci pa kislih obrazov kot na prištinskem korzu ob uri sprehajanja in spremstvu policije. Pri nas je ni bilo, ker so že prodajalci sami poskrbeli, da je ljudi minilo veselje. Sicer pa ni bilo nič narobe, ko bi tistega sema-njega dne malo pokukala po svojem borjaču (Bi-strcu), saj je bilo spet kaj videti. Videl sem namreč učiteljico, ki se je zaman trudila priti s svojim razredom čez cesto doli pod Sočo. Semanji dan pač ni prvi šolski dan, kajti biznis je biznis in mulci lahko čakajo, saj jih itak plačujejo tisti, ki nikoli ničesar ne plačajo. Zakaj bi ustavljali promet, ko bi bilo bolje, da bi čakali na prehodu kar do penzije in jim sploh ne bi bilo treba hoditi čez? Nič ne bom govoril proti našim zaščitnikom, ker mi lahko škodi, vendar, kar je preveč, je preveč. Čez deset dni, se pravi dvanajstega oktobra ob 13. uri 10 minut se mi je zgodilo nekaj podobnega na Brinškovem klancu pred prehodom za pešce in znakom "Šola". Voznik rdečega kadeta me je hladnokrvno prehitel, ker sem "drgnil" dobrih 40 kilometrov na uro. Pomislil sem: kakšen osamljen manijak pač, ki ne prenese moje kripe ali pa mojega obnašanja. Ne boste verjeli, čez šest dni, se pravi 18. tega meseca se mi je ponovila skoraj ista slika: na istem kraju, vendar bolj zgodaj (ob 9h) me je prehitel pri približno enaki hitrosti nek domači dostavni avto, ki je imel morda le slab kilometer do doma ... Nič ne bom "djal", kilometer gor ali dol v hitrosti in razdalji, vendar življenje le ni tako poceni, da bi z njim kockal na cesti. Še najmanj za otroško. Zaščitnikom ne bi škodoval kakšen sprehod do šole, ko že opazujejo za nepravilno parkiranimi avtomobili po Bistrici. Na cesti pa ni dneva, da te kje ne ustavijo in pregledujejo dokumente. Hvalevredno, a za naslednjim ovinkom se že prične gonja kdo bo hitrejši, ker so vsi izgubili čas, ki je denar. Denarja pa ni nikoli dovolj, zato je treba vedno tako hiteti, čeprav končaš v gipsu. Ko si v gipsu, moraš hiteti okrog zdravnikov in po zavarovalnicah kajpak spet za denarjem ... In, ko sem že pri hitenju, ali še bolje, lovu na denar, vas moram opozoriti, da tudi oblast nič ne zaostaja za svojimi državljani. Naš novi kom-panjon, ki načenja politični humor, bo imel kaj lahko delo, saj tovrstnega cvetja zaras ne manjka. Pri meni se ga je nabralo že za celo cvetličarno, a ker mu ne mislim hoditi v zelje, oziroma cvetje, se bom rajši izogibal teh cvetličnjakov. Ne morem si kaj, da ne bi izjemoma omenil dveh takšnih cvetk, ki sta prispeli na moj naslov. Prvo mi je prinesel poštar v obliki odločbe naše ljube davčne uprave, kjer me na vse načine prepričujejo, da moram plačati neko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Vse lepo in prav, ko se ne bi sklicevali na vse pokojne države in njihove zakone, tako da na koncu res ne vem, zakaj in komu kaj dolgujem. In to humoresko naj bi podprl celo naš občinski svet. Pa pravijo, da je preveč humorja in da bi morali v Snežniku dati več prostora politiki. Prav, bomo pa prešaltali na politiko, ampak potem bomo razpravljali tudi o zakonitosti takšnih odlokov. Drugo cvetko mi je priskrbel prijatelj s svojim zdravniškim spričevalom za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem so spet udeležene vse pokojne države s svojimi zakoni. Potolažil sem ga, češ, bodi zadovoljen, da lahko sploh voziš, četudi bi ti spričevalo podpisal sam cesar Franc jožef. Pri tej pravni zmešnjavi se lahko zgodi tudi to, da lahko dobiš avstroogrsko vozniško dovoljenje ... Vse to me spominja na pesem "Draga naša Lidija ..., ki je že dolgo šla od nas...", mi pa ji še kar naprej pišemo zaljubljena pisma, magari v obleki običajnih odločb. Naj končam to pismo kar v njenem slogu: "Plačajte, pa vse bo v redi, to vam zagotavlja njen bivši zaročenec Fredi..." e parentiTutti.... Jože Stegu RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU Od Bizanca do Pariza Stojan Razmovski, makedonski slikar Stojan Razmovski je eden izmed tistih redkih slovenskih slikarjev makedonskega rodu, ki si je s svojo edinstveno in veliko ustvarjalnostjo že pred leti utrl pot v tujino. Številne razstave in priznanja, ki jih je prejel, zgovorno potrjujejo njegovo visoko umetniško raven, cenjeno v mednarodnem likovnem prostoru, med drugim zlasti v Italiji, kjer ustvarja in razstavlja že vrsto let. Več kot 35 let plodnega dela v svojskem, enkratnem in neprimerljivem slikarskem slogu je tudi nov izraz ekspresionistične smeri sodobne likovne umetnosti. Razmovski je (odkril) "fenomen" v tehničnem in ikonografskem pomenu svojega slikarstva - preprosto ne moremo poiskati nobenih vzporednih elementov v tokovih modernistične in postmodernistične umetnosti. Modelka, olie na platnu, 57 x 88 cm, 1983 To so odlike "njegove" stilne izvirnosti, nespremenljivosti in dovršenosti, saj je že kot študent kazal očiten odmik in odklon od akademizma. Njegova platna nastajajo kot dragocena tkanina, mozaiki bogato stkani iz neštetih barvnih točk in iz številnih barvnih plasti. Tako se rojevajo monumentalne podobe žena, kraljic, plesalk, vojščakov, kariatid, madon... Razmovski je globoko v sebi navezan na staro umetnost rodne Makedonije; v njem se je zakoreninila izkušnja in čutenje stoletne tradicije antične, bizantinske ter mitološke umetnosti in kulture. Vsa ta mogočna zgodovina religije se zrcali v njegovih figurah, ki jim je slikar vnesel nove, lastne vrednote in razsežnosti v celostni obliki in vsebini. Na ta način je ustvaril neko misteriozno vez med vzhodom in zahodom preteklega in sedanjega časa. Kljub realističnemu pristopu in stilizaciji oblik (obrazov, teles) imajo figuresvojovoluminoznost, telesnost in elementarnost, ki jo razpoznavamo kot prefinjeno slikarsko tendenco ekspresivnega značaja. Figure izstopajo (iz prvega plana) iz barvno in oblikovno razkošnega mozaičnega oza- Stojan Razmovski se je rodil leta 1929 v Vevčanih (Makedonija) in že dolgo živi v Postojni. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Razstavljal je v vseh večjih jugoslovanskih, švicarskih, italijanskih in ameriških središčih, za svoje delo pa je prejel pomembna mednarodna priznanja. )e častni član številnih akademij po svetu, mednarodna kritika in umetnostni tisk pa sta obširno obravnavala njegovo intenzivno umetniško dejavnost in enkratno osebnost. Na sliki: Stojan Razmovski med člani občasne pevske skupine "Sušeč", ki je v soboto, 14. oktobra, zapela tudi makedonsko narodno pesem "Bolen mi leži". Razstava je bila odprta do 28. oktobra. dja, oziroma in linearno-geometrijskega in dekorativnega drugega plana. To je sicer prostor brez globine - je nekakšen metafizični prostor, v katerem dominirajo čiste oblike in podobe s svojo vzvišeno duhovnostjo, kulturnostjo in hieratično-stjo. Redkeje, vendar toliko bolj izrazito, se te figure pojavljajo v imaginarni, fantastični krajini, ki ponazarja zemeljski raj. Razmovski stremi za odkrivanjem lepega nasploh: zlasti upodablja ideal ženske lepote. Navkljub poudarjeni erotiki in senzualnosti se slednja umika globji platonski in lirični ekspresiji. Zato so te podobe mistične in vladajo s svojo estetsko, psihološko in duhovno izpovednostjo (poudarjene oči, roke, prsi). Same v sebi namreč skrivajo neko arhaičnost ali celo spomin na ikone, vendar Kmet, oeie na platnu, 55 x 80 cm, 1990 Ambasador Republike Makedonije v Galeriji na Vidmu Dimitar Mirčev (v sredini), ambasador Republike Makedonije v Sloveniji, si je v petek, 20. oktobra, z zanimanjem ogledal razstavo svojega rojaka Stojana Razmovskega v Galeriji na Vidmu. V pogovoru z Jožefom Šlencem (levo) se je zavzel za morebitno sodelovanje in večjo izmenjavo med slovenskimi in makedonskimi galerijami. so te prvine zgolj posredna energija za avtorjevo lastno in posodobljeno ikonografijo. Njihova vzvišena eleganca in nedotakljivost jim ne dovoli nasmeha, govori le veličastna in mistična poduhovljenost ... Vendar govori tudi “barva" v svojem živem ko-loritu. Razmovsld je odkril bogastvo barvnih harmonij, kjer vladajo poleg simbolne črne še tople, polne, zemeljske in zlate barve. In zato se nam zazdi, kot da gledamo neminljive relikvije novega časa. Tako se končno vprašamo, zakaj imajo ta platna tolikšno likovno, duhovno in skrivnostno moč? Ker te podobe izpričujejo nadčasovno in neokrnjeno figurativnost svoje eksistence, ker je Razmovski enkratna umetniška osebnost, ki ne utemeljuje le slikarstva, temveč intimno sprejema svoje videnje sveta; njegova zgodovinska in filozofska podstat je izražena z lastno čutnostjo in intelektom v času in prostoru, v nenehnem odkrivanju novih vrednot in lepote v človeku in umetnosti. Polona Škodič GLASBA Rock ni mrtev! Živi nastopi no odru P Mladinskega kluba Nada Žagar Ljubitelji alternativne rockovske glasbe od blizu in daleč že dolgo ne morejo mimo dogajal1 J1 leta je h odru Mladinskega kluba Nada Žagar, saj je pritličje Sokolskega doma postalo kraj, kjer je moSoC fo letu 19 IIU KrdJ, KJCI —-o r 'v-lu 1 7 živo slišati in videti najrazličnejše domače in tuje skupine. Za neumorno delo so si člani H^vFoniki zadnjih letih pridobili nedeljene simpatije privržencev te glasbene zvrsti, o čemer pričajo dt* cerkveni objave v slovenskih medijih. Tisti, ki še vedno poslušajo rockovsko glasbo, a v Mladinski klub ^spomenik Žagar redko zaidejo, čeprav jim obiski koncertov uveljavljenih skupin v Ljubljani, Italiji, Avsu1! 'pomnik ti Nemčiji ne predstavljajo kakega posebnega problema, so zadnjega septembra zamudili nen^^o silovite glasbeni večer - v Ilirski Bistrici sta nastopila bobnar Jimmy Carl Black in kitarist Eugene Chadb^ ali Jack & Jim Shovv iz Združenih držav Amerike. Jimmy Carl Black je originalni član skupine Mo-thers of Invention, ki jo je leta 1965 ustanovil pokojni Frank Zappa. Od prvenca "Freak Oul" je z enim izmed najbolj inovativnih rockovskih glasbenikov igral še na osemnajstih albumih, kot gost pa je prispeval vokal tudi na mojstrovi plošči "You Are What You Is" (1981). Ekstremni kitarist Eugene Chadbourne je znan kot izumitelj električne marele in sodelavec najrazličnejših inovatorjev v sodobni glasbi (Carla Bley, John Zorn, Campcr Van Beethoven, Evan Johns, Shockabilly itd.). Značilno za njegovo glasbo je, da se jo pravzaprav ne da uvrstiti nikamor, saj vključuje "psihedelijo, satiro, leve politične opcije, hardeore, boogie blues in povsem kredibilen moderen jazz". Blackovo možato petje, podprto z natančnim in na nekaterih mestih bizarnim bobnanjem, se je tudi na koncertu v Ilirski Bistrici zlilo*^ bournovo povsod pričujočo kitaro in nj6^ nekoliko piskajočim vokalom v nevsakdaUl 1 x__:_______________________ Ul. jp ™ i šanico rocka, jazza, countryja, bluesa , , glasbenih zvrsti. Samo na prvi pogled sez r ju omejujeta instrumenta (Chadbourne ^ električne kitare igra tudi banjo), vendar)111 koli ne zmanjka duhovitosti in šaljivega P(|S. do obdelave lastnih in skladb drugih av® (Frank Zappa, Captain Beefheart, Credentf water Revival, Black Uhuru, Dead Kenne >i mnogih drugih). .m Po mnenju glasbenih kritikov je njun3 laserska plošča "Locked in a Dutch C01 Miline (na koncertu jo je bilo možno tudi kupi,|l^ zakladnica naštetega, saj ob poslušanju dv£ starodav rih fantov tudi v Ilirski Bistrici ni bilo vid811 [ ^stekat fl'gostiln 'c, je bile čaranih obrazov. Jimmy Carl Black OBNAVLJANJE TEHNIČNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Dobri obeti za ohranitev in obnovo Hodnikovega mlina Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica se že tri leta ukvarja s Hodnikovim mlinom. Pred kratkim je od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije dobil 1 milijon tolarjev za njegovo obnovo. V razpravi pred sprejemom letošnjega občinskega proračuna so svetniki prvotni predlog (1 milijon tolarjev) zmanjšali za polovico, čeprav so se Zeleni Ilirske Bistrice zavzemali za to, da bi občina prispevala za obnovo mlina znatnejši del sredstev. S finančno pomočjo ministrstva za kulturo so sc pokazale možnosti, da bo edini kolikor toliko ohranjeni mlin ob reki Bistrici, ki poleg vsega leži še v središču starega mestnega jedra, tudi v prihodnjih letih deležen občinskega in republiškega denarja. Po besedah občinskega svetnika Janka Poklarja je do sodelovanja z zavodom prišlo na pobudo stranke Zelenih, pri tem pa jim je veliko pomagala tudi Janja Ternovec. ^'“'nnaD Na sredinem (11. oktobra) ogledu.