Stenografični zapisnik osme seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 20. oktobra 1903. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H e in in c. kr. vladni svetnik vitez Viljem Laschan. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Ivan Božič, dr. Janko Brejc, Peter Grasselli, baron Leopold Liechten-berg, Andrej Mejač, Viljem Pfeifer. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Brauje zapisnika 7. deželno-zborske seje dne 16. oktobra 1903. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Dopolnilna volitev 3 članov in 2 namestnikov v pridob-ninsko deželno komisijo in nadomestna volitev enega člana in njegovega namestnika v prizivno komisijo za osebno dohodnino. 4. Priloga 18. Poročilo deželnega odbora glede zopetne predložitve v zadnjem zasedanju predloženih prilog. 5. Poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1901 do konca septembra 1902. 6. Priloga 1. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1901. 7. Priloga 2. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno- šolskega zaklada za 1. 1901. 8. Priloga 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1901 in proračun za 1. 1903. 9. Priloga 4. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1901 in proračun za leto 1903. 10. Priloga 5. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1903. 11. Priloga 6. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada prisilne delalnice za 1. 1901 in proračun za leto 1903. 12. Priloga 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1901 in proračuni za leto 1903. 13. Priloga 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1903. KiWWWr A'W der achten Sihung des fttainisdien Landtages in Laibach ant 20. Oktober 1903. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Edler von Detela. — Regierungsvertreter: K. f. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und f. f. Landesregierungsrath Wilhelm Ritter von Laschan. — Sämtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Ivan Božic, Dr. Janko Brejc, Peter Grasselli, Leopold Freiherr von Liech te n berg, Andreas Mejač, Wilhelm Pfeifer. — Schriftführer: Landschafts - Sekretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der 7. Landtagssitzung vom 16. Oktober 1903. 2. Mitteilungen des Landtagspräsidiums. 3. Ergänzuugswahl von 3 Mitgliedern und 2 Mitgliederstellvertretern in die Erwerbsteuer - Landeskommission und die Ersatzwahl eines Mitgliedes und dessen Stellvertreters in die Personal-Einkommensteuer-Berufungskommission. 4. Beilage 18. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Wiedervorlage der in der letzten Session eingebrachten Landtagsvorlagen. 5. Rechenschaftsbericht des Landesausschusses für die Zeit vom 1. Oktober 1901 bis Ende September 1902 6. Beilage 1. Bericht des Landesausschusses mit der Vorlage des Rechnungsabschlusses des krainischen Lehrerpenstonsfondcs für das Jahr 1901. 7. Beilage 2. Bericht des Landesausschusses, mit welchem der Rechnungsabschluß des Rormalschulfondes für das Jahr 1901 vorgelegt wird. 8. Beilage 3. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluß des Landeskulturfondes für das Jahr 1901 vorgelegt wird. 9. Beilage 4. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluß des Landesanlehcnfondes für das Jahr 1901 und der Voranschlag für das Jahr 1903 vorgelegt wird. 10. Beilage 5. Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das Jahr 1903. 11. Beilage 6. Bericht des Landcsausschusses, womit der Rechnungsabschluß des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1901 und das Präliminare für das Jahr 1903 vorgelegt wird. 12. Beilage 7. Bericht des Landesausschusses, mit welchem die Rechnungsabschlüsse der Stistungssonde für das Jahr 1901 und die Voranschläge für das Jahr 1903 vorgelegt werden. 13. Beilage 8. Bericht des Landesausschusses mit der Vorlage des Normalschulfonds-Voranschlages für das Jahr 1903. 154 VIII. seja dne 20. oktobra 1903. — 14. Priloga 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računska sklepa kmetijske šole na Grmu o šoli in o gospodarstvu za leto 1901 z imovinskima razkazoma ter z razkazom o uspehih gospodarskih panog. 15. Priloga 10. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata proračuna kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1903. 16. Priloga 11. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjih nego 20°/o doklad za cestne namene. 17. Priloga 12. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o zvišanji potrebščine za uravnavo Mirne. 18. Priloga 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi bolničnega, blazničnega, po-rodničnega in najdeniškega zaklada za leto 1901 in razkazi imovine teh zakladov koncem leta 1901. 19. Priloga 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1901. 20. Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože proračuni bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdeniškega zaklada za leto 1903. 21. Priloga 16. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1901 in proračun za leto 1903. 22. Priloga 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1901 in razkaz imovine tega zaklada koncem leta 1901. 23. Priloga 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega zaklada za 1. 1903. 24. Priloga 20. Poročilo deželnega odbora glede zakupa užitnine od strani dežele. 25. Priloga 21. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za vodovod v Zagorji na Savi. 26. Priloga 22. Poročilo deželnega odbora s proračunom gledališkega zaklada za leto 1903. 27. Priloga 23. Poročilo deželnega odbora o razširjalni zgrabi domobranske vojašnice. 28. Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep muzejskega zaklada za leto 1901. 29. Priloga 25. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun muzejskega zaklada za leto 1903. 30. Priloga 28. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželnega zaklada za leto 1901. 31. Priloga 31. Poročilo deželnega odbora o pokojnini nadučitelja Josipa Devičnika v Železnikih. 32. Priloga 32. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o uvrstitvi okrajne ceste od Železnikov do Podrošta in nove ceste od Podrošta do Petrovegabrda na deželni meji med deželne ceste. 33. Priloga 36. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za uravnavo Save med Lazami in Senožeti, med Litijo in Savo in pa pri Krškem. 34. Priloga 37. Poročilo deželnega odbora o preložitvi Belo-peške deželne ceste na Štiklu z dotičnim načrtom zakona. 35. Priloga 38. Poročilo deželnega odbora o stanju Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila. Začetek seje ob 10. uri 40 minut dopoludne. Vlil. Klhllllg ant 20. ODktolivr 1903. 14. Beilage 9. Bericht des Landesausschusses, mit welchem die Rechnungsabschlüsse der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden über die Schule und den Wirtschaftsbetrieb für das Jahr 1901 samt dem Vermögensausweise und dem Erfolgsausweije über die Wirtschaftszweige vorgelegt werden. 15. Beilage 10. Bericht des Landesausschusses, womit die Voranschläge der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jahr 1903 vorgelegt werden. 16. Beilage 11. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung von mehr als 20°/oigen Umlagen für Straßenzwecke. 17. Beilage 12. Bericht des Landesausschusses, womit ein Gesetzentwurf betreffend die Erhöhung des Erfordernisses für die Regulierung des Neuringbaches vorgelegt wird. 18. Beilage 13. Bericht des Landesausschusses, womit die Rech-nunsgabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Fin-delfondes für das Jahr 1901 nebst den Vermögensnachwei-sungen dieser Fonde mit Ende 1901 vorgelegt werden. 19. Beilage 14. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluß des Theaterfondes für das Jahr 1901 vorgelegt wird. 20. Beilage 15. Bericht des Landesansschusses, womit die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Findelhaus-fondes für das Jahr 1903 vorgelegt werden. 21. Beilage 16. Bericht des Landesausschusses, mit welchem der Rechnungsabschluß des Pensionsfondes der Landesbediensteten für das Jahr 1901 und der Voranschlag für das Jahr 1903 vorgelegt wird. 22. Beilage 17. Bericht des Landesausschusses, mit welchem der Rechnungsabschluß des Garantiefondes der Unterkrainer-bahnen für das Jahr 1901 und die Nachweisung des gesamten Vermögens dieses Fondes mit Ende 1901 vorgelegt wird. 23. Beilage 19. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Landesfondes für das Jahr 1903. 24. Beilage 20. Bericht des' Landesausschusses, betreffend die Pachtung der Verzehrungssteuer seitens des Landes. 25. Beilage 21. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages für die Wasserleitung in Sagor a/d Save. 26. Beilage 22. Bericht des Landesausschusses mit dem Voranschläge des Theaterfondes für das Jahr 1903. 27. Beilage 23. Bericht des Landesansschusses, betreffend den Erweiterungsbau der Landwehrkaserne. 28. Beilage 24. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluß des Museumsfondes für das Jahr 1901 vorgelegt wird. 29. Beilage 25. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Museumsfondes für das Jahr 1903 vorgelegt wird. 30. Beilage 28. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Landesfondes für das Jahr 1901. 31. Beilage 31. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Ruhegenuß des Oberlehrers Josef Levičnik in Eisnern. 32. Beilage 32. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Einreihung der Bezirksstraßenstrecke von Eisnern bis Podrošt und der neuen Straße von Podrošt bis Petrovobrdo an der Landesgrenze in die Kategorie der Landesstraßen unter Anschluß des einschlägigen Gesetzentwurfes. 33. Beilage 36. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages zur Regulierung der Save in den Strecken Laase-Senožet, Littai-Sava und bei Gurkfeld. 34. Beilage 37. Bericht des Landesausschuffes, betreffend die Umlegung der Weißenfelser Landesstraße am Stückelberge, unter Anschluß des bezüglichen Gesetzentwurfes. 35. Beilage 38. Bericht des Landesausschusses über den Stand des Laibacher städtischen Lotterieanlehens. beginn dttt Aiirung mit 10 Hhr 40 Limiten Hmiltiig. VIII. seja dne 20. oktobra 1903. — VIII. Sitzung am 20. Oktober 1903. 155 Deželni glavar: Konštatujem sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika 7. deželno-zbor-ske seje dne 16. oktobra 1903. 1. Lesung des Protokolles der 7. Land-tagssitzung vom 16. Oktober 1903. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik 7. seje v slovenkem jeziku. — Liest das Protokoll der 7. Sitzung in slobenischer Sprache.) Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Krek se je oglasil za besedo k zapisniku. Poslanec dr. Krek: Visoka zbornica! O dogodkih v zadnji seji, kar se jih tiče moje osebe, ima naš zapisnik sledeče poročilo (bere: — liest:) „Zapisnikar Uršič prečita daljni del interpelacije gospoda dr. Šušteršiča glede univerze v Ljubljani.“ in takoj za tem pride stavek (bere: — liest:) „Gospod dr. Krek prosi gospoda predsednika, naj konstatira, ali je visoka zbornica sklepčna. Nato besedo poprimeta gospoda Hribar in Njega ekscelenca baron Schwegel.“ Iz tega zapisnika po mojih mislih ni razvidno, kar se je v zadnji seji vršilo. Jaz sem čakal namreč časa, ko je eden gospodov zapisnikarjev po nalogu gospoda deželnega glavarja prenehal čitanje, zato ker sem si mislil, da je to ravno primeren čas, da se smem oglasiti za besedo k formalnemu postopanju. Ako namreč gospod deželni glavar vzame enemu zapisnikarju besedo, je čitanje, dokler ne da besede drugemu, pretrgano in jaz imam pravico, tako sem sodil, staviti kak predlog. Zato predlagam, da se zapisnik tako-le spremeni : Po stavku: „Zapisnikar Uršič prečita daljni del interpelacije gospoda dr. Šušteršiča glede ustanovitve univerze v Ljubljani.“ — ustavi naj se ta-le stavek: „Gospod predsednik ustavi čitanje po zapisnikarju Uršiču.“ Potem naj se namestu odstavka: „Dr. Krek prosi gospoda predsednika, naj konštatira, ali je visoka zbornica sklepčna,“ zapiše: „Dr. Krek prosi besede v formalnem oziru. Ko mu gospod predsednik podeli besedo, predlaga, naj se konštatuje število navzočih zborničnih članov.“ To sta bili pač dve dejanji, dejanje, ko se je meni podelila beseda, in dejanje, ko sem pred- lagal, naj se konštatira število v zbornici navzočih članov. In ravno tako predlagam, naj se odstavek: „Zapisnikar Pfeifer prečita dalj nji del navedene interpelacije“ — glasi tako-le: „Gospod predsednik pozove zapisnikarja Pfeiferja, naj čita daljni del navedene interpelacije; to se zgodi.“ Vzrok temu predlogu je ravno jasnost glede tega dogodka, ki bi bil sicer neumljiv, neumljiv zaradi tega, ker bi se jasno ne videlo, da sem imel jaz pravico staviti predlog, in neumljiv tudi glede na gospoda deželnega glavarja, ki je meni dal besedo vmes med branjem interpelacije, kakor bi se iz sedanjega zapisnika videlo. Torej v tem zmislu predlagam, naj se zapisnik popravi. Deželni glavar: Jaz moram le konštatirati, da sem jaz ustavil čitanje interpelacije potem, ko se je gospod poslanec dr. Krek vzdignil in rekel, da stavi predlog v formalnem oziru (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Aha, čujmo! Je že dobro!