%o sTu|(aj sp bila prisotna tudi Kristijan Hodnik, ^ ii;ifrux„:L bila prisotna tudi Kristijan Hodni*," jjaf'iiačrtjh kot lastnik objekta dati soglasje za oh^3 p, in predstavnik novogoriškega zayj|j lijonoma tolarjev lotil obnove močn°n xoji lesenega stropa nad mlini. jjl ^ Spešni Klub Hodnikov mlin mora dati za^ ^J^ntai ročilo o dosedanih vlaganjih, ki se^ji bralo že za okrogel milijon tolarjev F' ( 1 • ■ J I st * 1 i s-v r*W I I H O V ^ . .|i L ^ ha, ometi, ureditev galerije, mlinov »'Sdel“ Poklar je povedal, da morajo denar J; čimprej, saj gre za nadaljevanje zeZ! v1i0 ki bi se z morebitno občinsko in ^ . e' močjo v prihodnjih letih zakljdčh3 vitvijo novih mlinskih koles (dog0'^), k( mnictrnm ‘t7 Tr»nr\lra H iih 7ndite, * navedi ZAPUŠČINA VELIKIH SLOVENCEV Plečnik v Trnovem ir pri Ilirski Bistrici ajanpjileta je bila nnCOCiDn Inf., inrn . ^ .Ja grobnica Žnideršičevc rodbine v Trnovem edino Plečnikovo delo na Primorskem, m# fo letu 1950 so o;|a (am izvedena še tri dela po njegovih načrtih. Obnovljena je bila cerkev sv. i Iv Ponikvah na šentviški planoti nad reko Idrijco, postavljen spomenik NOB v Vipavi in preno-1 sle*i^veni oltar v Šembijah. Trnovska grobnica predstavlja izreden in odličen umetniški in kul-lub ^"spomenik, ki je trajne zgodovinske vrednosti, posebej za Primorsko. Nagrobnik v Trnovem je tvsM 'pomnik tudi genialnemu arhitektu in neznanemu vrlemu kamnoseku, ki ga je izdelal. Plečnik si ^Jj^ilovitostjo prizadeval položiti temelje moderne slovenske arhitekture in v tem je tudi uspel. živela njegova zaročenka Nada Žnideršič, njegova poznejša soproga. Tedaj je njen oče Anton, gospodarstvenik in velečebelar, nameraval postaviti grobnico za svojo rodbino v Trnovem. Kozak ga je nagovoril, naj poveri izdelavo načrtov Plečniku. In tako je tudi bilo. Leto pozneje je bila dograjena ena od najlepših Plečnikovih grobnic, takoj zatem pa je veliki arhitekt izdelal še načrt za nagrobni spomenik Kozakovi rodbini, ki stoji na Žalah. Nada in Ferdo sta naročila pri njem tudi načrte za pohištvo jedilnice, spalnice in delovne sobe. Izredno uspelo pohištvo je bilo prikazano s slikami in besedo leta 1929 v reviji "Ilustracija". Deli pohištva se danes nahajajo v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani. ma ,fleA iitiif" ^ine Starodavni cesti, Tržaška in Rimska, se v deti iini stekata blizu majhnega trga, kjer še da-'P gostilna "Pod lipo". Tedaj, ko še ni bilo lic'jo bilo tukaj zelo živahno vse dni v letu, ijn ponoči. Do sem so po navadi prihajali i Gorske in Krasa trgovci, furmani in po-t konjskimi vpregami in blagom in odtod I ^ vračali. V ta del mesta, imenovan Gra-^ ie priselil Andrej Plečnik. Prišel je iz ®ce pri Logatcu, iz Notranjskega krasa, p°va krševina prehaja v gozdnato polepil je majhno hišo in uredil mizarsko c°, ker je bil po poklicu mizar. rodil sin )ože Plečnik (1872-1957), ‘rled največjih arhitektov in oblikovalcev ^v Evropi. Plečnikov rod je izšel iz Kra-Predniki naj bi nekoč prebivali v Vipav-Svoj kraški rod je odločno in ponosno rVab Napisal je: "Moje delo ■ sad mojega ie trdo - torej moj okus kraševski - to je I no. Usedel se bom k delu - risal svoje s forme...". Ljubil in razumel je kamen. o oblikovanju lesa je dobil od očeta ^ t v' delavnici. Nato je nadaljeval šolo v rtilif3 ^ na Dunaju pri slavnem arhitektu Wa-jer | jkaj se začne njegov hitri vzpon. Po nje-iadiJf j^rtih je bilo na Dunaju zgrajenih več Ja ' ■ rnonumentalnih zgradb. Zaradi vse jlike estrpnostj jjjj s|ovanov je |eta 1911 0dšel 1, ' ^er je poučeval in risal. 1 h pikova Ljubljana ^ ^to 1921 pomeni začetek njegovega V6 vil JU^anb ^er postane profesor na arhitek-ir^ji ^0ddelku Tehnične fakultete na univerzi, ačf|( ^ *eC^ na novo ustanovliena- Obdobje 1 ^ vojnama je bilo njegovo najplodnej- iptJ^Psšnejše. Samo v Ljubljani je znanih v ij^^ntalnih zgradb, preureditev in pro-i' saditev, zgrajenih po njegovih načrtih, l1' 'irri navedenega obdobja. Zato upravičeno | pora ,a Veliki S brilj, laiotebitr jMe sen ni Pri kra dec, R.: Zanke zavozlanke. SNEŽNIK Naslov uredništva: ic3 Bazoviška 40, 66250 Ilirska BiS‘r' tel. 067181-297, tellfax. 0671410* Ustanovitelj: Borisiav Zejnulovic Izdajatelj: “GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borisiav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonan Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc. Franc Gombač, .. z/#c Ivko Spetič /predsednik/, Šerg1/ Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fe ‘3 Tislr* "rtA rnmmnrne" Ilirska 6,S Tisk: "GA Commerce" Ilirska Naklada: 1300 izvodov 1,3 Zah I oktober 1995 ZANIMIVOSTI Snežnik • stran 9 JICI LETENJE Z JADRALNIM PADALOM Jadranje na Neraziskanem področju dogaja se nekje v eksotičnih deželah. Sliši se neverjetno, a je resnica ta, da sem bil 10. irnbra 1995 z jadralnim padalom na 2400 metrih nadmorske višine nad vrhovi okoli Snežnika -č 'bleje jugozahodno od Snežnika (1796 m) -, ki je znan po beli kapi sredi pomladi. V Atlasu } "'ije sem moral prelistati skoraj vse strani z zemljevidi, tako južno se nahaja startno mesto. Na )B «199 v okencu A3 najdemo planoto z imenom Knežji dol, s katere se odpira čudovit pogled na id »dobrih 600 m nižje, ki se razprostira od Zabič do Ilirske Bistrice. Preko doline se nahajajo ^ovokrajski vrhi z državno mejo in krajem Rupa v ozadju. Še dalje sega pogled na Čičarijo, ;'n Jadransko morje, katerega se lepo vidi že na startu. Pobočje je prav tako dolgo kot ta dolina flf obrnjeno na jugozahod. Prvo, kar sem opazil je to, da je za grebenom velika površina golih id11' ^'i posameznih vrhov s skalami, melišči in suho travo. Precej spominja na pokrajino na Kovku Movščino), le višina je, kot sem že omenil, manjša. Na pobočju pod startom je sicer gozd, a je dovolj termike za jadranje. Tudi veter je tu šibkejši kot v Postojni, baza oblakov pa se le spusti na start, predvsem ob )Z vetru, ki je znan po vsej Sloveniji kot zelo močan, ob običajnem ji dnem vetru pa se pokrajina izkaže kot primeren kraj za prelete v notranjost Slovenije. Če fr ^ da sem se dvignil tudi v |V vetru je jasno, da je termično dviganje dovolj močno za "preboj" 0 ^ga vetra. V Ilirski Bistrici nastaja tudi domači klub, ki bo v bližnji prihodnosti prav gotovo >i dil kakšno tekmo v točnosti pristajanja. Čeprav je start za sedaj še majhen, a še vedno dovolj sk'1(3 postavitev vsaj pet padal hkrati, bo ob razširitvi primeren celo za ligaške tekme. 