“), ker sem smatral, da stavi predlog bodisi glede čitanja interpelacije ali v drugem formalnem oziru (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Torej je zapisnik pravilen!“), ampak prej, ker se od nobene strani ni zahtevalo, da se preneha čitanje, nisem imel nobenega povoda, da bi bil čitanje interpelacije ustavil. Dalje pa je istina, da je gospod poslanec dr. Krek zahteval, da naj se seštejejo navzoči člani, če je zbornica sklepčna, in da sem se jaz potem sklical na dosedanjo prakso in na § 9. opravilnega reda, čegar besedilo jasno govori za to, da je samo za sklepanje potrebna navzočnost nad-polovičnega števila poslancev. Ge pa visoka zbornica želi, da mora tudi za obravnave biti nadpo-lovično število poslancev navzočih, ne preostaje drugega, kakor ustavnim potom premeniti dotično določbo, kajti pri nas se je na to vedno gledalo samo pri sklepanju. Kar se pa tiče dalje poprave zapisnika, mislim, da ne bo ugovora proti temu, da se zapisnik tako premeni, kakor je gospod poslanec dr. Krek predlagal, namreč da se reče, da je on zahteval, da se konštatira število navzočih gospodov poslancev, torej da pride to notri v zapisnik. (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. <š>itfierštč: „Gospod poslanec dr. Krek je popolnoma precizen predlog stavil glede spremembe zapisnika!“) Prosim torej, da se mi izroči pisani predlog! (Zgodi se. - Geschieht.) Vprašam visoko zbornico, ali se strinja s tem, da se zapisnik tako spremeni, kakor je gospod poslanec dr. Krek predlagal ? Abgeordneter Krcelkenz Freiherr v. Schivegel: Ich bitte uni's Wort. 156 VIII. seja dne 20. oktobra 1903. — Deželni glavar : Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel ima besedo. Abgeordneter Excellenz Areiberr v. Schwegel: Ich habe nur zn bemerken, daß zwischen der Darstellung des Herrn Antragstellers, welche eine Änderung des Protokolles wünscht, und zwischen den Mitteilungen, die wir von Seite des Herrn Vorsitzenden erfahren haben, ein wesentlicher Unterschied besteht, und diesen Unterschied müssen wir hier sehr strenge im Auge behalten. Wenn nämlich von Seite des Herrn Antragstellers behauptet wird, es sei ans Anordnung des Herrn Vorsitzenden eine Unterbrechung der Verlesung der Interpellation eingetreten, so steht dem gegenüber die Erklärung des Herrn Vorsitzenden, daß er eine solche Unterbrechung nicht eintreten ließ, sondern daß diese Unterbrechung erst dann erfolgte, nachdem Dr. Krek sich zum Worte gemeldet hatte. Das ist eilt ganz wesentlicher Unterschied und der, glaube ich, muß konstatiert werden. Wenn nun das Protokoll rektificiert werden soll, so glaube ich weiters, daß dies nur nach der Richtung möglich sei, daß dann auch alle anderen Erklärungen, welche bei diesem Anlasse von den verschiedenen Seiten des hohen Hauses zum Ausdrucke gelangten, in irgend einer Weise ebenfalls im Protokolle Berücksichtigung zu finden hätten. Da dies in dem Protokolle, wie es zur Verlesung gelangte, nicht der Fall ist, und wenn das hohe Haus nach einer Richtung eine Rektificiernng des Protokolles wünscht, so wäre nach meiner Ansicht zunächst eine derartige Fassung festzustellen und dann der Beschlußfassung des hohen Hauses zu unterbreiten, welche auch in der soeben angedeuteten Richtung das Protokoll vervollständigen würde, weil es doch nicht angeht, in einseitiger Weise eine Korrektur durchzuführen, ohne dementsprechend das Ganze zu ändern. (Klici v središču: — Rufe im Centrum: „To je resi“) Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Krek ima besedo. Poslanec dr. Krek: Resnica je, da je na videz res v nasprotju to, kar je rekel gospod deželni glavar in kar pravim jaz. Gospod deželni glavar namreč pravi, da ni pretrgal čitanja interpelacije, jaz pa konšta-tiram, in gospod glavar se bo gotovo spomnil, da sem se jaz oglasil k besedi šele potem, ko je ustal gospod zapisnikar Uršič z namenom, da se poda proč od branja. In to se seveda ni moglo drugače zgoditi, kakor po naredbi gospoda glavarja, in zato sem mislil, da je to pravi čas za-me, da stavim svoj predlog. To mislim, da bodo gospodje radi pritrdili: preden je gospod zapisnikar Pfeifer vzel interpelacijo v roke, sem jaz stavil dotični predlog. Tedaj so moje poprave popolnoma resnici odgovarjajoče. VIII. Sitzung mn 20. Oktober 1903. Deželni glavar: Jaz moram le konštatirati, da nisem poprej ustavil čitanja interpelacije, predno se ni gospod poslanec dr. Krek oglasil k besedi, in da se je od te (desne — rechten) strani ugovarjalo, da sploh nimam pravice, komu besedo podeliti, dokler se čita interpelacija. Ako bi bil jaz poprej čitanje pretrgal, bi za tako ugovarjanje gospodje sploh ne bili imeli povoda. Mogoče je bil utis tak, ko je gospod zapisnikar Uršič ustal; ampak jaz sem samo gledal na gospoda poslanca dr. Kreka, ko seje k besedi oglasil, nisem pa zapazil, da je gospod zapisnikar Uršič ustal in proč šel. Sicer pa Njega ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel predlaga, da se zapisnik sploh spremeni, ne samo v tem zmislu, kakor je predlagal gospod poslanec dr. Krek, temveč tudi drugače. Stellen Excellenz keinen konkreten Antrag wegen Abänderung des Protokolles? Abgeordneter Accessen; Kreiljerr von Schweges: Ich sagte, wenn von Seite des Herrn Vorsitzenden und im Sinne des Wunsches des hohen Hauses eine Änderung des Protokolles veranlaßt werden soll, dann wäre von der heutigen Verificicrung des Protokolles Umgang zu nehmen und für die nächste Sitzung ein neues Protokoll zu versassen, das allen geäußerten Wünschen Rechnung trägt. Eine andere Form kann ich mir nicht denken und ich kann nicht glauben, daß jemand eine Vervollständigung des Protokolles von der einen Seite verlangen könnte, ohne daß auch eine Vervollständigung von der anderen Seite erfolgt. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Šušteršič, ki se je že prej oglasil k zapisniku, ima besedo. Poslanec dr. Šušteršič: Visoka zbornica 1 Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz stavim nek predlog glede poprave zapisnika, ki se meni in mojim somišljenikom zdi velike važnosti; kajti tukaj se gre, dognati jako važen prejudic. Toda pred vsem hočem odgovarjati stališču, katero zavzema gospod predsednik zbornice na eni strani, in stališču, katero je na drugi strani zavzel ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel. Kar se pred vsem tiče častitega gospoda predsednika, je on popolnoma prezrl dejstvo, na katero je opozarjal častiti gospod moj tovariš in prijatelj dr. Krek, namreč da se je gospod dr. Krek oglasil k besedi v zadnji seji v tistem presledku, ki je, kakor popolnoma naravno, nastal v tistem hipu, ko je gospod predsednik odredil, da ne čita interpelacije več gospod tajnik Uršič, ampak da čita naprej gospod tajnik Pfeifer. Gospod Uršič je nehal citati in gospod Pfeifer je bil ravno na poti k svojemu sedežu. To je naravno presledek in v 157 VIII. seja tine 20. oktobra 1903. — tistem predsledku se je gospod poslanec dr. Krek oglasil k besedi. Torej če se tudi tukaj kedo na najstrožje stališče postavi, katero ste zavzeli častiti nasprotni stranki, namreč da se čitanje interpelacije kakor govor ne sme prekiniti, stališče, o katerem se končno da diskutirati, tudi s tega stališča je popolnoma prav, da je gospod poslanec dr. Krek, ko se je oglasil, dobil besedo, ker je bilo čitanje interpelacije, brez ugovora od katerekoli strani, prekinjeno; in to dejstvo, daje čitanje bilo prekinjeno, mora biti v zapisniku označeno po naših mislih, že zaradi tega, da se tudi iz najstrožjega stališča ne more ugovarjati temu, da je gospod poslanec dr. Krek v tistem hipu zadobil besedo. Kar se tiče postopanja s predlogi gospoda poslanca dr. Kreka pa opozarjam visoko zbornico na § 12. opravilnika, ki se glasi, da predsednik otvori sejo. ko se je prepričal, da je zbornica sklepčna. Na to se prečita zapisnik zadnje seje in se vsled mogočih ugovorov popravi, in šele potem, ko je predsednik izrekel, da je zapisnik pravilen, šele potem se sme sploh seja nadaljevati. Torej to nikakor ne gre, kar je ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel predlagal, da zbornica danes samo v principu sklepa, da se ima zapisnik popraviti, in da se potem šele v prihodnji seji verificira. Temu nasprotuje § 12. opravilnega reda, kjer stoji, da se seja sploh ne more nadaljevati, predno ni zapisnik potrjen. V ostalem pa, da se zapisnik dopolni tako, da pridejo notri vse izjave, ki so bile v zadnji seji podane, se popolnoma strinjam z gospodom