'j J11 sem tu letel le nekajkrat, a sem 1 posegal višino in enkrat, ko sem M' šoferja, poletel tudi proti Postojni. polili špozneuresem letel le v približno v|(aiti' «0! Colli111 !i R.:IZ' ) trava kar, k ilovi Zažei Crick t, Beli ,a Beli«« ženili ; Kleč diseja ,:Zb( rtlam (ačef krečaf« mat ^ kisanji lili mi# j Her, a rabiš poln avtomobilski tank v iM,l1, Se 'z8uk)'š' Ob vsem tem ogledovanju ^ ^del iz dviganja in po nekaj neuspešnih fr i,ic. da bi spet našel steber, odletel proti ■arn. Tam sem tudi dodobra preizkusil no- 0,<3, ko sem zašel v rotor za Milanko. Še 116 vem, ali sem "nabiral" v rotorju ali v požet m!*1 ,ernničnem stebru. Vem le to, da t tri. 1000 m nazai na 1500 m. nato oa i 5k%; sem se m nazaj na 1500 m, nato pa naletel an čelen veter. Ta je pihal iz Koritnic v do-vzhod in višina je šla po gobe. Tu se v Atlasu ^'le preselimo na stran 182 na hrib Tuščak. ^ Porabil preveč višine in obžaloval "spa-^^'liki Milanji. Tudi smer za Koritnice ni ^briljantna, toda prostrani travniki in mi-^febitno dolgo pešačenje z Javornikov me iiC3 ca to odločitev. Konec koncev je bilo 1 i| J0 ^Poldne in nisem verjel, da bi tam kaj $ je| aiesem poizkusil naTuščaku, vendar sem k,1! iv i. a) 100 m nad njegovo vršno konico. .In Zgubljal sem metre ter po kake pol ure a Pd kraju Bač. Tam smo bili že velikokrat, Koča na Kozleku z višine 1100 m zato sem vedel za dobro gostilno in obilo prostora za pristanek ob njej. Tu so ljudje že vajeni padalcev, le verjeli mi niso od kje sem priletel. Tako. Pri vsakem poletu na tem koncu Slovenije sem imel lepe pogoje, le časa za še večje podvige ni bilo. Mislim, da bomo v prihodnje tam še veliko naleteli, pa tudi domači jadralni padalci bodo med nabiranjem izkušenj med zimo še marsikaj doživeli. Saj ne, da bi bilo za letos že vsega konec, ampak spomladi bom ob "frišni" termiki poizkusil priti domov na Vrhniko, ali pa še kaj več. Kdo ve? Za tiste, ki se jim ne da pogledati v Atlas Slovenije pa še nekaj podatkov. Na start se pride skozi Ilirsko Bistrico in Zabiče, od koder pelje makadam po pobočju navzgor in na vsakem križišču je potrebno zaviti levo. Na zadnjem odseku je pot malo slabša, vendar dovolj dobra tudi za boljša vozila. Ko pride cesta na piano parkiramo in pešačimo kakih 10 minut proti robu planote rahlo levo. Sicer je pa start obeležen s trakovi in že od daleč viden. Start je na višini 1060 m, najbližji pristajalni prostor pa na 442 metrih pri dvorani. Državna meja s Hrvaško je od starta oddaljena le 2 kilometra, zato ne vem prav natančno, ali so policisti vokolici patruljirali ali pa pasli radovednost. Poleg policistov so bili videni še modrasi in škorpijoni. Stanislav Rus ^ Zabiče in sosednje vasi z višine 2000 m (Foto: Stanislav Rus) REPORTAŽA V deželi polnočnega sonca 29. julija dopoldne sva se z Andrejem Griljem odpravila na skrajni sever Evrope, na dolgo pot pa naju je pospremilo nič kaj obetavno oblačno in deževno vreme. Na Ljubelju sva se poslovila od prijateljev in domovine. Pot po natrpanih nemških avtocestah je bila bolj naporna kot bi si človek sprva mislil. Na Danskem sva si ogledala prestolnico, simpatični Kobenhavn. Zelo zanimiv je sprehod po Stro-getu - najdaljši evropski ulici za pešce. Tam najdeš vse; veliko je trgovinic, draguljarn, veleblagovnic in lokalov vseh vrst, od porno trgovin do starinarn. Na vsakem koraku pa so seveda kioski, v katerih prodajajo sendviče, ki so obloženi z vsem mogočim in jih je več sto vrst ter so prava narodna jed Dancev. V enem izmed kioskov s časopisi iz celega sveta sem naletel celo na zadnjo izdajo sarajevskega Oslobodenja. Na ulici in pa vTivoliju, zabaviščnem parku sredi mesta, se vedno kaj dogaja, saj so Danci zelo prijazni ter simpatični ljudje. Iz Kobenhavna ni več daleč do Hamletovega mesta Helsingdr, od koder sva s trajektom po najkrajši poti prispela na Švedsko - tukaj pa se je najina pot komaj prav začela, saj je do Nordkapa nisva prevozila še niti polovico. Na začetku še sorazmerno dolgočasna švedska pokrajina, prekrita večinoma z žitnimi polji, se proti Norveški počasi spreminja v valovito gozdnato in vodnato pokrajino. Na švedko-norveški meji sva se zaustavivla le zaradi fotografiranja. Nikjer duha ne sluha o policistih in carinikih. Podobna slika se je ponovila tudi na ostalih skandinavskih mejah. Oslo sva si ogledala le bežno in vročina je tako pritiskala, da je bilo vse skupaj podobno parnemu kotlu. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem kombinezon zamenjal za kratke hlače in majico ter odpeljal naprej. Po cesti sva srečevala veliko turistov, kar priča o tem, da Skandinavci veliko potujejo. T udi sicer je za turiste lepo poskrbljeno: od kampov in informacij ob cesti do črpalk in trgovin. Prenekatera črpalka bi se po urejenosti in ponudbi lahko primerjala s kakšnim luksuznim hotelom. Sončno in toplo vreme naju je spremljalo do Trondheima, mesta, kjer je bistriška ekipa tekmovala v znanju iz prve pomoči. Potem pa sva imela za sopotnika v glavnem oblake in dež. Kmalu je pokrajina postajala vse bolj razgibana in gorata. Veliko je predorov, ki so izvrtani v živo granitno skalo in v glavnem niso betonirani. Vozila sva se ob številnih neskončno dolgih fjordih in veliko sva jih tudi prečkala. Na prelazih so bili še ostanki snega in na malo višjih tudi pravi ledeniki. Ob tem letnem času so se topili in polnili z vodo nešteta jezera in divje reke, ki se izlivajo v veličastne fjorde. Na teh prelazih vladajo polarne razmere in kljub poletju je bilo le nekaj stopinj nad ničlo. Dnevi so bili oblačni. Le tu in tam je posijalo izza oblakov sonce. Tudi ob dveh popoldne je bila temperatura le 10 °C. Vozila sva se skozi majhna mesta in vasi. Okoli enajste zvečer v tem delu Evrope dan še vedno kraljuje nad nočjo, ker pa je bilo v času najinega prihoda oblačno, skoraj nisva občutila razlike med dnevom in uradno nočjo. (nadaljevanje v prihodnji številki) Tekst in foto: Vojteh Keš Na severu Norveške sva vstopila v