predgovornikom ekscelenco baronom Schwegljem, ravnotako kakor s tem, da ima zbornica sklepati, v čem se zapisnik rektificira in v čem se ne rek-tificira. In sedaj pridem k predlogu, katerega nameravam glede rektificiranja zapisnika jaz staviti. Kakor znano, sem se v zadnji seji kmalu za tovarišem gospodom dr. Krekom in sicer med čita-njem interpelacije jaz oglasil k besedi v formalnem oziru in gospod glavar mi je tudi dal besedo, in jaz trdim, da sem imel takrat pravico do besede in sicer zaradi tega, ker sem protestiral zoper postopanje, ki se je izvršilo takrat, ko je bilo čitanje interpelacije prekinjeno, namreč takrat, ko je tovariš gospod dr. Krek zahteval, da se kon-štatira, ali je zbornica sklepčna, ali ne. Dotični pasus oficijelnega zapisnika se glasi tako-le (bere — liest): „Gospod dr. Šušteršič prosi gospoda predsednika, da konštatira, ali je visoka zbornica sklepčna ali ne.“ Ta pasus ne odgovarja popolnoma in sicer v bistvu ne odgovarja popolnoma temu, kar sem jaz izjavil, in jaz se v tem pogledu lahko sklicujem na stenografični zapisnik, ki se izrečno glasi (bere — liest): „Jaz konštatujem, gospod glavar, da zbornica ni sklepčna, ker ni 19 poslancev navzočih.“ Jaz predlagam torej, da se navedeni pasus v oficijelnem zapisniku spremeni tako-le: VIII. Sjhuilg ant 20. Oktober 1903. „Gospod dr. Šušteršič se oglasi k besedi v formalnih zadevah in konštatuje, da zbornica ni sklepčna, ker ni 19 poslancev navzočih, in prosi, da gospod predsednik konštatuje, jeli zbor sklepčen ali ne, in za slučaj, da ni sklepčen, izvaja konsekvence.“ Na to potem to sledi, kar je v zapisniku in kar lahko ostane, ker je po naših mislih pravilno. Za nas je pa jako velikega pomena, da je vse to v zapisniku konštatirano in sicer raditega, ker je naša stranka prepričana, da je bilo popolnoma nepravilno, da gospod deželni glavar ni odredil štetja glasov in konštatiral sklepčnosti takrat, ko smo mi to zahtevali. Gospodje se sklicujejo na § 9. opravilnega reda, ki pravi, da je za sklepanje potrebna prisotnost več kot polovica poslancev. Zadnjega slučaja pa ni presojati samo po § 9. opravilnega reda, ampak so še drugi paragrafi cpravilnika, ki popolnoma potrjujejo naše stališče. Visoka zbornical Čitala se je takrat interpelacija. V § 45. opravilnika je izrečeno precizno, da se interpelacije morajo čitati v seji visokega zbora. Kaj pa je seja visokega zbora, to nam tudi opravilni red pove. § 11. določa, da ima deželni zbor rešavati vse zadeve, ki spadajo v njegov delokrog — in med te zadeve spada tudi čitanje interpelacij , — in to reševanje, pravi, da se mora v sejah zgoditi, in § 12. pa pravi, da predsednik otvori sejo, kadar je sklepčno število poslancev navzočih. Kot seja se more torej, in sicer tudi ne glede na besedilo opravilnika, kakor je ja samo po sebi umevno in kakor drugače biti ne more, — smatrati samo tisti zbor poslancev, ki je sklepčen. To izraža popolnoma jasno opravilnik deželnega zbora. Jaz dobro vem, zakaj se gospodje našemu stališču tako protivijo. Protivijo se tako, ker se v tistem hipu, kakor hitro se naši zahtevi ugodi in konštatira, ali je zbornica sklepčna ali ne, pokaže, da je večina preslaba, sama trajno vzdrževati sklepčnost te zbornice (živahno pritrjevanje na levi in ugovarjanje v središču in na desni, — Lebhafte Zustimmung links und Widerspruch im Centrum und rechts). Ta večina, ki na eni strani za-se zahteva vse pravice, je na drugi strani pa preslaba, da bi izvrševala dolžnosti večine. (Burno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji; nemir in ugovori v središču in na desni, — Stürmischer Beifall und Händeklatschen links und auf der Gallerie; Unruhe und Widerspruch im Centrum und rechts). Jaz se zadostim za ta hip s to svojo izjavo, — eventuelno sem pripravljen tudi še nadalje debatirati — in stavim torej formalni predlog, katerega sem že prečital in ga bom gospodu glavarju pismeno izročil. (Ponovljeno živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji. — Erneuerter lebhafter Beifall und Händeklatschen links und auf der Gallerie.) Deželni glavar: Besedo ima ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel. 158 VIII. seja dne 20. oktobra 1903. — Abgeordneter Excellenz Areiherr v. Schwege!: Voiiseite der geehrten Herren Vorredner auf der linken Seite des Hauses werden Korrekturen des Sitzungsprotokolles beantragt. Ich konstatiere vor Allem, daß ich in dieser Richtung bisher keinen Antrag gestellt, sondern nur bemerkt habe, daß, wenn der geehrte Herr Vorsitzende diesbezüglich Verfügungen zu treffen geneigt wäre, dieselben von meiner Seite nach gewissen Richtungen keinem Widerstande begegnen würden. Run werden aber formelle Anträge gestellt und ich muß konstatieren, daß wenn diese Anträge, was ich nicht bc-streiten will, in gewissen Richtungen ihre Berechtigung haben, daß dann aber auch gleichzeitig das Protokoll soweit ergänzt werden muß, daß sich das Bild der Verhandlung genau herausstelle. Es ist ja zu konstatieren, daß die schriftlichen Protokolle, die hier verlesen werden, in der Regel so allgemein lauten, daß sie tatsächlich ein genaues Bild der Verhandlungen nicht geben. Während auf der einen Seite von der Beschlußfähigkeit gesprochen und verlangt wird, dass ein Antrag auf Auszählung des Hauses beziehungsweise die Konstatierung der Beschlußfähigkeit in jedem beliebigen Augenblicke gestellt werden dürfe, ist von der anderen Seite konstatiert worden, daß nach der Geschäftsordnung, wie sie von dieser Seite aufgefaßt wird, die Konstatierung der Beschlußfähigkeit nur anläßlich von Beschlußfassungen verlangt werden kann. Da es sich im vorliegenden Falle also nicht um einen Beschluß gehandelt hat, so kann eine Auszählung Vonseite des Herrn Vorredners nicht verlangt werden. Eine andere Auffassung ging dahin, daß die Sitzung gewissermaßen unterbrochen wurde dadurch, daß zwischen den Schriftführern ein Wechsel stattfand, indem der eine Schriftführer, müde vom Vorlesen, dem andern den Platz abtrat. Ich will über die Geschäftsordnung und die Feinheiten derselben hier nicht diskutieren, es scheint mir aber, daß die Verlesung der Interpellation durch bestellte Beamte ein und derselbe Akt ist und bei einem Wechsel der Beamten eine Unterbrechung der Verlesung nicht eintritt. Die Unterbrechung findet erst in dem Momente statt, wenn der Vorsitzende aus bestimmten Gründen eine Unterbrechung eintreten läßt und vielleicht die Fortsetzung der Verlesung für die nächste Sitzung anordnet. In dieser Auffassung glaubte ich die Anschauung des geehrten Herrn Vorsitzenden zu erkennen und ich kann andererseits konstatieren, daß wenn behauptet wird, die Erklärungen, welche von den geehrten Herren Vorrednern auf der linken Seite des hohen Hauses vorgebracht wurden, müssen im schriftlichen Protokolle Aufnahme finden, daß dann auch von unserer Seite die Aufnahme der von uns abgegebenen Erklärungen bezüglich der Zulässigkeit des Verlangens nach Auszählung des Hauses in jedem beliebigen Augenblicke, beziehungsweise die Aufnahme meiner kurzen diesbezüglichen Erklärung, welche, was ich unmittelbar zuvor zu konstatieren in der Lage war, bereits im stenographischen Protokolle der letzten Sitzung Aufnahme gefunden hat, mit vollem Rechte verlangt werden- kann und muß, damit auch der Standpunkt der Parteien auf dieser (desni — rechten) Seite des Hauses aus dem schriftlichen Protokolle genau zu konstatieren sei. VIII. Sitzung am 20. Oktober 1903. Das aber, meine Herren, beruht ans einem großen Irrtum, wenn vorausgesetzt wird, daß die arbeitswilligen Parteien von der Majorität dieses Hauses, ihre Anwesenheit im Hause nur deshalb nicht in Frage stellen lassen, weil sie bezüglich der Majorität nicht genügend stark sind, — dem ist nicht so, aber auf der anderen Seite ist allerdings gewiß anzuerkennen, daß die Verlesung eines Buches, das bereits im Druck erschienen und aller Welt bekannt ist und das nun hier im Hanse Stunde um Stunde verlesen wird, tatsächlich kaum das Interesse irgend jemandes jo fesseln kann, daß die Forderung, daß er sich zu Füssen des Vorlesers hinsetzt und ihn anhört, berechtigt erscheinen könnte. (Živahna veselost v središču in na desni. — Lebhafte Heiterkeit im Centrum und rechts.) Der geehrte unmittelbare Herr Vorredner weiß ans Erfahrung genau, wie es bei derartigen Verlesungen auch anderswo zuzugehen pflegt, daß das Haus sich mitunter so vollständig leert, daß man kaum mehr Personen als die Stenographen und den Vorleser selbst darin erblickt. Das sind allerdings Mittel, mit denen eine obstruirende Partei operiert, unmöglich aber kann darin ein Mittel erblickt werden, um arbeitswillige Majoritätsparteien zum Anhören