polami krog SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE (vodoravno): ji • Pi • Karaoke* tovarna • Kranjec • llarion* tmeza • brinetka • fraze • Boston • AP • Rl at • aerobika • ad • kianti • AV • nonii « Sršen « šen * Tkon ■ Darga » repriza » Are » Lolek * • |P* IM • Imatra • rosa • ton • Evita • ikt. J Podjetje s 40 letno tradicijo Četrti v Evropi Večina evropskih proizvajalcev še vedno izdeluje mehko poliuretansko peno s specifičnimi težami od 15 - 60 kg/m1, za proizvodnjo pen specifičnih tež 15 - 20 kg/m! pa so jim do nedavnega morali dodajati frigen, ki je postal sporen zaradi vsebnosti klora. Da bi zaščitili človeka in naravno okolje, so frigen v penah nižjih specifičnih tež začeli nadomeščati z ogljikovim dioksidom (C02), ki je popolnoma naraven plin. Nastala sta dva tehnološka postopka: prvi je poznan pod imenom CARDIO (Canon iz Italije in Vicking iz Velike Britanije), drugi pa je t. i. NOVAFLEX postopek, ki sta ga razvili nemški firmi Bayer (proizvajalec poliuretanskih surovin) in Henneckc (proizvajalec opreme). Po NOVAFLEX postopku mehko poliuretansko peno v Evropi proizvajajo samo tri podjetja: italijanski Olmo, nemški Carpenter in belgijski Cabelvverke-Eupen, kot četrti pa se jim bodo v drugi polovici naslednjega leta pridružili tudi Poliuretani-Plama. Bayer in Hennecke sta na sejmu plastičnih mas v Dusseldorfu (10. oktobra) z edinim slovenskim proizvajalcem mehke poliuretanske pene sklenila pogodbo za nakup opreme z zelo ugodnimi pogoji plačila - uvedba NOVAFLEX postopka v Poliuretanih-Plami bo stala 1 milijon DEM. Dr. Ciril Kastelic, direktor razvojno-te-hnološkega sektorja, pričakuje, da bo C02 nadomestil in zmanjšal tudi del izocianata, najdražje reakcijske komponente v tehnološkem procesu proizvodnje pene, in tako precej pocenil proizvodnjo, saj novi penilec ne bo vplival na kvaliteto pene, ki bo brez frigena bolj prijazna za okolje. Ker imajo v Poliuretanih-Plami z omenjenima nemškima proizvajalcema dolgoletne izkušnje, je odločitev za uvedbo NOVAFLEX postopka še dodatna garancija za strokovno podporo in dober servis. Poliuretani-Plama so s podpisom pogodbe vsekakor dobili veliko priznanje s strani nemških dobaviteljev, pri čemer ne gre zanemariti tudi njihovih 35-letnih stikov z vodilnimi proizvajalci surovin in opreme v Evropi, vendar je treba pripomniti, da so dobili ponudbo prav zaradi dosedanjega uspešnega dela vseh zaposlenih in doseženega položaja na strokovnem ter marketinškem področju. Uvedba nove tehnologije je tudi za Poliuretane-Plamo življenjskega pomena, saj bodo s "postopkom prihodnosti že danes" zmanjšali stroške proizvodnje in ohranili, če že ne povečali, pridobljene pozicije na trgih, kjer vlada ostra konkurenca. Skrb za delavca in kupca jadran Maurič, direktor proizvodno-tehničnega področja in predsednik Upravnega odbora Poliuretanov-Plame, daje velik poudarek računalniško podprti proizvodnji in stalnemu izboljševanju delovnih pogojev. "Nedavne raziskave in tudi najnovejše izkušnje iz industrijske uporabe kažejo, da tehnična popolnost sistemov še ne zagotavlja popolnega uspeha pri njihovi uporabi. Ta ugotovitev še posebej velja za dežele (kakor je Slovenija), ki še niso dosegle dovolj visoke stopnje gospodarskega razvoja. V takih pogojih je namreč že doseganje tehnične popolnosti sistemov precej zahtevna naloga. Aktivirati moramo svoje najmočnejše adute in z znanjem ter izkušnjami izkoristiti vse priložnosti. Prenova proizvodnje je težaven proces. V njem je ključni dejavnik človek in hitrost učenja, saj je proizvodnja sistem, ki ga sestavljajo ob izdelkih, strojih, tehnoloških procesih in nadzornih sistemih ljudje." V Poliuretanih-Plami so že danes na ravni tehnološko najbolje opremljenih tovarn v Evropi. Že nekaj let namenjajo za naložbe 10% letnega prometa. Jasno jim je, da je njihov cilj čimboljše poslovanje, dosegli pa ga bodo, če bodo svojim kupcem ponudili ob primernih cenah pričakovano kvalitetne izdelke. V preteklem letu so posodobili tehnologijo proizvodnje bloka. V letošnjem letu so v programu čistilnih gobic Vileda prešli na okolju in ljudem prijaznejšo tehnologijo lepljenja, ki je plod njihovih strokovnjakov in začeli s posodobitvijo tehnologije recikliranja poliuretanske pene, saj že vrsto let sami predelujejo ostanke in odrezke. Zgradili so novo skladišče surovin za proizvodnjo mehke poliuretanske pene in s tem pridobili za 300 ton skladiščnih kapacitet. Kupili so nov tovornjak s prikolico, ki bo po predelavi v stiskalnico omogočil prevoz pene na daljše razdalje. Veliko sredstev (skoraj 200.000 DEM) so namenili za odvoz odpadnih snovi in s tem precej razbremenili okolje. V Poliuretanih-Plami skrbijo tudi za dejavnosti skupnega pomena, ki jih financirajo z ostalimi podjetji nekdanje Plame (energetika, požarna varnost, varovanje premoženja in telefonija). Pred kratkim so z novo sodobno digitalno telefonsko centralo, prvo na našem področju, naredili velik skupen korak naprej, saj jim omogoča bistveno večjo kvaliteto komuniciranja navzven in navznoter. Za notranji odkup in javno prodajo delnic kot obliko v kombiniranem načinu lastninskega preoblikovanja se je v začetnem obdobju opredelilo le malo slovenskih podjetij (okrog 35). Danes ugotavljajo, da je tak način lastninjenja podjetja najbolj primeren zaradi lastniških razmerij med notranjimi in zunanjimi lastniki, ker povečuje dobičkanosnost. Zavedajo se, da je cilj zunanjih lastnikov čimvišja dividenda. Do te bodo prišli z uspešnim poslovanjem, ki pomeni za notranje lastnike socialno varnost na dolgi rok. "Odliv denarja podjetja za notranji odkup bi za kapitalsko intenzivno podjetje, kot je naše, pomenil zaradi omejenih investicijskih možnosti nazadovanje na daljši rok in zato zmanjšanje konkurenčne sposobnosti," pravi Jadran Maurič. Po izvedenem lastninskem preoblikovanju bodo zaposleni, nekdanji zaposleni, upokojenci in njihovi družinski člani postali lastniki 41% vrednosti podjetja, med tistimi, ki so odkupi li 19% družbenega kapitala v javni prodaji pa je veliko družinskih članov zaposlenih. Skozi bodočo lastninsko strukturo je zelo jasno čutiti pripadnost ljudi svojemu podjetju. Izvoz se povečuje "Tudi na področju marketinga smo takoj za vodilnimi v svetu, čeprav nam vedenje o tem, da se na vrh še lep čas ne homo mogli povzpeti, ne jemlje zmernega optimizma," pravi ing. Vladimir Jakovac, direktor zunanje trgovine. Poliuretani-Plama še nimajo lastne blagovne znamke, saj se zavedajo, da ima podjetje premajhno finančno moč za kaj takega. Svojo edino možnost vidijo v izvozu, ki predstavlja že 2/3 njihove proizvodnje in sc neprestano veča, zlasti od letnega dopusta naprej. V zadnjem času veliko poliestrske pene prodajo fordovi avtomobilski industriji v Avstraliji, ki poleg zahodne Evrope postaja eden izmed njihovih najpomembnejših kupcev, počasi pa prodirajo tudi v države nekdanjega vzhodnega bloka. Potrebno je omeniti, da so julija sklenili posel v vrednosti 3,6 milijona DEM z rusko tovarno AVTO VAZ Togliatti (Lada) z dobrimi možnostmi za podaljšanje pogodbe tudi v prihodnjem letu, čeprav se tudi na vzhodu srečujejo z vse ostrejšo konkurenco. Kot edinega proizvajalca mehke poliuretanske pene iz nekdanje "vzhodne Evrope" so Poliure-tane-Plamo junija letos sprejeli v združenje EUROPUR. Članstvo v elitni druščini zahodnoevropskih proizvajalcev jim bo olajšalo dostop do dragocenih informacij, poleg tega pa nameravajo tudi aktivno sodelovati pri kreiranju njegove politike, čeprav se ne slepijo, da je združenje bolj naklonjeno marketingu in manj tehnologiji. Prva ovira na poti iz anonimnosti je torej za Poliuretane-Plamo le še spomin. r POLIURETANI fitt j ‘v-;.. Radi imamo udobje V Poliuretanih-Plami izdelujejo in predelni*!1 mehke poliuretanske pene. Na voljo je W izbira pen, tako znotraj skupine polietrsbjr "PUHIN" kot tudi poliestrskih pen “IPR^ • ^ membna tehnološka značilnost pen je; “a I vsebujejo klor-fluor-ogljikovih spojin Glede na fizikalne lastnosti ponujajo našle I tipe pen: ap> Skupina polietrskih pen • PUHIN ELASTIK, pene znižane tlačne K*0 sti in zvišane elastičnosti, > • PUHIN NORMAL, skupina standardnih kih pen, • PUHIN ZVIŠANE TRDNOSTI, pena poveC ne tlačne trdnosti, 1 PUHIN NOSILNI, pena visoke tlačne trdna*1 oziroma nosilnosti, ' PUHIN TERMO, pene posebnih lastn»- laminiranje s plamenom in visol kofrekve^ varjenje, • PUHIN MARENA, imitacija morske • PUHIN HR, se odlikuje po izjemni elas,^f sti, omogoča visoke dinamične obrentf ima izjemno propustnost zraka in man) Ijivost v primerjavi s klasičnimi penan11' Ji v__ P lnž( 662 Vilh tel. Skupina poliestrskih pel1 ' IPREN TEHNIČNI, standardni tip, ■ IPREN POLTRDI, pene zvišane tlačne tf“ - IPREN MARENA, imitacija morske g^' Kakovostne izdelke ponujajo v standai likah (bloki, plošče, role) ali pa v drugih in zahtevnejših oblikah, ki jih dostavljaj0 ob dogovorjenem času. ■nei^ Za zahtevnejšo uporabo izdelujejo pe1 bnimi fizikalnimi lastnostmi: |(, • PENE Z ZMANJŠANO GORLJIVO^ • ULTRABELE PENE, odporne na stara0) izrazito bele barve, ^ • PENE Z NIZKO KOLIČINO EMISHSK PLINOV in • PENE, na katerih ni možen razvoj m nizmov (SANITIZED). •6tte ikro^ Mehke poliuretanske pene so naševS. ^ spremljevalke. Udobje, ki ga nudi me ^ uretanska pena, postaja nepogrešljiv0' ^ bnost pene je zares široka. Vgrajena jeV ji oblazinjenega pohištva, nepogrešljiva)... vti mobilski, tekstilni in čevljarski ind051^/ petništvu, pri proizvodnji filtrov, Prl ranju izdelkov, za športno opremo, ^^ij prostorov s posebnimi zahtevami (a ^ zvoka) in podobno. V široki potrošnji n v izdelke iz pene v obliki čistilnih gobic zag ^ dinjstva, kopalniških kompletov za ose .^t go, za čiščenje prostorov, avtomobii°v vil. RECIKLIRANA PENA Odpadke, obreznine ter ostanke meh J retanskih pen predelujejo (recikliraj0^ Ji Ijnjo uporabo. Okolju tako prizanaša)0^, c(|( škimi obremenitvami in obenem na) |ij vito izrabljajo surovine, za nameceK 0 j ponudijo zanimiv izdelek. Recikliran:1vj|,|i uporabnikom na voljo vobliki kosmi0 Jt smit blokov ter plošč, iz katerih obbk°iej^f ke v poljubnih oblikah, ki se uporab^č^ Ijarski in pohištveni industriji, prii ne opreme itd m OGLASI Snežnik • stran 11 \ Občina Ilirska Bistrica \ MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica L''// LESONIT dd Lesno kemična industrija 66250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547 \ h /i*/n transport terminal ilirska bistrica — istič"0 teni1'18 jšof' mi ProVITA* Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 \ BESS TRGOVINA d.o.o. Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 NOVO - NOVO ■ NOVO Po naročilu izdelujemo: POLICE, STOPNICE, TLAKE, PULTE, SANKE ... IZ MARMORJA IN GRANITA BESS keramika • eleganca - kvaliteta Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 \ ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 s J V J v X N s N SP0* ,0 nje' PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA . 30% NIŽJE CENE! Sodna prodaja konzumnih-jedilnih jajc kategorij in velikosti. Dobite jih v naši AGRO TRGOVINI na Kalu , od 22. 6. 1995 dalje. ^ glede na velikost: od 4 ■ 13 SIT GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA TOMIS Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 ■M primorje py Iflajdovščinalifl ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. \ ii® BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica X: CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. _________66250 Ilirska Bistrica__ GRAFIČNI ATEUE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 Snežnik UREDNIŠTVO 66250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 Snežnik • stran 12 SPORI oktober 1995 J STRELSTVO • TRAP Tamara Matko je državna prvakinja Murska Sobota je 2. in 3. septembra letos gostila najboljše mlade strelce na glinaste golobe v moški in ženski konkurenci. Med fanti je nastopilo 18 tekmovalcev, med dekleti pa 6 tekmovalk. SD 4. junij Ilirska Bistrica je zastopala Tamara Matko, rekorderka in zmagovalka Trap Lige '95 v mladinski konkurenci, ki je ponovno potrdila svoj primat v ženski konkurenci. Državna prvakinja med mladinkami je zadela 98 golobov! BALINANJE BK Lesonit 3, v ploy offu super lige Balinarji so zaključili tekmovanja v začetku oktobra, najboljši pa so se pomerili za naslove v play offu. Članska ekipa BK Lesonit se je v super ligi uvrstila na tretje mesto, potem pa je igrala še v pol-finalu play offa s sežansko Skalo-Titanic. Prvo tekmo so balinarji BK Lesonit igrali v sredo, 11. oktobra, v novi balinarski hali v Zabičah. Končni rezultat je bil neodločen (11 :11). Druga tekma je bila v soboto, 14. oktobra, v Sežani, kjer so domači balinarji zmagali z rezultatom 14:8. Tako so Sežanci že v drugi tekmi dosegli cilj - uvrstitev v finale, igralci BK Lesonit pa so osvojili končno 3. mesto, doseženo tudi v ligaški razvrstitvi. Dejstvo, da so izpadli proti boljšemu tekmecu v polfinalu potrjuje tudi končnica play offa, v kateri so se balinarji Skale-Titanica okronali z naslovom državnega prvaka, saj so ugnali tudi ljubljansko ekipo BK Trata-Casino Sara. Končne uvrstitve ostalih klubov BK Planinc je zaključil prvenstvo v I. balinarski ligi na 8. mestu med desetimi klubi in bo tako v naslednjem letu tekmoval v istem rangu. VII. balinarski ligi je ekipa BK Topolcz osvojenim predzadnjim oziroma 9. mestom izpadla iz lige. V medobčinski ligi je nastopalo 15 ekip iz postojnske, pivške in ilirskobistriške občine, domače ekipe pa so se uvrstile na naslednja mesta: 8. mesto BK Kozlek (mladinci BK Lesonit), 9. mesto BK Snežnik, 13. mesto BK Piama, 14. mesto BK Zabiče in 15. mesto BK Železničar. Zdravko Debevc KARATE Odličen podmladek Karate kluba Teles Karate zveza Slovenije je v Idriji 22. oktobra organizirala II. pokalno tekmo za državno prvenstvo v katah in borbah mlajših kategorij. Zaradi finančne stiske seje prvenstva iz Karate kluba Teles udeležilo okrnjeno število tekmovalcev, vendar so se odlično odrezali. Nejc Glavaš je zasedel 2. mesto v katah, prav tako pa je 2. tudi v državi za leto 1995. Simon Grbec je zasedel 4. mesto za leto 1995. Oba sta nastopala v kategoriji malčkov (letnik 1986). Sandi Berginc je na tej pokalni tekmi dosegel 2. mesto v katah, Anita Šenkinc prav tako 2. mesto, tako da je v skupnem seštevku dveh tekem pristala na 2. mestu v državi za letošnje leto. Špela Muha je dosegla v Idriji 4. mesto, na 4. mestu.pa je pristala tudi na koncu letošnjega državnega prvenstva v kategoriji starejših pionirk. Mladen Kablar je zasedel 2. mesto v katah. Piko na i je postavil Klemen Logar z osvojenim 3. mestom v borbah, mladi tekmovalci Karate kluba Teles iz Ilirske Bistrice pa so v skupnem seštevku pristali na 3. mestu Karate zveze Slovenije za leto 1995. Čestitamo! KOŠARKA • RAZPIS Občinska košarkarska liga Športna zveza Ilirska Bistrica bo z izvajalci tekmovanja organizirala OBČINSKO KOŠARKARSKO REKREACIJSKO LIGO. Glavna določila: • pravico nastopa imajo posamezniki vseh starostnih kategorij, ki imajo stalno prebivališče v občini ali so na območju občine zaposleni, • ne morejo nastopati igralci, ki so registrirani za košarkarske klube, • igra se po pravilih KZS, prirejenih za občinsko tekmovanje, • vse tekme bodo predvidoma v Športni dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča, • sistem tekmovanja bo dvokrožen, če se bo prijavilo 6 do 8 ekip, • tekmovanje bo potekalo ob sobotah od 16. do 20. ure (december 1995 - februar 1996), • prijavnina je cca. 10.000 SIT (s stroški za uporabo dvorane, ki znašajo 2.100 SIT na uro). Ostala določila bo pripravil organizaror na podlagi prijav in pripomb vseh sodelujočih. Prijave sprejema ŠZ Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax: 81-177, do 18. novembra. Na tem naslovu boste dobili tudi vse dodatne informacije. STRELSTVO • TRAP Državna rekorda Andraža Lipolta in Tamare Matko Oktobra sta bili izvedeni dve izbirni tekmovanji najboljših strelcev na glinaste golobe za uvrstitev v slovenske članske in mladinske reprezentance. Prva tekma je bila 30. 9. in 1.10. v Murski Soboti. Nastopila sta dva bistriška strelca in ena strelka. Andraž Lipolt je med dvajsetimi tekmovalci v članski konkurenci prepričljivo zmagal. Po šestih serijah (5 + finale) si je pred zasledovalci pristreljal naskok 12 golobov, to pa je bilo dovolj tudi za nov absolutni državni rekord s 141. golobi (150 možnih). V članski konkurenci je nastopil še Sandi Rolih, ki pa se ni vidneje uvrstil. Tamara Matko je za uvrstitev v ekipo Slovenije (absolutno) nastopila v konkurenci šestih mladincev in dveh mladink. V Murski Soboti je bila peta, zadela pa je 94 golobov. Druga tekma je bila 14. in 15. oktobra v Ormožu. Andraž Lipolt je ponovno prepričljivo zmagal. Zadel je 138 golobov, 7 več kot drugouvrščeni. Sandi Rolih je ponovno streljal preslabo za uvrstitev v reprezentanco. V mladinski konkurenci je tokrat uspešno nastopila Tamara Matko, saj je zasedla 3. mesto absolutno. Istočasno je postavila nov slovenski rekord za mladinke - zadela je 104 golobe (125 možnih)! Andraž in Tamara sta tako z odličnimi rezultati potrdila svoji mesti v slovenski trap reprezentanci. Zdravko Debevc NOGOMET Člansko moštvo vse bliže dnu lestvice Prepričljiva poraza članov NK Transport v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah, obakrat v gosteh, bi morala biti alarm klubu pred nadaljevanjem prvenstva, če se želi odlepiti od dna tabele III. lige zahod. Visoka poraza, 5 :1 s Kolpo in 4 :1 z Biljami, dajeta slutili, da s prvim moštvom nekaj ne “Štirna". K temu je prispeval tudi poraz v drugem krogu pokalnega tekmovanja MNZ Koper z nižjeligašem Galebom (4:0). To vsekakor ni v čast ekipi, ki je pred kratkim nastopila v osmini slovenskega pokala. Upamo, da bodo igralci, uprava kluba in nov trener našli recept za izhod iz krize. Mladinsko moštvo je po dveh visokih porazih v gosteh s Kolpo in Taborjem iz Sežane vendarle zmagalo na domačem igrišču. Z desetimi točkami se je približalo sredini razpredelnice in bi lahko tu zaključilo jesenski del prvenstva ob vsaj eni zmagi v zadnjih dveh tekmah, proti Elanu v Novem mestu ali doma proti Komendi. Kadeti so v sedmem krogu vendarle dosegli svojo prvo zmago. Klonila je solidna ekipa iz Postojne, izid pa je bil 4 :2 za mlade Bistričane. Starejši dečki so v 7. krogu slavili visoko zmago (10:0) proti ekipi NK Rakek. Tako vodijo na razpredelnici moštev v kraško-notranjski skupini. Mlajši dečki so po treh zaporednih porazih zdrsnili z vrha razpredelnice v drugo polovico. Do konca jesenskega dela lige pa jih čakajo še trije resni nasprotniki, s katerimi bodo skušali popraviti slab vtis zadnjih tekem. Zdravko Debevc MALI NOGOMET Zo vrh 1. lige sew: borijo štiri ekl|i& Tekmovanje v občinski ligi malega nogome je dodobra razmahnilo. Organizatorjem ij1 pam ostajata še dva kroga do zaključka je skega dela tekmovanja. Po nepopolnih pet1" gih so razpredelnice v ligah naslednje LESTVICA 1. OLMN IL. BISTRlC) 1. PODGORA 2. EURO MB 3. ACTUAL ITP 4. K HM 5. VOJAŠNICA 6. DELIZIA 7. CARINA 8. KOSEZE LESTVICA 2. OLMN IL. BISTR^ 1.BOTEGA 2.0KŠ 3. BRKINI 4. JOHNNV BAR 5. KOLAR 6. OK BAŠA 7. OK ZEMONSKA VAGA Obnova igrisd v Jelšanah Peščica zanesenjakov iz Jelšan je z denati61'1'j ga prislužili s plesom in s Pomočjo krajev"J0^ navit nnnnvil') idMcz-n* rirnh-tn/ili C/l CILUivr M. nosti obnovila igrišče: prebarvali so stebre, P®*, reflektorje, obnovili črte, zamenjali mre^111 J J| j p okolico. Šest fantov je v obnovo igr'^a 1 300.000 tolarjev, prostovoljnega 1^ nabralo za okrog 3.000 ur. Igrišče v Jen rahljajo vsi prebivalci in učenci OŠ [elia^^^j y.; JADRALNO PADALSTVO "Paljužin" je poletel nad Ilirsko Bistrici o onu Nek znan mislec je nekoč dejal, da ko človek enkrat poleti, potem hodi po svetu z očmi uprtimi v nebo. Priznati moram, da toliko resnice, kot se je skriva v tej misli, zlepa ne najdeš nikjer drugje. Sam sem okusil lepoto letenja z jadralnimi padali že pred nekaj leti in od takrat naprej me je, kljub daljšemu premoru, ves čas obsedala želja, da bi enkrat poletel tudi doma, z domačih hribov. Ob tem si ne morem kaj, da se ne bi spomnil neštetih voženj, ko sem skozi vetrobransko steklo avtomobila opazoval pobočja v bližini Ilirske Bistrice in okoliških vasi, ki so se kar sama ponujala, da bi vzletel z njih in teh, resnici na ljubo, ne manjka. Žal pa so bile to do nedavnega samo želje s kaj malo možnosti za uresničitev. Zaradi specifičnosti tega športa in pa nenazadnje tudi zaradi nevarnosti, ki prežijo na vsakega, predvsem pa na tako neizkušenega jadralnega padalca, kot sem sam, sem raje hodil v Strmco pri Postojni, kjer sem v družbi Postojnčanov lahko v miru in varno letel. Ob tem ne morem mimo dejstva, da si bolj prisrčnega sprejema in nesebične pomoči s strani članov postojnskega Kluba jadralnih letalcev "Nut" ne bi mogel želeti, saj so mi ves čas stali ob strani in me pri mojih nerodnostih, ki jih niti ni bilo tako malo, vzpodbujali, obenem pa so me že prvi dan sprejeli medse kot sebi enakega. Rezultat tega prijateljevanja pa so prvi obiski jadralnih padalcev na Bistriškem, točneje na Srednjem vrhu pri Kozleku in Oslicami nad Zabičami, od koder smo prvič poleteli letos poleti. Pri domačinih šoti poleti vzbudili nemalo pozornosti in odobravanja, uspelo pa mi je pridobiti tudi nekaj fantov, ki so se vpisali v šolo letenja z jadralnimi padali. Šolo je vodil inštruktor letenja Stanislav Rus-Slavc, član "Kluba letalcev Vrhnika" in njemu se lahko v veliki meri zahvalimo, da letenje z naših hribov ne bo ostalo zgolj pobožna želja. Julija in avgusta letos, kolikor je trajalo šolanje, se je na dveh tečajih izšolalo deset pilotov (med njimi je tudi ena predstavnica lepšega spola), ki so pridobili licence "L" (pilot začetnik). Vzporedno s šolanjem seje rodila tudi ideja o ustanovitvi domačega kluba, s katerim bi na najboljši možen način zaokrožili šolanje, obenem pa poskrbeli za organizirano in predvsem varno letenje na Bistriškem. Tako smo se v soboto, 7. oktobra, zbrali na ustanovnem občnem zboru Kluba jadralnih padalcev "Paljužin" Ilirska Bistrica z namenom, da ustanovimo društvo, ki bi združevalo vse ljubitelje alternativnega letenja. (Za vse tiste, ki ne vedo kaj pomeni "paljužin" naj povem, da je to kragulj v novokrajskem narečju). Že izbira imena pove, da smo želeli klubu dati neko identiteto oziroma pripadnost, ki bi bila značilna za naše kraje, hkrati pa bi na slikovit način prikazovala osnovno dejavnost kluba, to je letenje. Upamo, da smo z izbiro narečnega imena ptice pri tem uspeli. Na ustanovnem občnem zboru se nas je zbralo vseh 11 aktivnih padalcev iz ilirskobistriške občine. Le-ta se verjetno ni kaj dosti razlikoval od drugih ustanovnih občnih zborov, zato ga ne bi podrobneje opisoval. Tudi dejstvo, da je v Ilirski Bistrici ob številnih športnih društvih ustanovljen še en klub ni bistveno. Veliko pomembneje se mi zdi to, da je v II. Bistrico prodrl šport, ki se že v svoji osnovi povsem razlikuje od vseh drugih, je pa po svoji lepoti in atraktivnosti resnično nekaj posebnega. Poleglega pa mislim, ^ V{J[ J membno tudi dejstvo, da bomo razen P% tega športa pri nas lahko predstavljali n35 n0(| IfJ v širšem slovenskem prostoru na povsenl ^ čin, saj se lahko pohvalimo, da in^jJQVt* zelo ugodnih vremenskih pogojev, tud' ( žal še neodkite, terene, ki so zelopd111 i(11j pj'Q za daljše polete oziroma prelete z ja^1’ ^ » dali. V prid tej trditvi priča članek Stan'5 a y v 'JK T enega najboljših slovenskih tekmov3C()(I]| dralnem padalstvu ter, kot sem že Pre ^ tudi inštruktorja letenja, ki bo °*3iaV^e'i.|sH letošnji številki revije za jadralno Pa ^ ''IlC] zmajarstvo "IKAR", v celoti pa je °^'1V f-vJ na 9. strani Snežnika. . |et0ik VlCIJ V tem smislu nameravamo nasleodl j mrnti pnn ivmort tnl/pm \/ tnČnOSti P lfj fu 1 lil ki se jih ponavadi udeleži preko padalcev iz vse Slovenije in za katero^ T IGfj čani, da bo nesporno enkraten dog°a Bistrici. Naš namen pa ni samo organizacij313 jv L i * reditev, pač pa nameravamo uredit' .J'*Ulj vzletišča ter pristajalne prostore, °rSa,1v letenja, v katero bi želeli vključiti čit11 članov, in še kup drugih stvari. bodo pridružili tudi letalski irl0a.|(|l)l)l lahko se zgodi, da bo jadralno lu prerasel v aero klub, ki bi s svojin1 pokrival vse vrste alternativnega lete želja je veliko, potrebno pa bo ogt° nenazadnje tudi finančnih sredstev, ^ teli uresničiti vse tisto, kar smo si 2^ ^ mo le, da bomo pri svojem delu usP ^ bistriški "PALJUŽIN" ne bo ostal ^|c# papirju, temveč da bo resnično šedoa Ilirsko Bistrico. k,#)1 Na koncu bi rad obvestil vse tiste, 1 ^ športi zanimajo in bi se želeli včlani*1^ ^ da lahko vse potrebne informacij6 1 i1-dobijo na telefonu 067/81-484 067/41-856 (popoldne).