derartiger Interpellationen zu zwingen. (Živahno odobravanje v središču in na desni. — Lebhafter Beifall im Centrum und rechts.) In dem Momente, wo ein Beschluß gefaßt werden soll, da ist allerdings geschäftsordnungsmäßig die Anwesenheit der Majorität der Abgeordneten notwendig, aber zu einem solchen Finale ist es nicht gekommen und es kann also in dieser Hinsicht nach meiner bescheidenen Auffassung aus der Nichtanwesenheit der beschlußfähigen Anzahl von Mitgliedern des Hauses im Saale während der Verlesung der Interpellation weder dem geehrten Herrn Vorsitzenden, noch der Majorität dieses Hauses auch nur der geringste Vorwurf gemacht werden. (Pritrjevanje v središču in na desni. — Zustimmung im Centrum und rechts.) Sollte also eine Rektifikation beziehungsweise eine Ergänzung des Sitznngsprotokolles vom hohen Hanse verlangt werden, so glaube ich, daß es, da ich für diesen Fall den Antrag stellen müßte, daß eine Ergänzung des Protokolles auch nach anderen Richtungen stattfinde und nicht nur, wie eine solche von den geehrten Herren Vorrednern auf der linken Seite des Hauses beantragt wird, daß es angezeigt wäre, die Sitzung auf eine entsprechende Zeit jetzt zu unterbrechen, damit, wenn das hohe Haus dies wünscht, möglichst rasch — eine andere Absicht liegt mir ferne — ein Protokoll fertiggestellt wird, welches den Anforderungen aller Parteieil und dem Standpunkte, welchen ein Protokoll zu vertreten hat, vollkommen entspricht. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo! Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Potem, ko je gospod deželni glavar izjavil, da se v zbornici branje interpelacije ni prenehalo, potem mislim, da se je popolnoma vzelo vsako opravičenje predlogu gospoda poslanca dr. Kreka. Stvar je za nas rešena in, če gospod Vlil. seja dne 20. oktobra 1903. — VIII. Klhrmg am 20. Oktober 1903. 159 deželni glavar pravi, da takrat ni prenehalo branje interpelacije, je popolnoma opravičen zapisnik, kakor je bil prečitan. Ker že ravno govorim o zapisniku, moram izraziti svoje začudenje nad tem, da imata gospod dr. Krek in gospod dr. Šušteršič že popolne kopije zapisnika v svojih rokah in to še prej, nego se je ta prečital v naši zbornici. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Gujte! Gujte I) To se meni vidi neka nepravilnost in nekaj takega, kar je v resnici prejudic za bodočnost. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Gospod deželni glavar naj to pojasni !“) Deželni glavar: Prosim, jaz nimam zapisnika v rokah. Poslanec tir. Tavčar: (nadaljuje — fortfahrend:) Kar se tiče stvari same, smo danes v tistem položaju, da vidimo, da hoče častita manjšina ob-struirati s pomočjo zapisnika; nič drugega ne po-menjajo ti predlogi. Z vsem so poskusili in, kakor je videti, jim je tista „forza“, na katero je gospod dr. Šušteršič zadnjič kazal, dandanes pošla in sedaj, ko nimajo drugih sredstev, se oklepajo pa nesrečnega zapisnika po znanih drugih vzorcih, ker ta stvar ni zrasla na njihovi lastni deteli. (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Znstersic: „Kaj pa je zraslo na vaši deteli?“) Nič. (Smeh na levi, — Gelächter links.) Nič, ker je pri taki lenobi, kakor jo Vi pasete tukaj v zbornici, vsak nič boljši kot take prazne šale, vkakor jih Vi uganjate danes v deželnem zboru 1 (Živahno odobravanje in ploskanje v središču in na galeriji. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Centrum und auf der Gallerte. — Ugovarjanje na levi. — Widerspruch links. — Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. (ŠnfierStč: „Vi nam očitate lenobo 1 Saj še v ustavni odsek ne pridete 1“) Deželni glavar: (zvoni — die Glocke schwingend) Prosim, gospodje, mir! Jaz moram . . . Poslanec dr. Tavčar: (nadaljuje — fortfahrend:) Vi nas bodete zasramovali, mi pa naj se Vam klanjamo. Tega ne bodete doživeli. Deželni glavar: (nadaljuje — fortfahrend:) Jaz moram besede „lenoba“ in „prazne šale“... (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Saj je to istina! Saj res ni nič drugega tol“) karati kot neparlamentarične in moram zaradi teh besedij poklicati gospoda govornika k redu. Poslanec dr. Tavčar: (nadaljuje — fortfahrend:) Kar se tiče stvari same, opozarjam visoko zbornico na § 12., 2. odstavek opravilnega reda. (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr.