GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. ¥53
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 19. JULIJA 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38.933
Živahna trgovina
med Italijo in Jugoslavijo
Italij ansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava se je v letu 1962 sukala približno v istem okviru kakor leta 1961. V letu 1961 se je obseg izmenjave močno povečal, toda v prvi vrsti Zaradi naraščanja jugoslovanskega uvoza iz Italije. V lanskem letu je bil razvoj za Ju-: goslavijo ugodnejši, ker je Jugoslavija hkrati povečala izvoz in zmanjšala uvoz. V letu 1961 se je uvoz močno dvignil, ker je Jugoslavija uvozila iz Italije Popolne industrijske in druge opreme na podlagi posebnih kreditov za uvoz industrijske opreme. Zaradi tako povečanega uvoza se je primanjkljaj za Jugoslavijo v letu 1961 močno dvignil in dosegel kar 18,7 milijarde lir; v lanskem letu se le primanjkljaj znižal na 2,4 milijarde ter je bil najmanjši v zadnjih šestih letih. Trgovina med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih dveh letih se je sukala takole (v milijonih statističnih dinarjev — tečaj 300 din = 1 dolar);
Uvoz
Izvoz
1961
39.528
20.839
1962
31342
28.938
Skupaj 60.367	60.280
Jug. primanjk. 18.689	2.404
Lani je v splošni trgovini z Jugoslavijo Italija ohranila drugo mesto (za Združenimi državami Amerike); njen delež v jugoslovanski zunanji trgovini je znašal 12,7 odsto (13,8 ?dsto v letu 1961). Tudi glede Jugoslovanskega uvoza je bila Italija na drugem mestu (11,4 Odsto leta 1962, 14,6 odsto v letu 1961). Po svojem deležu na Jugoslovanskem izvozu je ohranila Italija svoje prvo mesto '12,5 odsto leta 1961 in 13,9 odsto 1962).
Pri objavi te bilance so z jugoslovanske strani naglasili, da ?o povečanje jugoslovanskega ^voza v letu 1962 omogočilo povečanje uvoza iz Italije, ki ga "o Jugoslavija lahko plačevala Prav z izkupičkom od prodaje Mojega blaga Italiji.
TRADICIONALNE
ZNAČILNOSTI IZVCVZA
Čeprav se je izvoz iz Jugo-: siavije v lanskem letu povečal j le v bistvu ohranil svoje tradicionalne značilnosti; sicer se Je že lani pokazala težnja za | Povečanjem izvoza industrijskih izdelkov. Jugoslavija je *ahko povečala svoj izvoz za-padj večje sprostitve uvoza v j ‘talijo, kolikor se je nanašala Pa industrijske izdelke. Izvoz 12 Jugoslavije v Italijo se je po Posameznih blagovnih skupi-Pph razvijal takole (v milijo-nih statističnih dinarjev):
,	1981	1962
‘tvila	9.813	11.663
Pijače in tobak 420	429
surovine	7.959	10.566
g°riva in maziva 211	237
?lj a in mast	2	—
kemični proizvodi 345	382
obdelani izdelki 1.628	4.967
[troji in inštalacije 44	164
končni izdelki 395	508
razno	21	22
moškega perila in drugih vrst tekstilnih izdelkov.
Nekaterih živil, kakor na primer jajc in jajčnih proizvodov, koruze in še nekih drugih kmetijskih proizvodov, kakor celuloznega lesa, koncentratov pirita in konoplje, je Jugoslavija lani izvozila manj.
Po vrstah blaga se je uvoz v Jugoslavijo lansko in predlansko leto razvijal takole (v milijonih stat. dinarjev):
1961	1962
Prehramb. proizv. 423	254
pijače in tobak 37	16
surovine	1.129	806
goriva in maziva 747	292
olja in masti	6	6
kmetijski proiz. 3.367	3.715
obdelani izdelki 11.756	7.607
stroji in inštal. 20.450	17.580
končni izdelki 1.595	1.044
razno	15	22
Skupaj 39.528	31.342
Novi trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen za tekoče leto je prinesel novo sprostitev uvoza v Italijo in s tem ustvaril ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj medsebojne izmenjave. Italija je priznala Jugoslaviji ugodnosti «tabele A import« ter jo s tem izenačila glede uvoza z državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
V prihodnji številki bomo objavili podatke o razvoju itali-jansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave v prvih treh mesecih leta 1963.
Pred gospodarsko krizo na Zahodu?
Francoski gospodarstvenik črnogled ■ Tečaj dolarja previsok
«Kito vstran/» vzklika Hruščov. Karikatura v zaiiodno-nemškem listu Rheinischer Merkur cika na razgovore med predstavniki sovjetske in kitajske komunistične stranke v Moskvi, še med pogajanji vztrajajo sovjetski in kitajski listi pri svojih prvotnih glediščih. Na obzorju ni videti nobenega znamenja, da bi prišlo do res ničnega sporazuma. Hruščov hoče presekati kito, ki veže kitajsko komunistično stranko s Stalinovim pojmovanjem komunizma. Kitajci so še vedno proti sodelovanju s kapitalističnim svetom in proti takoimenovani politiki mirnega sožitja ter zagovarjajo oborožen boj proti kapitalistom, češ da bo le tako možno doseči zmago socializma nad kapitalizmom. Ni jim mar za žrtve, ki bi jih zahteval takšen spopad.
Angleži in Nemci na vzhodnih trgih
Za pospešitev trgovine s Sovjetsko zvezo
Zahodnonemški tisk se je že delj časa bavil s sestankom nemških industrij cev s kanclerjem Adenauerjem, še preden je do njega prišlo. Nemška javnost pripisuje temu posvetovanju očitno veliko pozornost- Do sestanka je prišlo na pritisk in-tiustrijcev in izvoznikov, ki iščejo nove trge za nemške izdelke in se bojijo, da bi jih zlasti
Vlada bo zahtevala večje žrtve
Minister Medici o razvoju italijanskega gospodarstva
Skupaj 20.839	28.938
Jugoslavija izvaža še vedno betežno kmetijske proizvode in kovine, katerih izvoz je lani Predstavljal 78,1 odsto vsega jKvoza (44 odsto živilski proiz-v°di in 34 odsto surovine). Iz-lesa v Italijo je predstavil 30 odsto vsega izvoza, iz-mz kontingentiranih proizvodov pa 26 odsto. Povečan je Q,1 izvoz goveje živine, go ve j e-in telečjega mesa pa tudi Svežega svinjskega mesa. Prav ‘ako se je povečal, izvoz sadnih °?kov, suhih gob in drugih ži-yil. Med surovinami se je najbolj povečal izvoz lesa (rezanega, pragov, hlodovine) in "tv, prav tako izvoz sulfitne ?®luloze, marmorja, boksita, a-Fbiinijastih odpadkov in sirkovega trsja. Jugoslovani so '.[vozili tudi več živega srebra, ?kroba, rektificiranega alkohola kaseina, kalcijevega karbi-i itd.
VENDAR VEČ
INDUSTRIJSKIH IZDELKOV
, Povečan je bil tudi izvoz
učnih izdelkov, kakor na primer okenskega in valjanega [‘okla, raznih fitingov, tkanin ‘tti. Jugoslovani so lani izvotli v Italijo večje količine je-Fenih ingotov, betonskega ječi, brezšivnih cevi in večjo [oiičino natron papirja, to je Melkov, ki so dotlej zavzemali 1® manj važno mesto v. izvozu. La področju industrijskih izdelkov visoke izdelave, kakor strojev, industrijskih inštalacij in a2nih aparatur so zabeležili Povečanje izvoza; ta pojav je 'oliko važnejši, ker se to jugo-Movansko blago pojavlja na Havanskem tržišču prvič in čaka Pa večja naročila. Povečan je ?! izvoz strojev za obdelavo jVin, delov za ladijske motor-j®> inštalacije za centralno kur-'k}'0, raznih aparatov, elektro-.®hničnih aparatov itd. Povedi se je tudi izvoz konfeti te.
Novi minister za državni proračun Medici je pred senatom poročal o gospodarskem in finančnem položaju v državi. Minister je naglasil, da je vznemirjenje zaradi gospodarskega razvoja ob koncu leta 1962 zajelo med zahodnimi silami, kakor Veliko Britanijo in Združene ameriške države, tudi Italijo. Glede razvoja v bodočem desetletju (1953—62) je dejal minister, da je bila delovna sila, ki je na razpolago v zahodnih državah, pravzaprav izčrpana, v sami Italiji pa se je delna brezposelnost v veliki meri skrčila. V tem razdobju je proizvodnost delovne sile na-r as tla, povečala se je tudi potrošnja blaga. V novem desetletju lahko računamo s težnjo, da bodo ljudje še bolj hoteli zadovoljiti svojim potrebam. Javnosti se vedno bolj pola šča občutek, da je treba bogastvo, ki ga je pridobila povečana proizvodnja pravično razdeliti.
Gotovo je, da denarna nestalnost slabo vpliva na ustvarjanje dohodkov, hkrati pa še škoduje prav tistim, ki so gospodarsko najšibkejši. Vlada si bo prizadevala, da prepreči nihanje vrednosti denarja.
SKRČENJE ZLATIH REZERV
Plačilna bilanca Italije se je poslabšala in vlada mora biti na ta pojav pozorna. Valutna bilanca v prvih petih mesecih tega leta se je zaključila s primanjkljajem 587 milijonov dolarjev. Zlate rezerve so konec lanskega leta znašale 3440 milijonov dolarjev, ob koncu maja pa so se skrčile na 3298 milijonov, zguba znaša torej 142 milijonov dolarjev. Od primanjkljaja 587 milijonov je bilo 442 milijonov dolarjev pokritih z zadolžitvijo bank, trije milijoni pa z drugimi uradnimi obračuni.
PODRAŽITEV
Minister se je dotaknil vpra-
šanja dviganja cen. Ko bi se cene še nadalje dvigale, bi morala Italija uvoziti še več blaga, hkrati pa bi trpel izvoz. V tem primeru bi morala vlada poseči vmes z vso odločnostjo.
V	zadnjem času cene kmetij skih pridelkov nazadujejo, kar je seveda v zvezi s sezono. Spodbujajoče je, da se je industrijska proizvodnja od marca do aprila dvignila, tako da se je indeks proizvodnje ob koncu aprila povečal za 3,b v primeri z razvojem v prvem tromesečju tekočega leta.
PRIMANJKLJAJ
V	DRŽAVNEM PRORAČUNU
Minister je nato prešel k državnim financam. Obračun za finančno leto 1962-63 se bo zaključil po vsej verjetnosti s primanjkljajem 460 milijard lir, medtem ko predvideva proračun za leto 1963-64 začetm primanjkljaj v višini 389 milijard lir. Državni dolg so 30. januarja 1963 cenili na 12.500 milijard lir. Primanjkljaj krajevnih oblasti (občin, pokrajin in dežel) cenijo na 759 milijard lir.
Državne investicije v podjetja, pri katerih je država soudeležena, bodo znašale 770 milijard lir, kar pomeni 27 odstotkov več kakor lansko leto, m to na področju železarstva, telefonske službe in avtomobilskih cest. Tarife za usluge pa tudi cene proizvodov podjetij, pri katerih sodeluje država (za proizvodnjo elektrike, za pomorski in zračni promet, radiotelevizijo, gnojil in železarskih proizvodov) so ostale neizpre-menjene, čeprav proizvodni stroški nenehoma rastejo.
Ob zaključku je minister naglasil, da bo izvršitev nalog, ki si jih je postavila sedanja vlada, čeprav ji je bil določen kratek rok, zahtevala mnogo denarja in veliko finančno o-bremenitev, toda 50-milijonski narod ne bo zgubil poguma, ker je prepričan, da so te žrtve potrebne za nadaljnji gospodarski prospeh.
Angleži izpodrinili s sovjetskega trga. Kot tipičen primer navajajo prepoved izvoza jeklenih naftovodnih cevi velikega premera v Sovjetsko zvezo. Za-hodnonemška vlada se je odločila za ta korak očitno iz političnih razlogov, verjetno na namig iz Združenih ameriških držav. V času, ko je bil izvoz naftovodnih cevi iz Zahodne Nemčije v Sovjetsko zvezo prepovedan, so druge zahodne države, kakor Velika Britanija in Italija, takšne cevi še naprej izvažale v Sovjetsko zvezo.
O izidu sestanka med Adenauerjem in nemškimi industrije! še ni podrobnih poročil. Gotovo je le, da si v zadnjem času Zahodna Nemčija prizadeva, da bi okrepila svoje poslovne zveze z vzhodnimi državami, pa tudi z Jugoslavijo. Nemška trgovina v vzhodne dr-žave doseže zdaj približno 4 odstotke vse zahodnonemške zunanje trgovine.
Zahodnonemško trgovinsko predstavništvo v Varšavi bo pričelo poslovati še to jesen. Njegovo poslovanje bo pod nadzorstvom zahodnonemškega poslanika v Luksemburgu.
Pogajanja med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo za vojno odškodnino v Muenchenu se po vesteh nekaterih zahodnih listov razvijajo zelo počasi. Vsekakor bi Zahodna Nemčija rada rešila tudi to vprašanje, da bi lahko ostala v dobrih poslovnih stikih z Jugoslavijo in vsaj ohranila trgovinsko izmenjavo, katere vrednost znaša okoli 750 milijonov mark, na sedanji ravni.
PRIMANJKLJAJ
ZAHODNONEMŠKE
PLAČILNE BILANCE
Iz Bonna poročajo, da se je v zahodnonemški plačilni bilanci po letu 1950 prvič pojavil primanjkljaj. Povprečno je prebitek v prejšnjih letih znašal 635 milijard lir na leto, za lansko leto pa so zdaj ugotovili primanjkljaj 215 milijard 900 milijonov lir. Zahodna Nemčija je morala lani poravnati določene mednarodne obveze; podobne obveze bo imela tudi letos.
ANGLEŠKI INDUSTRIJCI
ZAHTEVAJO
Iz Londona poročajo, da je skupina poslovnih ljudi EAST-West Trade Group (za trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom), v kateri je včlanjenih 20 angleških industrij-cev, poslala vladi posebno spomenico, v kateri jo poziva, naj z ustreznimi ukrepi pospeši trgovinsko Izmenjavo s Sovjet-
Znani francoski gospodarstvenik Jacgues Rueff, ki je tudi sodeloval pri zadnji denarni preosnovi v Franciji, je nedavno predaval v Parizu v Inštitutu za mednarodno proučevanje o današnjem gospodarskem položaju v zah. deželah ter tudi predlagal nekatere ukrepe, ki naj bi preprečili izbruh prave krize.
Po njegovem je nezdrav pojav, da je med povpraševanjem in ponudbo v zahodnem svetu nastalo nesorazmerje; saj je povpračevanje po blagu večje kot ponudba, razen v Združenih ameriških državah in Veliki Britaniji. Do tega je prišlo zaradi nenehnega dviganja plač. Temu dviganju pa ne sledi zadostno povečanje proizvodnosti. Na drugi strani ni na razpolago dovolj delovne sile. To je tiha inflacija. Te n:so krivi previsoki izdatki za jav na dela, v Franciji n. pr. se ta izvršujejo s prihranki. Pri zasebnih podjetjih tudi niso bile v Franciji plače pretirano povišane, pač pa so plače zaostale v državnih podjetjih, tako na primer so bile v rudnikih za 3 do 8 odsto nižje kakor v zasebni industriji.
Povpraševanje po blagu je večje kakor proizvodnja, ker imajo ljudje v rokah preveč denarja. Rueff je tudi mnenja, da je vrednost denarja nasproti zlatu previsoka. Po njegovem mnenju bi bilo treba vrednost zlata nasproti dolarju podvojiti. Terjatve zunanjih držav nasproti Združenim ameriškim državam znašajo celotno 13 milijard dolarjev. Ko bi upniki zahtevali ves ta denar nazaj in bi morala Amerika plačati svoje dolgove, bi ji od 16 milijard zlatih rezerv ostale samo tri. Ko bi podvojili vrednost zlata bi se ameriške rezerve podvojile, znašale bi torej 32 milijard in Amerika bi z lahkoto povrnila svoje dolgove. Toda v sedanjem položaju bi ameriški parlament gotovo ne sprejel takšne rešitve, češ da bi bila škodljiva in izumetničena.
Tudi francoski finančni minister Giscard d’Estaing se s tem razmotrivanjem gospodarstvenika Rueffa ne strinja, ker je mnenja, da se s preprostimi
valutnimi preosnovami ne dajo rešiti krize, ki imajo gospodarsko ozadje. Minister meni, da pomenijo Rueffovi predlogi poenostavljenje, ki pa ne prinaša rešitve. Naj še dodamo, da je Rueff prepričan, da je zahodni svet v nevarnosti, da ga zajame podobna gospodarska kriza kakor leta 1929. Država sicer danes bolj obvlada gospodarski razvoj kot tedaj, ko je v Ameriki izbruhnila finančna kriza, vendar nima po njegovem mnenju v svojih rokah tako krepkega orodja, da bi lahko preprečila izbruh takšne
MEDNARODNA
POSVETOVANJA
V švicarskih gospodarskih in finančnih krogih so pozorno proučili nekatera mesta iz govora ameriškega predsednika Kennedyja v Frankfurtu, kolikor se nanašajo na gospodarska in finančna vprašanja- A-meriški predsednik je izrazil željo, da bi se rešitve valutne-
ga vprašanja lotili pred mednarodnim forumom. V teh predsednikovih besedah vidijo Švicarji poziv, naj bi se zahodni svet čimprej lotil tega vprašanja. Predsednik Kennedy je hotel poudariti, da so ZDA pripravljene načeti to vprašanje v stiku s tujimi državami, predvsem pa z Mednarodnim denarnim skladom. Potrebna je mednarodna rešitev tega vprašanja.
V Zuerichu so mnenja, da bo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) a-li katerakoli druga podobna organizacija že do jeseni pripravila načrte za rešitev valutnega vprašanja. Ti osnutki bodo upoštevali zamisli zahodnih finančnikov, kakor Triffina, Ra-thoma, Stampa in Maudlinga, ne pa predlog francoskega gospodarstvenika Jacquesa Rueffa. Osnutek za rešitev valutnega vprašanja bi potem predložili mednarodni konferenci, ki bi bila sklicana prihodnje leto.
Življenje za 9% dražje
Vprašanje splošne podražitve dela tudi v Italiji, kakor v mnogih drugih državah, vladi velike preglavice. Z dviganjem oen in življenjskih stroškov se ustvarja nestalnost v gospodarstvu, močno ovira razvoj, hkrati pa se zaostrujejo socialni problemi, ker naraščanju draginje navadno sledijo sindikalna gibanja za povišanje plač, ki se pogosto izpre-vržejo v splošne stavke.
Nastop toplejšega vremena, ki navadno ugodno vpliva zlasti na cene kmetijskih pridelkov, ni letos prinesel tako velike o-lajšave kakor prejšnja leta; kajti cene kmetijskih pridelkov so le malo nazadovale, medtem ko se pri industrijskih proizvodih še vedno opaža težnja za dviganjem cene. V celoti se v Italiji še vedno kažejo znaki precej hitre inflacije, ki so se pričeli pojavljati že v prejšnjem letu.
Zanimiva je primerjava cen na debelo in drobno ter življenjskih stroškov med letos-
Ameriška plačilna bilanca vznemirja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izvoz je pričel vinska bilanca
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE Že iz govora finančnega ministra Dillona pred Kongresom se je dalo sklepati, da bo zvezna banka Federal Reserve Bank zvišala obrestno mero. To se je zgodilo 16. julija, in sicer je bila obrestna mera zvišana od 3 na 3,5 odstotka. S tem hoče vlada vplivati na kapital ter zadržati njegov odtok v tujino, kjer je zaradi višje obrestne mere našel ugodnejše pogoje za investicijo. Predvsem gre za kratkoročne investicije. Vlada je zagotovila, da bo obrestna mera za dolgoročna posojila ostala neizpremenjena.
Vsi gospodarstveniki se ne strinjajo s tem ukrepom ter izražajo bojazen, da utegne neugodno vplivati na gospodarski razvoj v notranjosti. Sedanji u-krep je povsem nasproten potezi, ki jo je vlada napravila avgusta 1960, ko je znižala o-brestno mero od 3,5 na 3 odst. PLAČILNA BILANCA V ameriških finančnih krogih so napovedali posebno poslanico predsednika Kennedyja Kongresu, ki naj bi obravnavala vprašanje povečanja primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci. Podatkov iz te poslanice še ni, vendar poročajo iz drugih virov, da je primanjkljaj večji kot lansko leto. Lani je primanjkljaj padel na 2,2
nazadovati - Trgo-še vedno aktivna
milijarde dolarjev, toda v zadnjem času se bilanca giblje zopet tako neugodno, da utegne primanjkljaj v tem letu doseči 3,2 milijarde dolarjev.
Ta razvoj vzbuja toliko večjo pozornost, ker je v zadnjem času v ameriškem gospodarstvu nastopilo precejšnje oživljen j e, ki vzbuja optimizem. Poleg tega ne gre morda za poslabšanje zaradi povečanja izdatkov za vzdrževanje ameriške vojske v tujini in za podeljevanje vojaške pomoči zaveznikom, temveč ima povečanje primanjkljaja tudi trgovinsko podlago. Trgovinska bilanca je bila že dolgo vedno aktivna in je še danes, vendar je v zadnjem času pričel popuščati ameriški izvoz.
V prvih petih mesecih tekočega leta se je izvoz razvijal v razmerju, da bi v vsem letu dosegel 21 milijard 400 milijonov dolarjev; to je čisti trgovinski izvoz, ki ne vključuje izvoza v vojaške namene ali za pomoč. Po vsem tem bi se izvoz v vsem letu povečal samo za 2 odstotka, medtem ko se je lani povečal za 3,2 odstotka in leta 1961 za 2,3 odstotka. V prvih štirih mesecih tega leta se je izvoz razvijal v takšnem razmerju, da bi v vsem letu 1963 dosegel 16 milijard 180 milijonov dolarjev ter bi bil za 3 odstotke večji kot lani.
Podrobnosti o dosežkih zasedanja izvršnega odbora Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč V Moskvi še niso znana. Že pred začetkom zasedanja niso niti v uradnih krogih v vzhodnih državah prikrivali, da obstajajo določena nesoglasja med Romunijo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč, kolikor gre za delitev dela med socialističnimi držav-mi. Bilo je rečeno, da bodo v Moskvi razpravljali tudi o tem vprašanju, in sicer la es bodo omejili bolj na vprašanje razmestitve strojne industrije po posameznih državah, glede katerega je romunsko upiranje manjše; zato bi bila verjetnost, da pride do sporazuma z Romuni v tem pogledu večja.
Romunski predstavniki so že večkrat izrazili svoje pomisleke proti sovjetskim načrtom glede «socialistične delitve dela« med vzhodnimi državami Po teh načrtih naj bi države, ki so že bile industrializirane — kakor Vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška in Madžarska — še nadalje razvijale svojo težko industrijo, Romunija naj bi pa ostala pri svoji oetrnleteM induetrui in urnizvo-
Pomisleki Romunov proti «delitvi dela»
dnji živil. Kratko, Romunija naj bi ostala pretežno kmetijska država. Romunski strokovnjaki in politiki se s temi načrti ne strinjajo, ker bi radi tudi v Romuniji razvili močno industrijo. Pri teh svojih ugovorih se sklicujejo tudi na prejšnjo sovjetsko politiko, ko naj bi bile gospodarske smernice drugačne, to je vsaka izmed komunističnih držav naj bi čim bolj razvila tudi industrijske panoge, da bi se lahko gospodarsko okrepila; to je bila gospodarska politika, ki je bila blizu avtarkije.
Vsekakor Romuni še vedno izvajajo svoje industrijske načrte, tako gradijo pri Ploe-stiju petrolejske čistilnice in pri Galacu jeklarski kombinat. Romunsko nasprotovanje načrtom Sveta za vzajemno gospodarsko sodelovanje naj bi šlo tako daleč, da Romunija ni hotela sodelovati v odseku za delitev dela SIV. Te svoje pomisleke so Romuni izrazili že na zasedanju v Bukarešti, o
njih so govorili tudi predstavniki romunske komunistične stranke. Tako na primer v podkrepitev svojega gledišča navajajo, da dosledno izvedena politika glede delitve dela lahko dovede do čudnih pojavov. Tako na primer se Romuni pritožujejo, da izvažajo na Poljsko konservirano meso v zameno za poljske stroje; Poljaki pa, sami izvažajo konservirano meso v Zahodno Nemčijo, ki s tako pridobljenimi devizami kupujejo v Zahodni Nemčiji stroje, ki so boljši od poljskih.
Teoretično glasilo romunske komunistične stranke «Lupta da Glasa« piše v svoji zadnji številki, da ima Romunija-izgraditev težke, zlasti strojne industrije za svojo socialistično dolžnost. Edino po tej poti lahko vsaka država ustvari gmotno in tehnično osnovo za socializem in izenači raven gospodarskega razvoja v vseh socialističnih državah; po poti socialistične delitve dela ne bi dosegli tega uspeha. V Rornu-
Tudi osrednje glasilo romunske komunistične stranke «Scinteia» se posredno v eni izmed številk, ki so izšle v ~	zadnjem tednu meseca junija,
niji je nedavno izšla brošura za™ma za sožitje z Zahodom
('.Regionalni sporazum«, ki zagovarja ista načela glede delitve dela in pravi, da lahko res gospodarsko utemeljena delitev dela dovede do politike prave koesistence. Pisec Evgen Febus odklanja trditev, da bi se delitve dela med vzhodnimi državami morala tako razviti, da bi vzhodnj blok postal neodvisen od dobav z Zapada. Po njegovem mnenju je treba politiko sožitja (koesistence) z Zapadom utrditi z izkoriščanjem prednosti mednarodne delitve dela.
Iz tega izvajajo strokovnjaki zaključek, da bi Romunija rada še bolj sodelovala z zahodnimi deželami. Zanimivo je, da je pisec posegel tudi v preteklost in omenil, da se je gospodarsko sodelovanje med državami nekdanje Male antante (Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije) obneslo, ker sc te države uspele istočasno ohraniti dobre odnose s Sovjetsko zvezo in Francijo.
in to v svojem komentarju Kennedyjevega govora o nesmiselnosti atomske vojne med velikimi državami.
Zanimivo je, da se Romunija prav v svojem naglaševanju o potrebi poglobitve sodelov- -ja med zahodnimi deželami povsem odaljuje od kitajskega gledišča. Ni torej res — kakor so nekateri na zahodu hoteli razlagati gledišče Romunije — da se Romuni približujejo kitajskemu taboru. Do tega zaključka so prišli zahodni publicisti, ker je romunski tisk objavil znano pismo kitajske komunistične stranke, naslovljeno sovjetski komunistični stranki, ki so ga v drugih vzhodnih državah objavljali samo v izvlečkih. Zdi se, da so Romuni hoteli samo podčrtati tisto mesto v pismu, kjer je rečeno, da imajo vse komunistične dežele pravico, da si zgradijo lastno neodvisno gospodarstvo in da velja to gledišče tudi za majhne dežele.
njim in lanskim letom. Podrobni podatki so na voljo do meseca aprila. Tako je mogoče primerjati cene v letošnjem a-prilu s cenami v lanskem aprilu. LetošnjegaHl aprila so bile v Italiji cene na debelo za 4,6 odsto višje (skok med aprilom 1961 in 1962 je znašal 2,9 odsto), cene na drobno pa so se povišale za 7,6 odsto (lani 4,6 odsto), a življenjski stroški za 9 odsto (lani 5,6 odsto). Opaziti je večjo nestalnost pri kmetijskih cenah, ki so odvisne od letine in vremenskih razmer, medtem ko so cene industrijskih proizvodov bolj ustaljene.
Cena kmetijskih proizvodov je letos napredovala za 6,3 odsto (lani za 5,3 odsto), cene industrijskih proizvodov so od lanskega aprila do aprila 1963 poskočile za 3,2 odsto (lani za 1,3 odsto). Kakor rečeno, tudi letos cene kmetijskim pridelkom po nastopu poletja u-padajo, medtem ko se pri industrijskih proizvodih še vedno čuti težnja za povišanjem.
Kakor smo ugotovili, so se do aprila 1963 življenjski stroški povišali za 9 odsto (lani za 5,6 odsto), seveda niso vsi izdatki narastli v isti meri. Tako na primer so se izdatki za živila povišali za 9 odsto, za obleko in obutev za 6 odsto, za razsvetljavo in kurjavo 3 odsto, za stanovanje 13,1 odsto, razni izdatki pa za 7,2 odsto. Izdatki za prehrano so torej najbolj poskočili. Pri ocenjevanju izdatkov za najemnino je treba upoštevati, da sestavljale! statistik upoštevajo tudi nižje najemnine v stanovanjih, ki so pod zaščito.
Ni lahko napovedati, kako se bodo razmere razvile v bodoče. Vsekakor 0stane resnica, da so cene proizvodov, kmetijskih kakor tudi industrijskih, povezane z vprašanjem proizvodnih stroškov; na te zopet vpliva višina plač. V korist vsem, delavcem kakor tudi delodajalcem, je pač ohranitev čim večje ustaljenosti v gospodarstvu.
Cene v maju lani in letos
V mesecu maju so se cene v prodaji na debelo povišale za 0,2 odsto v primeri z aprilom letos in za 4,6 odsto v primeri z majem lani. Pri poljedelskih pridelkih so se skrčile za 0,2 odsto nasproti cenam, ki so jih zabeležili mesec poprej, a pri ostalih, torej nepoljedelskih proizvodih so narasle za 0,3 odsto nasproti cenam v aprilu letos in za 4,9 odsto v primerjavi z lanskim majem. Potresnim dobrinam so se cene na debelo dvignile za 4.9 odsto nasproti cenam, ki so jih zabeležili v lanskem maju. V prvih petih mesecih tekočega leta so se cene na debelo v primerjavi z istim razdobjem leta 1962 zvišale za 5 odsto. V maju letos so cene (nasproti cenam v a-prilu) poskočile klavni goveji živini za 3 odsto, mlečnim izdelkom za 1,8 odsto, mleku in pirom pa za 1,2 odsto; nazadovale so za 4,4 odrto jajcem, za 1,8 odsto olivnemu olju, za 1 odstotek vinu, za 0,9 odsto mineralnim oljem in za 0.9 odsto povrtninam-
Cene na drobno so v maju letos narasle za 7,6 odsto v primeri z lanskim majem. Cene živil so se skrčile za 0 2 odsto nasproti cenam v aprilu, dvignile pa so se za 8,8 odsto v primeri z majem 1962, Neživil-skim proizvodom so se cene dvignile v primeri z majem 1962 za 6,1 odsto. V prvih petih mesecih tega leta so povprečne cene na robno poskočile za 7,7 odsto v primeri z istim razdobjem preteklega leta.
Življenjski stroški so se v maju dvignili za 0,1 odsto nasproti aprilu in za 8,9 odsto nasproti maju lani. Cene na drobno so danes 80,70-krat višje kakor 1. 1938.
$enje
Možganov ne napenjamo več
Vse naše ozračje je polno napredka, toliko govorimo in pišemo o njem. Kako ne bi? imamo vendar atomsko energijo, okoli Zemlje letimo kar za šport in naši kirurgi prebudijo k življenju že več minut mrtvo srce. Sam napredek torej. Za goli napredek ni niti važno, zakaj ga uporabimo, za sejanje življenja ali smrti, za podžiganje, za pospeševanje a-li pa za njegovo uničenje. A-tomska energija žene lahko e-lektrarne, atomska bomba pa lahko uniči kar tako milijon ljudi.
In vendar se je v Ameriki oglasil učenjak, češ v našem napredku so že kali propadanja. Pri tem ne misli morda samo na nazadovanje v morali, temveč tudi na telesno oziroma umsko. Dr- Ernest Mayr, profesor na harvardski univerzi, pravi namreč, v svoji najnovejši knjigi «Zivalske zvrsti in evolucija», da je človek v svojem umskem razvoju verjetno dosegel vrhunec in da se v tem pogledu nagiblje navzdol. Po njegovem mnenju se je razvoj obsega možganov — po možganih se človek loči od živali — ustavil približno že pred 100.000 leti. Res je, človek ima občutek, da ima pred seboj še dolgo razvojno pot (evolucijo), toda vse kaze, piše prof. Mayr, da ni v razvoju človeškega življenja v zadnjih 30.000 letih nastopil nikakršen napredek.
Ameriški učenjak se strinja s pisateljem Julianom Huzle-yem, ki trdi, da je razplod-na (genetska) moč človeka degenerirala (upadla) in da nazaduje še naprej.
Zakaj se človeški možgani ne razvijajo več? človek jih v sodobni družbi ne potrebuje v takšni meri kakor nekdaj. V sodobni družbi mu ni treba več toliko napenjati možganov kakor nekdaj, ko je živel bolj osamljen in se je lahko ohranil pri življenju samo, ako je v boju za samohrano skušat čimbolj razviti svoje umske sposobnosti; v današnji družbi se lahko ohranijo tudi ljudje, ki so nadarjeni izpod povprečja. Ameriški znanstvenik meni, da bolj nadarjeni manj prispevajo k človeškemu razmnoževanju bodočih rodov kakor ljudje s povprečnim razumom ali izpod te razumske ravni.
Prof. Mayr tudi odgovarja na vprašanje, kaj bi 'bilo treba storiti, da se razvoj na slabše ustavi. Današnja družba kaznuje bolj nadarjene z davki, pa tudi na drug način, da ne morejo vzgojiti civilnih družin z večjim številom o-trok. V šoli na primer se šolnina določa po premoženju dijakovega očeta, ne po tem, ali je dijak priden ali len, oziroma nadarjen ali ne. Tudi vrsta drugih upravnih predjhsov nehote prinaša diskriminacijo (razločevanje) na škodo bolj nadarjenih.
Ameriškemu učenjaku dela preglavice tudi prenagla ploditev prebivalstva na Zemlji. Ta pojav bo prizadejal človeštvu toliko skrbi socialne, gospodarske in tehnične narave, ako se ne bomo zanj bolj pobrigali, da mu ne bo preosta-jalo dovolj časa, da bi lahko razvil značilnosti, ki so najbolj svojstvene prav za človeka.
Gorje nam torej, «da daleč ni ta dan»! Na srečo operira naš učeni Američan s časovnimi razdobji 30.000 in celo 100 tisoč let.	_ib 
IZ ŽIVLJENJA Najbolj popolna oblika laskanja je v tem, da poveš ljudem to, kar mislijo sami o sebi.
HONDA
primer japonske podjetnosti
Japonska tovarna Honda, ki je s svojim kapitalom udeležena tudi v evropski industriji, je zaslovela po vsem svetu, ko so dirkači na njenih dvocilin-drskih m štiricilindrsrih motornih kolesih zasedii na mednarodni svetovni tekmi dve prvi mesti. Zdaj je pričela ra tovarna. graditi tudi dincaške av-tomobile ter se hoče z njimi postaviti na svetovnih avtomobilskih dirkah. Proizvodnji motornih koles je v tej tovarni izredno visoka, saj doseže 85 tisoč koles na mesec. V Kaliforniji je družba Honda ustanovila s svojim kapitalom A-mericans Honda Motor Inc. Ta obrat družba razpeča v ZDA 10.000 motornih koles vsak mesec. V Ameriki bo zgradila novo tovarno, v Hamburgu je Honda ustanovila družbo Eu-ropean Honda Motor Trading GmbH. V okolici Bruslja pa ima tovarno, ki izdela 10.000 motornih koles na mesec. Japonska družba je bila ustanovljena leta 1948 z razmeroma majhno delniško glavnico 1,650.000 lir. Danes vodi podjetje 56-letni Soi-čiro Honda. Ustanovitelj družbe njegov oče, je bil navaden mehanik za popravljanje avtomobilov.

MEDNARODNA TRGOVINA
MSGR. MONTINI IN ITALIJANSKA POLITIKA. Pred Ken-nedyjevim obiskom v Italiji je ameriški list «New York Herald Tribune« orisal poglede novega papeža na odnose z Ameriko in na italijansko politiko. Kot pomočnik državnega tajnika je bil msgr. Montini desna roka Pija XII. v diplomatskih in političnih zadevah. Lahko bi ga imenovali očeta Krščanske demokracije, ki zdaj preživlja tako težke čase. Montini je povedal, da je papež Pij XII. skeptično gledal na pobudo za združitev krščanskih cerkva. Prav tako je msgr. Montini izrazil svoje razočaranje, ko je predsednik Združenih ameriških držav moral odpoklicati svojega osebnega poslanika pri Vatikanu. Msgr. Montini je želel, da bi prišlo do rednih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Ameriko; verjetno je, da bo pogovor med papežem in Kennedyjem nanesel tudi na to vprašanje. Novi papež si je kot politični pooblaščenec nabral velike izkušnje. Za časa Mussolinija mu je Pij XII. zaupal nalogo, da organizira Krščansko demokracijo in pripravi skupino katoliških razumnikov, ki bi iahko po zlomu fašizma prevzeli politično odgovornost v Italiji. V tej vlogi je msgr. Montini razvil zelo tesne stike z mnogimi sedanjimi voditelji krščanske demokracije Tesno je sodeloval tudi z rajnim De Gasperijem in bilo bi nelogično pričakovati, da ne bi Pavel VI spričo svojih političnih izkušenj skušal ublažiti sedanje notranje krize v Italiji.
DVAKRAT V TRSTU. Bivši tržaški župan Gianni Bartoli je v zadnji številki tržaškega katoliškega tednika «Vita Nuova) (33. julija) posvetil daljši članek kardinalu Montiniju oziroma sedanjemu papežu, s katerim je prišel v stik kot pripadnik organizacije katoliških akademikov FUCL že pred 35 leti. V času od 1925—32 je bil msgr. Montini duhovni vodja gibanja katoliških visokošolcev v Italiji. Msgr. Montini je bil dvakrat tudi v Trstu ter se zanimal za politični položaj mesta in dežele. Inž. Bartoli je obiskal kardinala Montinija po objavi anglo-ameriške izjave (8. okt. 1953), naj se Trst izroči Italiji. Po vsem kar piše inž. Bartoli o svojih stikih z msgr. Montinijem lahko sklepamo, da ni bil ta pravilno obveščen o političnih razmerah na Tržaškem ter o razpoloženju tržaškega prebivalstva in njegovih željah glede politične bodočnosti Trsta. Zato je toliko bolj važno vprašanje, kdo bo obveščal papeža o našem položaju in kako ga bo obveščal PRIPRAVE NA KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE. Po zadnjih vesteh sta se struji, ki ju vodita Nenni in Lombardi in sta se razšli glede vprašanja sestave nove vlade levega centra pod predsedstvom gjavne-ga tajnika krščanske demokracije Mora, tako zbližali, da sta se sporazumeli glede programa kongresa socialistične stranke, ki bo v jeseni. Tako je «avto-nomistom» v stranki zagotovljena večina na bodočem kongresu.
NESOGLASJE V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI. Pristaši bivšega predsednika Fanfanija v krščansko-demokratski stranki so se uprli vodstvu stranke ter kritizirali rovarjenje desnega krila, ki je proti sodelovanju s socialisti, pa tudi delu vanje glavnega tajnika Mora. Do pravega razkola v stranki ni prišlo in zdi se, da se ,e spor fanfanijevcev s takoime-novanimi «dorotejch> (pristaš, desnega krila) precej polegel Odkrit spor se je zače, tako, da je podpredsednik stranke Forlani, Fanfanijev pristaš, v posebnem pismu sporocd glav nemu tajniku stranke Mora, da fanfamjevci ne priznavajo vec večine v izvršnem odboru, k. se je ustvarila na kongresu stranke v Neaplju februarja lanskega leta. Desnemu kri'u očitajo fanfanijevci, da ne spoštuje sklepov neapeljskega kongresa, ki se je odločil za politiko levega centra. Prot? koncu meseca se sestane glavni odbor krščansko-demo-iratske stranke, ki bo razčistil odnose med posameznimi strujami.
RAZDIRALNO DELO PRISTAŠEV MAOCETUNGA. Zagovorniki politike kitajske komu nistične stranke se skusajo vri-_ niti v komunistične vrste tudi" v Italiji. Pravijo, da vodi to skupino poslanec Ingrao, ki pa se javno še ni izrekel v tem pogledu. Po cenitvah liberalnega tiska, ki v takšnih zadevah rad pretirava, naj bi število pristašev filokitajske struj?, predvsem mladincev, doseglo 30 tisoč. Proti koncu junija je bil med komunisti v Italiji razširjen letak, ki očita Togliattiju, da vodi konservativno pu.itiko. Ingrao je na zadnjem sestanku komunističnih mladincev v Milanu izjavil, da je potrebna nenehna borba proti birokratič-ni degeneraciji v komunističnih vrstah. Ingrao je zanikal, da je hotel s to izjavo kritizirati Togliattijevo politiko.
AMERIČANI IN ANGLEŽI SE POG-AJAJO S SOVJETSKO ZVEZO. V ponedeljek so se v Moskvi pričela važna nagajanja med Ameriko, Ang) jo m Sovjetsko zvezo zaradi prekinitve jedrskih poskusov Amen ško delegacije vodi Harriman, angleško pa lord Hailsham. Pogajanja so se začela v izred no ugodnem ozračju. Predstavnike Velike Britanije in Am-rike je pozdravil sam prc-dsed nik Hruščov. Pogajanjem prisostvujejo tudi sovjetski zuna nji minister Gromiko, njegov
Italija na velesejmu v Brnu
V Brnu bo od 8. do 22. septembra V- mednarodni sejem tehnike. Trgovinski svetnik pri češkoslovaškem poslaništvu v Italiji inž. J. Balcar je na tiskovni konferenci v Milanu o-risal pomen tega sejma. Sejma tehnike se bodo udeležila velika italijanska podjetja, kakor Fiat, Istituto ricostrazione ita-liana (IRI), Ente nazionale i-drocarburi (ENI), Olivetti in Pirelli. V tem je jasen dokaz, da vidita ti dve gospodarsko visoko razviti državi v specializaciji lastne proizvodnje po budo za čedalje živahnejšo medsebojno izmenjavo industrijskih proizvodov. Sejem vzbuja veliko zanimanje med gospodarstveniki vsega sveta; ki so ga priredili prvič, ga je obiskalo 13.500 tujcev iz 47 držav, naslednje leto si ga je ogledalo 22.400 tujih obiskovalcev iz 67 držav, predlanskim pa je bilo na njem že 27.311 inozemcev iz 97 držav. Letos bi število tujih obiskovalcev moralo biti znatno višje. Sejem tehnike vzbuja zanimanje predvsem zaradi svoje specializirane razstave tehničnih proizvodov, na katerih dejansko temelji ves češkoslovaški izvoz. Na letošnji prireditvi pa bo zlasti velik poudarek na razstavi strojev in tehnične opreme za kemičn0 industrijo in gradbeništvo.
in za isto vrednost čez Videm; steklenih izdelkov za razsvetljavo za 15 milijonov čez Videm; namiznih steklenih izdelkov za 2.500.000 čez Bočen in 2,500 000 čez Videm; radiatorjev iz litega železa za ogrevanje v znesku 60 milijonov čez Pontebo; neizdelanih traktorjev (25 milijonov Ponteba); raznih vrst sira (5 milijonov Ponteba); sekačev za meso (2 milijona Ponteba); silicijevega železa (2 milijona Ponteba); raznih kuhinjskih potrebščin (5 milijonov Ponteba); bombažnega tkiva (5 milijonov Pon-
teba); mleka v naravnem sta-
nju in v prahu (8 milijonov Ponteba); termovk (3 milijone Ponteba); zmrznjenega govejega mesa (150 milijonov Ponteba, 100 milijonov Trst, 60 milijonov Fortezza, 70 milijonov Bologna, 70 milijonov Milan); raznega sira (25 milijonov Ponteba); mleka v naravnem stanju in v prahu (20 mi lijonov Ponteba); zmrznjenih zajcev (30 milijonov Ponteba in 30 milijonov Milan); krompirjevega škroba (25 milijonov Ponteba); slada (20 milijonov Videm); fenola (20 milijonov
Ponteba); «coils» drage izbi-
re (30 milijonov Ponteba); hladilnikov (120 milijonov Ponte-
ba); neizdelanih traktorjev (70
ZAKLJUČKI NA VELESEJMU V POZNANJU
Kakor poroča zahodni tisk iz Varšave, niso bili letos zaključki na velesejmu v Poznanju tako ugodni kakor lansko leto. To so morala ugotoviti tudi nekatera angleška, zahod-nonemška, ameriška in italijanska podjetja. Letos je ostalo več nerazprodanega blaga kakor prejšnja leta. Med dru gim so angleška podjetja prodala tudi 70-tonski žerjav, m sicer za 50.000 funtov šteriin gov. Lansko leto so angleške kupčije dosegle vrednost ene ga milijona funtov šterlingov.
Angleži bodo kljub letošnje mu neuspehu prihodnje leto še povečali svoj paviljon v Poznanju. Da niso letos kupčije tako napredovale, kakor so nekateri pričakovali, je krivo pomanjkanje deviz za nakup tujega blaga. Tiskovni urad na sejmu pravi v svojem poročilu, aa sc sc kupčije letos sukale več ali manj v istem okviru kakor leta 19t"2
JESENSKI
ZAGREBŠKI VELESEJEM Jesenski mednarodni zagrebški velesejem bo letos od 7. do 22. septembra. Tuji obiskovalci imajo pravico do 20-odstotnega popusta na vlakih in ladjah. Na jesenskem velesejmu bodo tudi naslednje posebne razstave:	II. mednarodni sejem
pomorskega in rečnega gospodarstva, XI. teden usnja in obutve ter Razstava jugoslovanskega turizma.
Pred velesejmom v Celovcu
milijonov Ponteba); stekla za okna (13 milijonov Bočen in 12 milijonov Videm); steklenih izdelkov za razsvetljavo (25 milijonov Videm).
0 čem je bilo govora na lesnem sestanku
Med tržaškim velesejmom se je sestal v Trstu mešani italijansko-jugoslovanski odbor za pospeševanje trgovine z lesom. Na sestanku so govorili tudi o raznih ovirah, ki so na poti razmahu trgovine z lesom: ta je sicer napredovala. Jugoslavija izvaža letos več lesa :ia italijanski trg. Predstavniki Združenja lesnih trgovcev v Trstu so izrazili nekatere želje glede izvajanja naročil, gie-de mer in asortimenta blaaa Naglasili so tudi, da se na italijanskem trgu čedalje bolj čuti konkurenca romunskega bukovega lesa, ki je skoraj 553 20 odstotkov cenejši od jugoslovanske bukovine. Italijanski veletrgovci tudi neradi gledajo, da skušajo Jugoslovani organizirati tudi prodajo na drobno po Italiji.
Jugoslavija izvaža zdaj v Italijo parkete, ki jih izdeluje sama z modernimi stroji, ter ne izvaža več friz za izdelavo parketov. Italijanski industrij-ci segajo zato čedalje bolj po afriškem lesu, ki ga uporabljajo za izdelavo parketov.



GRADIVO
SE ŠE NI PODRAŽILO V zadnjem času se je po Trstu razširil glas, da se ;e gradbeni material podražil za 15 in še več odstotkov. Ugotovili smo, da to ne drži, pač pa da pričakujejo, da se bo gradivo podražilo na jesen. O-pekarne imajo toliko naročil, da jih komaj zmagujejo.
«TRŽAŠKI LLOYD». V dneh med 22. in 24. julijem bo z večjim tovorom blaga zapustila tržaško pristanišče motorna ladja «Adige»; namenjena je v Indijo in Pakistan. Okoli 25. ali 26. julija bo prispela v tržaško luko iz Južne Afrike motorna ladja «Caboto»; pripeljala bo tovor jeklenih izdelkov, bakra, ribjih konserv, cinka, zemeljskih lešnikov, mimoze in razne izvarke; 30. julija pa bo odpotovala s tovorom papirja, magnezita, lesa, avtomobilov in živilskih proizvodov. Okrog 22. julija bo zapustila naše mesto ladja «Algida», ki prevaža banane. Na poti iz Južne Afrike v Trst je motorna potniška ladja «Africa» s precejšnjim tovorom blaga; iz Trsta bo odpotovala 30. julija.
PLOVNA DRUŽBA «ITALIA» Proga Jadransko morje — Srednja Amerika in Severni Pacifik: Motorna ladja ((Antonio Paci-notti« je zapustila tržaško luko včeraj; s seboj pelje tovor raznega avstrijskega in jugoslovanskega blaga. Proga Jadransko morje — Južna Amerika: 24. julija bo prispel v Trst iz Benetk parnik «Nereide»; pripeljal bo tovor riža in kave iz Buenos Airesa. Proti Južni A-meriki bo znova odpotoval men da 31. julija.
GRŠKO VINO ČEZ TRST V tržaško luko sta dopotovali grški ladji «Evros» in «Ana Marija B.» s tovorom grškega vina, namenjenega v zaledne države. Tranzitni promet z gr škim vinom traja že nekako mesec in pol. V Trstu je pristalo že 7 grških ladij s tovorom grškega vina.
SOVJETSKA LADJA «Urizk» je pripeljala tovor boksita iz Conakryja (Gvineja), namenje nega češkoslovaški.
«LAUAN» S FILIPINOV. Avgusta prispe «Saint James« s tovorom 7.500 kub. metrov hlodovine «Lauan» s Filipinskega otočja. Na poti v Trst je tudi ((Dubrovnik«, ki prihaja iz Leningrada in ima na krovu 7.000 kub. metrov karelij-skega mehkega lesa. Vsak mesec bo prispela ladja s tovo rom istega lesa.
morje. Ladja ((Pohorje« je 11. julija zapustila tržaško luko in se namenila proti Benetkam in Reki. ((Kraljeviča« je iz Lagosa odplula proti Fort Harcourtu, nato pa je preko Teme, Takora-djia odšla v Abidjan, kamor bo dospela 6. avgusta.
NAPOVEDANE LADJE
kJUGOLINIJE«
(Odhodi iz Trsta)
Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Avala» 25. julija;
Jadransko morje - Daljni vzhod: »Triglav« 31. julija, «Kostre-na» 1. avgusta;
Jadransko morje - Perzijski zaliv: «Dinara» 19. julija, ((Vojvodina« 25. julija;
Jadransko morje - ZDA: «Hrvat-ska« 21. julija;
Jadransko morje - Zaliv ZDA: »Marjan« 1. avgusta;
Jadransko morje - Severna Evropa: «Ivan Mažuranič« 19. julija, «Pobjeda» 27. julija.
Pobude tujega kapitala na petrolejskem področju
VALUTE V PARIZU (V francoskih frankih od banke do banke)
ŽIVAHEN PROMET NA REKI. V mesecu maju je blagovni promet čez reško pristanišče dosegel rekordno število 560.485 ton; v primerjavi z aprilom se je povečal za celih 45 odsto. V prvih petih mesecih tega leta je znašal vsega 2.800.000 ton. Jugoslovanski strokovnjaki računajo, da bo konec leta 1963 blagovni promet skozi reško luko dosegel približno 5 milijonov ton.
Vendar pogajanja z Anglijo
Celovški mednarodni sejem, ki je posvečen predvsem lesni trgovini in industriji, si je tudi letos zagotovil lepo udeležbo. Prijavilo se je okoli 1000 razstavljavcev, med temi tudi lepo število iz 19 tujih držav. Med sejmom bo več posebnih razstav in strokovnih sestankov. Zborovali bodo tudi časnikarji iz lesne stroke. Na sejmu bo prikazano tudi tržaško pristanišče- Tudi Jugoslovani so poskrbeli za ustrezno propagando za reško pristanišče. Sejem bo od 8. do 18. avgusta.
Dodatni kontingenti za uvoz iz Poljske
Da bi olajšalo izvoz Italijan ske mehke pšenice in potresnih dobrin na Poljsko, je ministrstvo za trgovino s tujino določilo nove (dodatne) kontingente za ocarinjen uvoz (d» gana controllata) raznega blaga iz Poljske, in sicer: krzna za 15 milijonov lir čez carinarnico v Pontebi; valjanega stekla in stekla za okna za 7 milijonov 500.000 lir, čez Bočen
Na sestanku ministrov Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju je bil končno dosežen sporazum glede obnovitve pogajanj z Veliko Britanijo-Francija, ki se je do sedaj upirala obnovitvi pogajanj, je zdaj pristala na kompromis. Kriza v tem pogledu je trajala pravzaprav dobrega pol leta, odkar je de Gaulle postavil svoj veto. Ministri Evropskega skupnega tržišča se zopet sestanejo na dvodnevno zasedanje 29. julija. Pogajanja z Veliko Britanijo pa bodo obnovili meseca septembra, in sicer v Haagu. Zunanji minister Luns je u-radno obvestil predsednika angleške vlade Mac Millana o pripravnosti držav Evropske gospodarske skupnosti, da se pogajanja obnovijo.
V Evropo prispe Ameriški zunanji minister Herter, ki bo stopil v stik z državami Evropske gospodarske skupnosti v zadevi carinskih tarif za ameriški izvoz v evropske države. Obiskal bo Pariz, Bruselj, Ženevo, Bonn in Rim.
V LADJEDELNICI «3. MAJ« v Reki so dogradili doslej največjo trgovsko ladjo. Gre za 32.000-tonsko petrolejsko ladjo na turbine, ki jo je naročila argentinska plovna Iružba «P:-troleo Brasileiro« iz Ria de Janeira. Imenovala se bo ((President Joao Goulart«.
LADJE ZA TUJINO. V prvih petih mesecih letos so v jugoslovanskih ladjedelnicah zgradili za inozemske naročnike 100 tisoč ton ladjevja, za približno 20 milijonov dolarjev. V zadnjih osmih letih pa so za inozemstvo zgradili 59 ladij za skupno 750 tisoč ton.
JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI ČOLNI. Dalmatinske ladjedelnice so pričele graditi izletniške motorne čolne. Nekaj so jih že dobavili Zahod. Nemčiji. Njihovo ogrodje je dolgo 5 metrov in pol, motorji razvijajo 4 konjske sile, hitrost pa znaša 5 do 6 milj na uro. Vsak motorni čoln stane 1 milijon dinarjev. LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Dolar amer.	4,8950
Dolar kanad.	4,5325
Funt šterling	13,7450
Nemška marka	1,2320
Frank švic.	1,1340
Frank belg.	0,0970
Florin holand.	1,3615
Lira ital. (za 100)	0,7882
Krona švedska	0,9460
Escudo	0,1714
Šiling avstr.	0,1903
Peseta	0,0822
Peso arg.	0,0350
Cruzeiro	0,00575
Drahma grška	0,1650
Dinar	0,0070
Francoska petrolejska dražba «Compagnie Francaise des Petroles« je v zadnjih letih močno razširila prodajno mrežo svojih proizvodov, ki je v rokah njene družbe «Total»; ta ima po raznih zahodnih državah svoje podružnice, ki sicer pravno poslujejo kot posebne družbe v smislu domače zakonodaje. Tako tudi obstaja takšna družba v Italiji s sedežem v Rimu. Pod okriljem te družbe «Total, Societa italiana per Azioni« francoska petrolejska družba združuje zdaj vso svojo dejavnost v Italiji. Ta družba je prevzela od tržaške družbe «Aquila», pa tudi od «Ozo Italiana« petrolejske črpalke. Com-pagnie Francaise des Petroles poseduje 93 odstotkov delniške glavnice družbe «Aquila». Petrolejska čistilnica te družbe v Trstu bo svojo zmogljivost povečala do konca tega leta na 2,3 milijona ton. Družba «Ozo Italiana« pripada družbi «Om-nium Francais de Petroles«, ki je leta 1961 tudi prešla v roke francoske družbe «Compagnie Francaise des Petroles«. Ta družba je tudi udeležena pri (vICIP«, ki ima petrolejsko čistilnico v Mantovi; to bodo v kratkem povezali z naftovodom s pristaniščem Porto Marghe-ra v Benetkah. Italijanska skupina «Total» namerava letos predelati okoli 2,8 milijona ton surovega petroleja. Tako pridobljene petrolejske izdelke bodo uporabili doma, deloma pa jih bodo tudi izvažali.
«CALTEX» BO INVESTIRALA 31 MULI JARD
nitev svojih obratov v Italiji v šestih letih vložiti 31 milijard lir- To je napovedal generalni ravnatelj dražbe v Milanu R. Monacelli na kosilu, ki so mu prisostvovali predstavniki italijanskega tiska. Za povečanje zmogljivosti petrolejske čistilnice «Raffineria Sar-pom« v San Martinu di Treca-te pri Novari, pri kateri je «Caltex» udeležena s 40 odst.. Potem bo «Caltex» razpolagala v Italiji z dvema milijonoma ton petrolejskih izdelkov na leto. Okoli 19 milijard bo družba potrošila za graditev raznih potrebnih naprav, kakor pomolov za raztovarjanje in za napeljavo naftovodov.
24 milijard tujega kapitala v maju
Petrolejska družba «Caltex Italiana« namerava za izpopol-
Primanjkljaj v italijanski plačilni bilanci
Italijanska plačilna bilanca se letos razvija neugodno. V prvem tromesečju se je pri manjkljaj dvignil na 276,6 m-lijona dolarjev, medtem ko je lani v istem obdobju znašal samo 94 milijonov dolariev. Pr> manjkljaj se je dvignil predvsem zaiadi povečanja uvoza, ki je dosegel 1.640,7 milijona dolarjev (lani 1.388,8) ter na predoval za 18 odsto. Izvoz se je dvignil samo za 3.4 odsto. Zlate rezerve so nazadovale za 115 mil. dolarjev. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je zmanjšala konkurenčna moč italijanske industrije na zunanjih trgih, ker so njeni proizvodni stroški narasli zaradi zvišanja plač.
šče v žavljah. Zanimal se je zlasti za statistične podatke o sedanjem poslovanju tržaške industrijske cone.
NAFTOVOD TRST - DUNAJ. Predsednik petrolejske ustanove BNT prof. Boldrini se je na Dunaju sestal z ravnateljem avstrijske petrolejske ustanove Heunigom in podkanclerjem Hermanom. Razpravljali so o gradnji naftovoda Trst-Dunaj. Sestal se bo tudi s kanclerjem Gorbachom.
KULTURNE DROBTINE
Gospodarski položaj Furlanije poslabšan
Motorna ladja «Bled» je 9. julija dospela v Koper, od tu pa je odplula proti Benetkam in nazaj proti Reki. Ladja «Bohinj» je 11. julija zapustila pristan v Buenos Airesu in se preko San-
tosa, St. Vincenta in Genove odpravila na Jadransko morje.
«Bovec» je 12. julija odplula z Reke proti Benetkam, od koder je obrnila znova na Reko. Ladja ((Zelengora« se je 14. julija zasidrala v Temi; od tu je odpotovala v Takoradi in St. Vincent, nakar bo zaplula v Jadransko
V Vidmu je bilo letno zasedanje Z veze furlanskih indu-strijcev. Predsednik A. Taverna je v svojem poročilu poudaril, da so politični dogodki v preteklem letu neugodno vplivali na državno gospodarstvo, torej tudi na gospodarsko dejavnost v Furlaniji, število nezaposlenih se je lani znatno skrčilo v glavnem zaradi množičnega izseljevanja v tujino; po drugi strani pa so se povečali življenjski stroški. Vloge na bankah so se dvignile, a prav tako je bilo tudi več meničnih protestov in stečajev. Konjunktura furlanskega gospodarstva je v začetku kazala dobro, kasneje pa so nastopile resne težave; zaradi tega je bila pri investicijah potrebna previdnost. Industrijska podjetja so bila v začetku dobro zaposlena, toda pozneje so zabredla v težave pri razpečevanju svojih proizvodov. Furlanska pokrajina je bila v nre-majhni meri deležna vsedržavnega gospodarskega napredka. To se zlasti čuti v hribovitih predelih. Gospodarstvo Furlanije bo mogoče izboljšati samo s pospešitvijo industrijskega razvoja.
NEMŠKI GENERALNI KONZUL dr. Herman Flender iz Milana se je pred nekaj dnevi mudil v našem mestu; v spremstvu predstavnikov tržaških oblasti si je ogledal industrijsko pristani-
ITALIJANSKI STROKOVNJAKI MENIJO
pomočnik Zorin in nekdanji vodja sovjetske delegacije na ženevski konferenci Zarapkin. Vse kaže, da se bodo pogajanja razširila tudi na draga sporna vprašanja, predvsem na nemško oziroma berlinsko vpraša nje. V Zahodni Nemčiji pa tudi v Franciji gledajo z nezaupa njem na te stike, boječ se, da bi bil sporazum med velikimi državami dosežen na njihov račun.
MALEZIJA — NOVA DRŽAVA. Po sporazumu prizadetih dežel, ki je bil dosežen v Londonu, je bila ustanovljena nova država Malezijska federacija, ki bo združevala Malajo, Singapur, Severni Borneo, ki ]e doslej pod angleškim pokroviteljstvom, Saravak in Braneje. Sultan, ki gospoduje na Brane-jih, ni sicer posebno navaušen za ta sporazum. Ako sultan ne pristane na sporazum, bo nova država brez Branejev obsegala 130.818 kvadratnih milj. Po daljšem obotavljanju je sultan izjavil, da ne bo pristopil k novi državi, ki bo pričela živeti 31. avgusta. Brunej obsega 2226 kvadratnih milj ter ima 83.000 prebivalcev. Vse kaže, da bo novo državo priznal tudi Sukamo v imenu Indonezije.
Preobilica v ladjevju - vzrok svetovne krize v pomorstvu
Te dni je bil v Genovi občni zbor Združenja zasebnih brodarjev — Associazione armato-ri San Giorgio. V združenju so včlanjeni brodarji, katerih ladjevje zajema 850.000 ton bruto registrskih ton. Iz poročila predsednika Parodija bomo posneli nekaj zanimivih podatkov o svetovnem položaju v pomorstvu in o razvoju italijanske mornarice.
Tonaža italijanske trgovinske mornarice zavzema danes že 0-koli 5,5 milijona brt; od tega sc tri petine v rokah zasebnih brodarjev, ostali dve pa v državnih rokah. Okoli 500.000 ton italijanskega ladjevja je danes v razpremi zaradi krize prevoznin.
Dr. Parodi je mnenja, da je brodarstvo v krizi deloma tudi iz drugih razlogov. Tako na primer je delovna sila draga, vrevisoke so luške pristojbine, previsoki so tudi davki. Vlada bi morala ta položaj upoštevati; sicer gl»da:o brodarji v bodočnost z	‘<>m, kajti le
tako si '	dagati nji-
hova velika naročila ladjedelnicam.
Poročilo upravnega sveta u-gotavlja, da obsega danes svetovna trgovinska mornarica 145 milijonov brt, od tega sta približno dva milijona ton v razpremi. Obseg nezaposlenih ladij sicer ni razmeroma visok in bi se zaradi njega ne bilo treba vznemirjati, ko bi se ladjevje trgovinske mornarice ne večalo tako naglo. Lani so splavili za 8,375.000 ton brt, to je 435.000 ton več kakor 1. 1961.
Lani so razdrli manj ladij kakor prejšnje leto, in sicer 3,5 milijona brt ladjevja Tonaža razdrtih ladij ne bo letos dosegla te ravni.
Krize v pomorstvu je kriva predvsem preobilica ladjevja; zato so prevoznine tako nizke. Naročila novih ladij niso tako obsežna, da bi lahko zaposlile vso zmogljivost ladjedelnic po svetu, ki znaša 12 milijonov ton.
Da bi se izognili nadaljnjemu naraščanju neravnovesja med tonažo razpoložljivega ladjevja in dejanskimi potrebami
po tovornem ladjevju, bi bilo treba doseči mednarodni sporazum. Tako na primer bi bilo mogoče razpremeniti še več ladij in jih potegniti iz prometa oziroma jih poslati med staro
železo, ako bi lastniki za to
prejeli primerno odškodnino.
POLOŽAJ ITALIJANSKE MORNARICE
Neugoden položaj pomorstva na svetovnem področju mora seveda čutiti tudi italijanska mornarica; vendar se mora ta boriti z nekaterimi težavami, ki jih druge mornarice nimajo Italijanski brodarji s težavo najemajo kredite, ker so obresti previsoke- Poleg tega itali janski davčni sistem ne upošteva nujnega nihanja, ki nastopa v gospodarski konjunkturi in ki ga morajo čutiti tudi podjetja. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da je odstotek italijanskega ladjevja v razpre mi med naj višjimi na svetu Poročilo tudi ugotavlja, da so pristojbine v italijanskih lukah previsoke.
USPEH
JUGOSLOVANSKE POPEVKE
Jugoslovanska popevka «Pro-sljavljuj taj dan« je zmagala na V. festivalu lahke glasbe v Pesara. Pesem sta pela Rudmi-la Klaraklavčič in Narciso Pa-rigi (Ag. Italia).
PREDNOSTNE LESTVICE. — Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 10. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1963-84. Lestvice so na vpogled za dobo desetih dni — od 10. do 12. ure — pri znanstvenem liceju v Ulici Lazzaretto Vecchio, 9-11.
V	zadnji številki biltena «In-formazioni per il Commercio Estero« so navedeni podatki o dotoku tujega kapitala v Italijo v mesecu maju. V tem mesecu so inozemski industrije! izvedli 10 investicijskih operacij v skupnem znesku približno 1 milijarde 300 milijonov lir. Te naložbe zadevajo petrolejsko, mehansko, tekstilno in živilsko industrijo. Izvršile so jih: 4 ZDA, 3 Švica, 2 Belgija in 1 Luksemburg. Od teh jih je bilo izvedenih 8 za ustanovitev novih proizvodnih podjetjih, ostali dve pa za razširitev že obstoječih. Od začetka tega leta do konca maja je znesek proglašenih naložb znašal 8.150 milijonov lir, porazdeljenih na sledeča industrijska področja: živilska industrija 2.067 milijonov lir, železarstvo 1.720 milijonov, elektromehanska indu strija 1.601, petrolejska 1-296, kemično-farmaeevtska 630, tekstilna 251, papirna 140, gumarska industrija 140, druge (gradbeništvo, rudarstvo, poljedelstvo in tako dalje) 305 milijonov lir.
V	maju so naložbe v obliki posojil in financiranja znašale 0 krog 23 milijard lir. Dve belgijski in luksemburška družba nameravajo prispevati k povečanju kapitala italijanskega petrolejskega podjetja; švicarska in ameriška družba bosta v celoti financirali italijansko dražbo, ki se bavi z načrtovanjem in izdelavo naprav za hlajenje zraku; podjetje iz Vaduza in nevvorška družba mislita sodelovati pri povečanju kapitala obrata za
vstekleničenje pijač; neka švicarska družba bo z brezplačno dobavo strojne opreme podprla italijanski obrtniški obrat; skupina ameriških operaterjev bo s sodelovanjem italijanske družbe pričela iskati petrolej blizu Sirar
ZA PRAVICE MANJŠIN. Med razpravo o tržaškem občinskem proračunu je socialistični vodi telj Pittoni izjavil, da socialist branjo pravice vseh manjšin. Na zasedanju pokrajinskega sveta v Trstu je svetovalec inž. Pečenko zahteval priznanje e-nakopravnosti za slovenski je zik pri vseh publikacijah pokrajinske uprave. Govornik se je dotaknil tudi poiožaja našega kmetijstva. Tudi prof. Se ma se je zavzel za spoštovanje pravic slovenske manjšine.
Tu^spiii
TURIZEM NA GORIŠKEM-! Dne 21. in 22. julija bo na letališču v Bovcu letalski miting, s piknikom. Potovalna agencija) »Izletnik« v Bovcu organizira! redne izlete na Mangartsko sej dlo, ki je zdaj dostopno za vsaj motoma vozila; tako tudi za manjše avtobuse. V soboto, 20. t.m. bodo v Bovcu odprli ko-j palni bazen. Na Livku stane dnevni penzion v gostišču «Ma-| tajur« 700-800 dinarjev; v Tol-; minu je v hotelu «Krn» prostih še več sob, prav tako v Mladinskem domu in zasebnih j hišah. V Novi Gorici bo 20. in 21. t.m. na vrtu hotela « Parko modna revija z zabavnim pro-i gramom.
IZLET NA MANGART. Pre teklo nedeljo je Prosvetno druš-j tvo A- Cok na Opčinah prire: dilo izlet na Mangart. Z avtobusom se pripelješ čez Bovec in Log do koče pod Mangartom, to je 2.072 metrov visoko, do vrha je samo še 400 metrov. V koči ti postrežejo tudi s toplimi jedmi proti zmernim cenam.
CENE OB JEZERU CADORE-V letoviščarskih krajih ob je-1 zera Cadore (800-1000 metrov nad morjem) se cene izven sezone (meseca junija in do 15-julija ter od 1. septembra naprej ) za prenočišče in hrano sukajo med 1600 in 2200 lirami na dan. Približno iste cene veljajo za Auronzo in Misurino-
FOLKLORNI NASTOPI V OPATIJI. Dne 26. julija nastopi «Tanec» iz Skopja, 4. avgusta «Kolo» iz Beograda, 10. avgusta »Vlahovič« iz Zagreba, a 22. avgusta «Zora» iz Opatije-
Angleži in Nemci
cuse; isto nameravajo nekateri ameriški operaterji iz Houstona; belgijska dražba iz Bruxellesa
pa bo financirala tvornico električnih naprav.
(Nadaljevanje s 1- strani)
sko zvezo in njenimi zavezniki-V tem smislu je treba revidirati sistem izdajanja licenc. S po; razumno z vzhodnimi državami je treba izdelati petletni načrt za pospešitev izmenjave. Vzhodnim državam je treba podeliti kredit za uvoz industrijske o-preme. Državam, ki hočejo kupovati na Angleškem, je trebo omogočiti, da lahko na Angleško tudi izvažajo, sicer ne pridejo do potrebnih deviz.
Lani je angleški izvoz v vzhodne države dosegel vrednost 310,52 milijona dolarjev, to je 3 odstotke angleškega izvoza na izvenšterlinška področja. Angleški industrij ci so prepričani, da bi se izmenjava z vzhodnimi državami lahko podvojila-V zadnjih desetih letih se j® angleška trgovina z državam* sovjetskega bloka pomnožila štirikrat.
Srečna ženska;' ki' je ljubW' na, ne potrebuje ničesar vet-Moški, ki ljubi in je ljubljen vedno potrebuje še kaj dru9e' ga.
NASE SOŽALJE
Med ruševinami tronadstrop-ne hiše v Ulici della Tesa, katera se je v nedeljo podrla zaradi eksplozije, so našli smrt 33-letni Vittorio Loreia, 66-letni Antonio Bassani in 64-letna Arina Pelos por. Bassani. Pri nesreči na delu je izgubil življenje 49-letni zidar Ferdinande Bologna, ki je strmoglavil s strehe poslopja na Opčinah. Prav tako na Opčinah je napravil samomor 60-letni Giovanni
Bis; bil je občinski uslužbenec
in iz neznanih razlogov se je obesil. V Trstu je umrl Anton Bole. V goriški bolnišnici je podlegla hudi bolezni šolska nadzornica 51-letni Bruna Go-rian por. De Rocco. V štever-janu je umrla 86-1 etna Ivana Ciglič roj. Hlede, na Palkišču 10 mesecev star Renato Peric, ki je že od rojstva bolehal. V Zagraju je v prekopu utonila 77-letna Maria Tomasini; ne vedo, ali gre za nesrečo ali za samomor.
Transmlria
I*. F. A.
IMPORT - E X P O R T
TRST ■ Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
poliestere-dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRANSTRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C. E A i in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex
S. p. A.
T R Si T, Via della (»e p pa, 9 Tel. 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RI industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A.-D- D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH UR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 teluon Št 38-101, 38-045 brzojavni naslov*: BANKRED
Tl
Tl
m
st:
kc
m
PC
m zrna. s 3 z?« * a-* < * er a O.** a <-3 e-a S. astrah-k:
P, 3*5 ■'6 W * %. $!■« * S « « OV 6 rt > « i
Na političnem obzorju
TISKARSKI STROJI TEČEJO PREPOČASI?
Mi smo svojemu stanovskemu tovarišu Dragu Godini čestitali, ker se ni ustrašil težkega dela — ustanoviti oziroma obnoviti slovenski list «Pre-porod» v razmerah, v katerih živimo Slovenci v zamejstvu. List ni sicer velik po formatu, pa je zato toliko bolj borben. Tudi za to borbenost mu čestitamo spričo njegove visoke starosti in še v času, ko niti mladina ni posebno borbena. Po pisanju lista sodimo, da se je urednik prav mladeniško razveselil, ko je izšla prva številka obnovljenega »Preporoda«; saj ni pozneje mogel zadržati svojega zadoščenja, da lahko po sedmih letih svobodno polemizira z »Gospodarstvom«. In še v naslednji številki se je spravil na ((Gospodarstvo)), a poleg vsega pozval v boj tržaške ((doktorje komercialiste)). Motite se, če mislite, da je hud na nas. Res je, svoj čas smo rajši objavljali opise njegovih sprehodov po tržaški
Ko potuješ v Jugoslavijo
Mnogo več turistov čez Trst kakor lani
SLOV. GOSP. ZDRUŽENJE |
Kaže, da bo letošnja turistična sezona za Jugoslavijo ugodnejša kot lanska. Tudi podatki o številu vizumov, ki jih je letos izdal jugoslovanski generalni konzulat v Trstu potrjujejo to domnevo. Do 15. julija je tržaški konzulat namreč izdal o-koli 50.000 vizumov (poslovnih, za obisk in turističnih); turističnih je bilo 11.000 več kot lani. Pri ocenjevanju tega dosežka je treba upoštevati, da je bil med tem časom uveden tudi turistični vizum za 12 potovanj. Turistični učinek tega je seveda večji kot ostalih, saj potujejo z njim turisti lahko 12-krat v enem letu in se po svoji lastni odločitvi lahko zadržijo v Jugoslaviji vsakokrat po 30 dni. Sicer obstajajo turistični vizumi za eno potovanje, tri. in šest potovanj. Vsi turistični vizumi, razen vizuma za eno potovanje veljajo eno leto, turistični vizum za enkratno potovanje pa velja za tri mesece.
£	«» n. general-
nem jugoslovanskem konzulatu
va razglabljanja o «novi» go-spodarsko-socialni teoriji, ki bo namah rešila iz stiske upokojence, uslužbence in delavce s slabimi plačami ter hkrati o-mogočila trgovcem, da se iznebijo velikih zalog zaležanega blaga. «Ves denar, ki je potreben za višanje plač, podpor in pokojnin mora dati državna banka brezplačno na razpolago delodajalcem, državnim in drugim upravam« vzklika ((Preporod«. S tem denarjem bi u-pokojenci in vsi reveži lahko izpraznili trgovine. »Preporod« ne postavlja vprašanja, od kod naj državna banka vzame denar. Ali naj ga natisne? Mi pa mislimo, da so državne banke že davno premočno pognale tiskarske stroje, sam »Preporod« v isti številki, v kateri poziva državne banke, naj odprejo blagajne in brezplačno razdelijo denar delodajalcem in javnim ustanovam, da ga bodo lahko dale upokojencem in svojim nameščencem — piše, da višanje podpor in pokojnin nikakor ne koristi, ako se ne ustavi višanje cen blaga». Od kod višanje cen blaga? Preveč denarja je v obtoku. Prenaglo tečejo tiskarski stroji! Drago Godina je pri vsej svoji visoki starosti še tako krepak, da bi jih rad Pognal še hitreje...
STARA RESNICA O USODI -Manjšin. «Naš tednik-kroni-ža» (Celovec) je pričel v svoji zadnji številki priobčevati v izvlečku razpravo univ- prof. A. Hilokmana iz Mainza o odnosih narodnostnih manjšin s Posebnim pogledom na »majhne« narodnostne skupine v Ev-fopi. Pisec naglasa, ,da zahtevajo koristi Evrope, da se manjšinsko vprašanje reši in pripadnikom manjšin zagotovijo.. vse pravice enakopravnih državljanov. Motijo se tisti, ki mislijo, da je vprašanje neke manjšine rešeno, ako se manjšina pod pritiskom okoliščin ln krivične politike oblasti povsem asimilira in prisvoji jezik večinskega naroda (države, v kateri živi). Vprašati se je treba, ali je taka rešitev res evropska? Pisec pravi tudi, da je stoletna zgodovina pokazala, da s° prav odpadniki (renegati) dajhujši nasprotniki narodnostne skupine, h kateri so pripadali po svoji krvi. Za narodnostne skupine pomeni začetek konca, ako se njeni pripadniki Pričnejo sramovati svoje materine govorice in bolj cenijo je-žik večinskega naroda.
ZA PRAVICE SLOVENCEV. Med razpravo o tržaškem proračunu je več slovenskih govornikov zahtevalo, naj se Slovencem priznajo vse pravice kot enakopravnim državljanom.
Simčič je kot predstavnik Skupne slovenske liste obširno Sovoril o pomanjkljivostih v °premi slovenskih šol; obžaloval je, da zakon o slovenskih solah še ni bil izveden. Glede pdnosov med večino in manjšino je naglasil, da je creba dačela enciklike papeža Jane-ža XXIII. »Mir na zemlji« dejansko uresničiti. Izvesti je tre-°a tudi določbe državne ustave in londonskega sporazuma. Občinska svetovalca Hreščak, Predstavnik socialistične stran ke, in Gombač, v imenu ko-diunistične stranke sta kritizirala pasivno zadržanje občin-skega odbora, ki si ne prizadeva, da bi prišlo med italijanskim in slovenskim prebivalstvom v tržaški občini do bolj sih odnosov. Pogoj za to, kakor je zlasti naglasil svetovaiec oreščak, je priznanje Slovencem vseh pravic, ki jim gredo.
KRIZA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVEiU. Tržaški openski svet ni odobril proiaču da tržaške občine za leto i963, ki mu ga je v imenu občinske-|a odbora predložil župan dr. rranzil. Za proračun je giaso valo samo 29 svetovalcev, proti d j emu pa 30. Za proračun j c Slasovalo 21 svetovalcev krščanske demokracije, 5 socialnih demokratov, 1 republikanec, dr. Simčič (za Skupno slovensko listo) in Tolloy za tržaško unijo 'eno izmed indipendentističnih ptruj); proti je glasovalo; 13 komunistov, 7 misinov (neofa-sistov), 5 liberalcev, 4 sociali in Marchesich v imenu on te neodvisnosti. Župan je dptei prepričati svetovalce, tudi opozicijo, da bi glasovala za Proračun, trdeč, da ne re za Politično vprašanje, temveč sadro za upravno zadevo. Po vsej erjetnosti je napravil taktično napako tudi s tem, da je Posredno zagrozil s komisar-'em, češ svetovalci naj izbira lo med izvoMeno in komisarko upravo. Občinski odbor ni Vstopil.
v Trstu prejeli vizum, je največ Italijanov, nato Avstrijcev, Nemcev in Francozov, Angležev in Američanov je mnogo manj. Letos je italijanskih državljanov iz notranjosti več kot lani, Avstrijcev, Nemcev in Francozov je bilo okoli 8 do 9 odstotkov. Kolektivnih vizumov (za skupna potovanja, oziroma izlete) je bilo letos izdanih 185 (za okoli 4.800 izletnikov). KOLIKO STANE JUGOSLOVANSKI VIZUM? Turistični vizum za eno ali 3 potovanja 650 lil za 6 potovanj 1300 lir za 12 potovanj 1950 lir Vizum za obisk in poslovna potovanja
za eno potovanje 1950 lir za več potovanj 3900 lir Tranzitni vizum enkratni 650 lir dvakratni 1300
Turistični vizum za eno potovanje ali tri stane torej enako; poleg tega velja vizum za tri potovanja eno leto, za eno potovanje pa samo tri mesece.
Jugoslovanske konzularne o-blasti so odpravile tako imeno-
kronika
HIŠA JE ZASULA TRI TRŽAČANE. V nedeljo 14. t.m. se je pripetila v našem mestu huda nesreča, ki je terjala tri smrtne žrtve, medtem ko je bilo laže in huje ranjenih' 17 oseb. V. Ul. Tesa je v mehansko, delavnico v stari hiši vdrla voda; tedaj je namreč močno deževalo, ob hiši pa ni bilo potrebne kanalizacije. Ob dotiku vode z večjimi količinami vskladiščenega kalcijevega karbida se je razvil liud plin, ki je nenadoma povzročil eksplozijo. Pri tem se je dobršna polovica tronadstropnega poslopja podrla in potegnila za seboj stanovalce; zaradi slabega vremena so bili namreč skoraj vsi doma. Po dolgem in napornem delu so gasilci in prostovoljci potegnili izpod ruševin tri trupla in večje število ranjenih.
Policija je aretirala solastnika delavnice Josipa Dujca in Karla Grgiča in ju obtožila, da sta z neprevidnim ravnanjem zakrivila nesrečo; kajti navzlic temu, da je že marsikdaj prišlo do sicer omejenih poplav, sta hranila v kleti karbid, iz katerega se je po spojitvi z vodo razvil smrtonosni acc-tilen. Lastnika se zagovarjata, da je nesreče kriva okolnost, da so zaradi dela na ulici nastopile spremembe v kanalizaciji.
vano garantno pismo, kar pomeni, da izdajajo vse vizume brez takšnega pisma. Tudi fotografij ni treba več za vizum.
Za potnike je velika olajšava v tem, da generalni konzulat v Trstu izda vizum še isti dan, ko je bil vložen potni list, in na željo potnika že no preteku ene ure. Za izdajanje vizumov posluje konzulat od 8.30 do 13. ure vsak dan, razen seveda nedelje in praznikov.
Tuje valute vzame potnik s seboj čez mejo, kolikor mu drago; menja jo lahko že takoj na meji, v vlaku, v menjalnicah ob meji in drugod po državi pa tudi po hotelih. Odkar ie bil uveden nov tečaj, za tujce ugodnejši (za 100 lir 120 dinarjev), menjujejo tujci več tuje valute v dinarje. Tuje valute ni treba prijaviti ca-rinarju. (Dinarjev lahko vzame potnik s seboj čez mejo samo 1500, in sicer v bankovcih po 100; pravijo, da bo v kratkem dovoljen vnos 3000 dinarjev, medtem ko bi glede iznosa o-stali pri sedanji vsoti 1500 dinarjev. )
JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL V TRSTU Rudi Janhuba je priredil v Lipici sprejem na čast tržaškemu kor. zularnemu zboru in predstavnikom tržaških oblasti. Rova bilu sta se odzvala tudi vladn. generalni komisar dr. Mazza in podprefekt dr. Pasmo. Po ogle du kobilarne so gostje prisostvovali jahalnim vajam pod vodstvom mojstra španske jahalne šole Pečovnika. Nato je bila zakuska na prostem. Ob tej priložnosti so odprii za mednarodni promet stranski blok v Lipici.
Matura na trgovski akademiji
V torek so se zaključili usposobi j enostni izpiti na Državnem trgovskem tehničnem zavodu. Prijavljenih je bilo 28 kandidatov, navzočih 27; eden je pri vojakih in bo izpit delal v jesenskem roku.
Z uspehom so izpit opravili naslednji kandidati. Miranda Berdon, Danilo Birsa, Friderika Bukavec, Almira Cossutta, Jurij Kuferzin, Glavko Petaros Edvard Sossi, Sonja Širca in Adrijan Uršič (privatist). Deset kandidatov ima popravne izpite v jesenskem roku in 8 kandidatov izpita ni naredilo.
Od 27 navzočih je torej ab-solviralo z uspehom 33,33 od stotka, popravne izpite ima 37 odst, in 29,67 odst. je bilo odklonjenih. Med odklonjenimi je pet rednih dijakov in trije privatisti od štirih navzočih (pet je vseh), se pravi, da je od rednih dijakov (23) izdelalo 8 ali skoro 35 odst.; od priva-tistov pa eden ali 25 odst. Ostali trije so bili odklonjeni
Zanimivo je, da je skoro prav toliko dijakov (devet ali 39 odst.) izdelalo zadnji letnik zavoda, kot jih je izdelalo usposobljenostih izpit. Zdi se, da je izpraševalna komisija ugotovila približno enako pripravo dijakov, kot jo je ugotovil razredni profesorski zbor ob zaključnem ocenjevanju.
Izboljšan položaj uslužbencev med boleznijo
Po uspešnem posredovanju krajevne zvezne delavske zbornice pri ustanovi INAM v Trstu in pri generalni direkciji iste u-stanove v Rimu je prišlo do izboljšanja glede oolniške in zdravniške pomoči za vse delavce tržaške pokrajine. Izboljšanje obstaja v tem-le;
Od 21. dneva bolezni dalje bo imel zavarovanec pravico do 2/3 dnevne plače, medtem ko ostane nespremenjen prejemek za prvih 20 dni bolezni, ki znaša 50 odsto plače. Zavarovalno kritje se v primeru, da se delovni odnos pretrga ali konča podaljša od sedanjih 60 dni na 180 dni.
Nadalje je dokončno določeno, da se smatra za člane družine, ki imajo pravico do bolniške pomoči pri INAM, vse tiste osebe, za katere ima delavec pravico, da prejema družinske doklade. To pomeni, da veljajo za določitev upravičencev isti predpisi kot za določitev upravičencev za prejemanje družinskih doklad.
Izboljšanje zadeva tudi kmečke delavce. Od 1. julija dalje imajo poljedelski delavci, kakor tudi družinski člani, ki živijo v njih breme, pravico do bolniške pomoči doma in v ambulatorijih, do specialistične in babiške pomoči itd.
Poljedelski delavci, ki preje- dijaki popravni izpit iz sloven- j
1 ščine, 5 iz italijanščine, 4 iz
kultura tn žrvtjmjo
Italijansko - jugoslovansko sodelovanje v televiziji
Kaj menijo na tej in oni strani
Ljubljana, konec junija ■ sko preosnovo. Pri tem bodo Italijanska televizija je pri- po možnosti upoštevale želje
šla na glas, da je ena najboljših v Evropi, a za jugoslovansko, ki oddaja komaj štiri leta, pa smo bili mišljenja, da je šele v poskusni fazi in da ji je treba zaradi tega spregledati marsikatero začetno nerodnost, nespretnost, tehnične napake in kaj še vemo ka.i.
Kot je že v navadi, vsak rajši kritizira naprave svoje države in je prizanesljiv nasproti sosednim prizadevanjem. V Italiji slišimo in beremo nenehne pritožbe na račun raznih oddaj italijanske televizije, a v Jugoslaviji je najmanj, kar pišejo in trde o svoji televiziji, da je dolgočasna, premalo živahna in vesela ter si žele malce več varietejske razposajenosti in blišča italijanske televizije.
V resnici pa imata obe televiziji svoje vrline, ker bi sicer
majo stalno plačo, imajo pravico do izplačila 50 odsto plače.
Moški bi se nikdar ne smel sramovati priznati, da se je motil; saj bi s tem samo povedal, da je danes modrejši, kakor je bil včeraj.
Včeraj je bila po vsej Italiji stavka zidarjev in delavcev nameščenih v gradbeništvu. Zidarji so stavkali v trenutku, ko je gradbena sezona na višku ter so očitno namenoma izbrali prav ta čas, da bi laže pritisnili na podjetnike. Gre za obnovitev skupne pogodbe, ki zapade konec tega leta. Podjetniki se nočejo spustiti v pogajanja in trdijo, da je za obnovo pogodbe, ki zapade šele čez pol leta, . še dovolj časa. S stavko hočejo zidarji prisiliti podjetnike na pogajanja.
Sindikalne organizacije zahtevajo povišanje prispevka v primeru brezposelnosti, iz katerega koli vzroka, znatno povišanje plač, vključitev nekaterih posebnih prispevkov v plače, ureditev akordnega dela po enotnem sistemu in skrčenje delovnega časa, medtem ko bi se plače ne znižale ter nadaljnje znižanje delovnega časa za zidarje v predorih in na podvodnem delu.
Navedli bomo nekaj primerov plač, v katerih je vključena tudi višja draginjska doklada od meseca maja naprej: specializiran delavec (zidan po 18 do 20 let dela 332,74 lire na uro, po 20 letih 341,53; kvalificiran delavec po 18 do 20 let 301,23, po 20 letih 309,45. Specializiran zidarski pomočnik po 16 do 18 let dela 213,60, po 18 do 20 letih 263,69, po 20 letih 208; navaden delavski pctnočnik po 16 do 18 let 201,77, po 18 do 20 248,98 in po 20 letih 264,68. Ženske 248,29 lire na uro.
Zaradi izredne konjunkture in pomanjkanja zidarjev m zidarskih pomočnikov so plače mnogo višje in se pri zidarjih sukajo med 500 in 700 lir na uro. S stroški za socialno zavarovanje in raznimi prispevki za primer nezaposlenosti stane
danes zidar večje podjetje okoli 1000 lir na uro; izdatki obrtniških podjetij za delovno silo so nekoliko nižji, ker so tudi socialni prispevki nižji.
POSEBNO ZAVAROVANJE ZA PRIMER NEZAPOSLENOSTI
Za zidarje so v Italiji lani uvedli posebno zavarovanje za primer nezaposlenosti, iz katerega koli vzroka, kakor na primer zaradi slabega vremena in pomanjkanja konjunkture sploh. Od julija 1962 so pričele po Italiji poslovati posebne »gradbeniške blagajne« (Cassa edile di mutualita e di assisten-za), ki so pravno bile uvedene že 1. januarja 1962. V to blagajno se stekajo posebni odtegljaji od plač, ki znašajo 22,3 odsto. Zidar je pravzaprav dvakrat zavarovan, in sicer na podlagi splošnega zavarovanja, kakor delavci v drugih strokah, za katero prispeva predvsem podjetnik in deloma tudi sam delavec, na drugi strani pa z denarjem, ki se zbira v gradbeniški blagajni, v katero nri-speva vse sam. V primeru brezposelnosti prevzame zavod za socialno zavarovanje jamstvo za odškodnino v višini 24-ur-nega dela na teden (delovni teden znaša 48 ur), za ostalih 24 ur pa gradbeniška blagajna. Vsekakor ostane lastnik denarja, ki se zbira v gradbeniški blagajni, delavec. V primeru, da je zidar delal ves čas in la ni izkoristil prispevka gradbeniške blagajne, mu ta navadno po šestih mesecih vrne denar.
V gradbeništvu je bilo konec maja tega leta na Tržaškem zaposlenih 8623 ljudi, in sicer 8298 moških, 212 žensk in 113 vajencev, konec maja 1962 pa 7627, od tega 7326 moških, 162 žensk in 161 vajencev.
Kaj pogrešajo na tržaški tržnici
Pokriti tre na debelo pri Sv. Andreju v Trstu je dobro poznan, še posebno trgovcem z zelenjavo in deloma tudi našim gospodinjam, čeprav leži precej od rok; saj ne primanjkuje tramvajev, ki te pripeljajo tik do vhoda tržnice, čim prestopiš njen prag, te prevzame živahen vrvež in značilno klicanje prodajalcev — seveda v manjši meri kot na Ponterošu, ki odmeva po prostranem paviljonu.
Vzdolž trga je razvrščenih 54 skladišč, 27 na vsaki strani. Vsako skladišče meri 70 k v. metrov. V njem trgovec na debelo v zgodnjih jutranjih lirah marljivo razpostavlja in preurejuje zaboje s sadjem in zelenjavo v pričakovanju, da se pojavijo kupci. Poleti odpro tržnico ob 5. uri, prekupčevanje se prične ob 7. uri in traja do 13. ure, medtem ko je trg v popoldanskih urah zaprt. Od 15. septembra naprej pa odpirajo tržnico ob 5.30, kupčije se prič-no ob 7.30 in trajajo do 12. ure, popoldne pa se nadaljujejo od 15. do 18. ure.
Po sredi paviljona je razmeščeno blago nekaj čez 20 prekupčevalcev; ti nimajo lastnih skladišč, njihov posel pa je v tem, da od grosistov kupujejo rastlinska živila (kadar jih ie mnogo) in -"h prodajajo po višji ceni. Trgovci na debelo so v veliki meri Italijani, med njimi je le nekaj Slovencev; eden od teh trguje izključno s suhim sadjem južnega izvora, kot s suhimi smokvami, rožiči in datelji. Najbogatejši grosisti so iz Južne Italije. Glavno besedo ima južnjak, ki je ne-
kje blizu Foggie pri Bariju kupil obsežno zemljišče, in na njem nasadil vinograd. Gojijo ga njegovi sorodniki. Ko je grozdje dozorelo, mu ga pošiljajo v Trst, s čimer mnogo zasluži, medtem ko morajo ta sadež drugi grosisti kupovati.
OD KOD PRIHAJA
POVRTNINA?
V sedanji sezoni je tržnica bogato založena z vsakovrstnimi rastlinskimi živili vseh kakovosti. V glavnem prihajajo iz Južne Italije (začetni sezonski pridelki), uvažajo pa jih tudi iz tujine, tako iz Jugoslavije (povrtnine in krompir), iz Poljske in Francije (krompir), pa tudi iz Kanade (krompir).
Mnogo sočivja prihaja iz predelov v Severni Italiji, največ z beneškega pa tudi z goriškega in seveda tržaškega področja.
Goriški kmetje — mislim na kmete iz okoliških vasi, kakor iz Standreža — prinašajo na pokriti trg predvsem češnje, grah, drobni in stročji fižol, breskve, bučke, pozimi pa o-hrovt, solato endivjo; cikorijo, rdeči radič, korenje in podobno. Iz tržaškega okoliša (Ko-lonkovec, Sv. Ivan, Milje itd.) prinašajo kmetje pretežno povrtnine (solata, radič).
Trenutno je prekupčevanje zelo živahno, saj gre dnevno v promet približno 2.000 kg sočivja, kupcev pa se nabSre povprečno 1.000 na dan. Vsak dan med 10. in 12. uro je tudi prodaja na drobno. Večina gospodinj, ki stanuj rjo v neposredni
bližini tržnice, nabavlja žele-	_	___
njavo in sadje kar tu. Ustavil! dijo v glavnem bogatejše dru-sem starejšo gospo, ki je prav-: žine, katerim prav res ne bi kar prihajala na trg:
»Gospa, čemu kupujete zelenjavo in sadje na pokritem trgu, ne pa v navadni zelenjavni trgovini?« — »Zato vendar, ker je na pokritem trgu zelenjava cenejš. !»
»Kupujete vsak dan sproti, ali pa si nabavite povrtnin za nekaj dni?«
«Po navadi kupim enega ali dva zabojčka sočivja, ki mi trajata dva ali tri dni.«
«Kaj pa kakovost blaga?«
»Blago se pravzaprav nič ne razlikuje po kakovosti od zelenjave po trgovinah.«
Nekatere ženske prodajajo na pokritem trgu kupljeno blago naprej in to po višji ceni; gredo od hiše do hiše in ga ponujajo drugim gospodinjam trdeč, da gre za zelenjavo pristno domačega pridelka, številne ženske se vtihotapijo v tržnico tudi pred 10. uro pod pretvezo, da bodo kupile nekaj rož, ali pa ker imajo morda sorodnika, ki je kakorkoli zaposlen v tržnici. Glede tega se pritožuje tudi lastnica trgovine z zelenjavo, ki je v neposredni bližini pokritega trga. Eno izmed teh sem vpraš-1: »Gospa, koliko časa pa že imate tole trgovino?« — »Dvaindvajset let.«
»Ali pomeni nokrita tržnica za vas hudo konkurenco?« — «Da!... Saj ne rečem, odjemalcev imam kar precej. Toda zlasti dve stvari se mi ne zdita pravični: Prvič: Pokrita tržnica je odprta tudi za neposredne potrošnike, da bi si pomagali posebno revnejši sloji, v resnici pa ni tako. Vanjo ho-
.	i ne kukali druga k drugi na so-
ce se ozremo se na predmete, Sedne zaslone iz katerih imajo dijaki poprav- Mislimo, da je list »Regione«, • *mfj° J*! glasilo krogov novo ustanovlje-dežele Furlanija-Julijska krajina, v svoji številki 20 pravilno zadel bistvo obeh televizij in pri tem še izpričal duh pravega prijateljskega vzdušja, ki vlada ob naših mejah: Trideset odsto tržaških televizijskih naročnikov sledi jugoslovanskemu programu, a v tržaški gorenji okolici je takih naročnikov kar 96 odsto. Saj pa tudi relejna postaja na Nanosu omogoča zelo razločne oddaje.
»La Regione« trdi, da jugoslovanska televizija od primera do primera svobodneje in sproščene j e od vseh cenzorjevih mahinacij podaja notranje družbeno življenje. Oddaja »Muzej voščenih lutk«, razni skeči in neprestano razne druge oddaje šibajo zelo ostro razne pomanjkljivosti v jugoslovanskem javnem življenju in se ne ustavijo hiti pred življenjem posameznih jugoslovanskih funkcionarjev.
Eno veliko prednost ima jugoslovanska televizija, da so njene kulturne oddaje ne samo zabavne, temveč tudi resne in strogo kritične.
Pa še v neki drugi panogi i-ma jugoslovanska televizija prednost pred italijansko: v br-zem in objekt ivnem poročati ;u o velikih nedeljskih športnih tekmah. Pri velikanskih investicijah v nogometna moštva vodilnih nogometnih klubov se ni čuditi, da vplivajo na italijansko televizijo, da le-ta oddaja prenos s tujih nogometnih igrišč šele v večernih urah, da ne bi televizijski gledalci dezertirali domačih nogometnih i-grišč. Zato se je dogajalo, da so dolge kolone tržaških avtomobilistov odhajale ob nedeljah na Opčine, da bi po televizijskih zaslonih v kavarnah in v barih ter pri prijateljih zasledovali potek tekem kot na pr. Italija B-Avstrija B, Brazilija-Anglija, Italija-Brazilija, ki jih je hitro in neposredno z igrišč oddajala jugoslovanska televizija.
Pohvalen je tudi način, kako jugoslovanska televizija oddaja filme, integralno, v jezikovni izvirnosti in če potreba, pri starejših filmih s potrebnimi razlagami, analizami in s kritičnimi opombami, razgovori z i-gralci in režiserji, kakor na pr. z Gabrijelom Ferzettijem. Jugoslovanska televizija daje dalje zelo mnogo glasbe, baletov, komornih in ljudskih koncertov, folklornih prireditev, opernih predstav, skratka same stvari, ki imajo skupen mednarodni jezik.
V	Jugoslaviji je veliko zanimanje za italijanske televizijske programe, marsikateri jugoslovanski oddaji je botrovala zamisel o starejših italijanskih oddajah, zlasti varietejskih. »Jaguarjev prijatelj« naj bi vprav inspirirala podobno jugoslovansko oddajo. Ne ena ne druga televizija pa ne delata nobenih sitnosti zaradi morebitnega piagiranja in sta nekako kar zadovoljni s takim tihotapskim načinom medsebojnega sodelovanja.
V	Istri, kamor ne seže jugoslovanska televizija gledajo predvsem italijansko televizijo. Sicer pa jugoslovanski listi lepo nepristransko prinašajo povzetke važnejših oddaj na italijanski in avstrijski televiziji.
—ar—
angleščine, 3 iz nemščine, 3 iz prava in po 1 dijak iz trgovin-stva, ekonomije, blagoznanstva in gospodarskega zemljepisa.
Izid izpitov je torej nekako tak kot je bil izid ob koncu le ta. Res je, da bi bilo lepo, če bi vsi dijaki napravili usposob-1 j enostni izpit že v prvem roku. Žal je to nemogoče. Na izpraševalce pada velika odgovor nost pri vprašanju »pustiti ali ne pustiti« dijaka v življenje. Vsak se mora za življenje resno pripraviti- Ugled šole zahteva resnost in objektivnost pri odločanju. Zato lahko z gotovostjo računamo: kdor je izpit prestal, ne bo delal v živ ljenju sramote ne sebi ne šoli, ki mu je dala usposobijenostno diplomo.
Absolventom čestitamo k u-spehu in jim želimo veliko sreče in zadovoljstva v življenju. Vsi, ki se bodo v jeseni ponovno sešli, pa naj se pridno lotijo dela, da popravijo zamujeno, da jih bo izpraševalna komisija z veseljem pustila v svet.
R. L.
SADJE IN ZELENJAVA
NA TRŽAŠKEM TRGU
Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju, prodaja na drobno). Rdeča pesa 30-70 (60-90), zelje 30-50 (50-80), kumarice 15-60 (60-80), čebula 25-60 (80-90), fižol v stročju 95-120 (100-200), svež fižol 90-110 (180-220), solata 50-250 (150-300), melanzane 60-160 (100-200), paprika 60-110 (160-180), krompir 35-36 (60-80), paradižniki 10-75 (100-120), radič 50-400 (160-500), bučke 10-70 (80-100), pomaranče 200-300 (300-480), limone 150-250	(340-380),	marelice 50-180
(60-180), fige 60-140 (120-220), jabolka 35-160 (80-200), hruške 40-130 (80-160), breskve 20-110 (50-200), melone 55-100 (140 do 200) lir za kg.
PREMIČNI ŽERJAV ZA TRŽIČ. Jugoslovanska tovorna ladja «Matko Laginja« je pripeljala v tržaško luko polpremični žerjav, ki ga je naročila neka angleška industrijska družba. Posamezne kose zložljivega žerjava so s posebnim kamionom odpeljali v tržiško luko Porto-rosega.
čevati. Drugič, blago smejo grosisti prodajati na drobno le od 10. do 12. ure, dejansko pa vidim že okoli 10. ure skozi izložbo ženske, ki se vračajo s trga s polnimi torbami in zabojčki zelenjave.«
Po tem sklepamo, da je na pokriti tržnici vse premalo discipline in nadzorovanja, človek bi dejal, da je policijski stražnik, ki tako odločno odmerja svoje korake gor in dol po tržnem paviljonu, čisto navadna formalnost. V organizaciji in sploh poslovanju trga je več nedostatkov; tako na primer tržnica ni opremljena s hladilnimi napravami, zaradi česar se sočivje posebno poleti hitreje pokvari in segnije. Tržnica bi morala imeti lasten železniški tir; potem bi šlo natovarjanje in raztovarjanje blaga hitreje od rok. Pri tem delu je zdaj zaposlenih okrog 60 težakov. Tudi prostora primanjkuje; premalo ga je za skladiščenje rastlinskih živil in premalo tudi za parkiranje kamionov ter zasebnih avtomobilov. Pozimi je nekoliko bolje, ker je manj blaga in s tem prometa. Poskrbeti bi morali za učinkovitejše zračenje tržnega paviljona in skladišč, ker vlada v njih silna vročina, saj to škoduje ne le ljudem, ampak tudi zelenjavnim začimbam. Za čistočo skrbi razmeroma zadovoljivo mestna ustanova za čiščenje. Trgovci na drobno se pritožujejo zaradi pomanjklji-vega nadzorovanja, ki ima za posledico raznolike sleparije; teh ne morejo z"freti niti sa-
me ob’a=ti, kajti te*ko je priti
,	, -------- r— jco i.u --.do živega tičem v človeški po-
I bilo treba tako skopuško var-1 dobi«
NAŠI ŠOLNIKI PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU
V torek predpoldne se je odposlanstvo Sindikata slovenske šole v Trstu zglasilo pri šolskem skrbniku dr. Vigneriju, da bi poizvedelo, kako daleč so priprave za uvedbo enotne nižje srednje šole v smislu predpisov šolske preosnove. Gre predvsem za prvi razred. V o-stalih dveh razredih se bo pouk nadaljeval po dosedanjem učnem načrtu- Odposlanstvo je izrazilo nekatere želje glede sestave učnega načrta tn predmetnika (števila ur za posamezne predmete) Šolski skrbnik je odposlanstvu obljubil, da bodo šolske oblasti pri uvedbi pouka na slovenskih šolah v smislu določil o novi enotni nižji srednji šoli ravnali v smislu smernic višjih šolskih oblasti ter izvajali postopoma šol-
sloveriskih šolnikov. Imenovana bo posebna posvetovalna komisija, v katero bodo vpoklicani ravnatelji posameznih šol.
TUDI NEMCI SE ZANIMAJO ZA PROSLAVO OBLETNICE CIRILA IN METODA
List Deutsche Zeitung (Koln-StuUgari) je v številki 13.-14. julija posvetil proslavi 1100-let-nice sv. Cirila in Metoda dolgo razpravo, ki obsega celo stran, in sicer pod naslovom »Nekdaj posredovalca med Vz-
1 delo M. V. Mesterova, in pri-j zor, ki kaže Cirila in Metoda, kako pred papežem Hadrijanom II. branita slovansko bogoslužje — delo Nobili j a, ki je ohranjeno v kapeli sv. Klementa v Rimu. Slike so bile posnete iz knjige prof. dr. Franca Grivca »Sveta slovanska apostola Ciril in Metod«, ki jo je založila »Acatiemia Ve’ehradensis» v Olomucu leta 1928.
PRVA NAGRADA ČEŠKOSLOVAŠKEMU FILMU
Na gradu Ev. Justa sa je 14. julija zaključil I. mednarodni festival ta ttastičnaga filma. Prvo nagrado (zlato vesoljsko ladjo) sta od nesla češkoslovaški film »Iltaus 11B 1« In-drika Podreka in franeoski «T a jetee« Ch isa Mm ker a Po :eb-no na gredo- je z rija pobelila tudi češkoslorp ;k?mu filmu »Kibeme; ka babica«, to pa zaradi »človečanskega duha. s katerim is avtor (znani J;ri -Trnka) prikazal človekovo reakcijo nasproti tehnološkemu napredku«.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA
hodom in Zahodom«, članku 1 KNJIŽNICA v Trstu ostane za-sta dodani dve sliki, in sicer j prta od 15. julija do 16. avgu-slika bratov Cirila in Metoda, sta.
lila mol/e in i« planini* l
HOTEL ADRIA*
ANKARAN
vam nudi
sonce in morje, udobno
bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina
in mnogo zabave!
, v-
-ha Goro
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
I
REDNO PROGO JADRAN
hodna Afrika
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO VORNO-POTNlSKtMI LADJAMI JUŽNA AMERIKA - VIA ZA-
(Rijeka . Split - Neapelj . Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi - lema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo -Buenos Aires) kakor tudi RED,-o LINIJO OKOLI	SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone-
zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vtem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIPAN, Zupančičeva ulica 24 telegrami; Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23. telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
R IJ E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.

CJ UCO tir IM I*j
Gestisce i servizi merci e passeggeri suite linče:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA (La Plata) partenzg ogni 30 giorni ADRIATICO — LEV ANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — <JUGOLINIJA* - RIJEKA ___
Stran 1
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
lena trava 300-350, sestavljena krma za krave mlekarice 5600
Na italijanski trg so končno ' do 580°: kr™a„ „za suhe Prašiče prispele prve pošiljke pšenice! ln _sv}nJe 5900-6100, krmne po Ip.tnšnienn. nrirteUrn Tnhlrn r. gače IZ koruze 4800-5000, iz pe-
letošnjega pridelka. Lahko re čemo, da so se začele kupčije s to pšenico razvijati dobro in da so cene precej čvrste. Boljše od mehke pšenice se prodaja trda pšenica; riž in druge žitarice pa ne gredo od rok. Zelenjavni trg je pač kot vedno v tem letnem času: limone in pomaranče so zelo drage, druge vrste sadja in zelenjava sploh pa so poceni. Cene novemu krompirju »o nizke, in to zaradi velike ponudbe domačega pridelka in zaiadi večjih uvoženih količin. Dobro je povpraševanje po goveji živini za zakol, slabše pa po prašičih. Cene maslu so padle za približno 10 do 20 lir pri kg, vendar pa to ni imelo posledic pri kupčijah. Trg z oljčnim oljem je zmeren; povpraševanje po semenskem olju je majhno in cene težijo navzdol Kupčije z vinom so še vedno mirne. Prekupčevalci se že sedaj bojijo, kako bodo razpečali vino letošnjega jesenskega pri deUca, ko so kleti še polne lanskega vina.
se 5400-5600, koncentrirana kr ma za govejo živino 6200-6400,
za prašiče 8900-9100 lir za stot
ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Pomaranče 250-330, marelice extra 150-350, I. 100-150, lubenice 80-200, fige 50-130, jabolka delicious 55-150, hruške 30-100, breskve extra (bele) 120-250, I. 50-120, rumene extra 150-300, I- 70-150, češplje 45-50, limone 200-240, -e len česen 110-190, rdeča pesa 30-60, korenje 20-50, kumarice 30-60, zelje 20-48, dišeča zelišča (neto) 300-500, svež fižol 60 do 150, fižol boby 40-150, sveže gobe (neto) 1000-1500, cikorija 40 do 100, solata 40-80, melanza-ne 100-110, krompir (neto) 28 do 38, zelena paprika 70-150, paradižniki 40-130, peteršilj 40-70, zelena 58-95, bučice 40-90 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi domači piščanci 900-1200, zaklani domači piščanci 900-1200, živi piščanci I. 320-330, zaklani 340-450, zaklani uvoženi piščanci 450-550, zaklane kokoši I. 550-650, žive domače kokoši 750-800, zaklane domače kokoši 900-1100, uvožene zmrznjene kokoši 450-550, zaklane pegatke 1200-1400, zaklane uvožene pegatke 800-850, zaklani uvoženi golobi I. 1100 do 1200, II. 800-1000, zaklane uvožene pure 550-580, zaklani uvo ženi purani 500-650, žive doma če gosi 550-560, zaklane doma če gosi 600-70ti, zaklane uvože ne gosi 400-450, uvožene zmrznjene race 550-600, živi domač: zajci 620-700, zaklani s kožo 650-800, uvoženi zmrznjeni zajci brez glave 650-675; perutni na za rejo: piščanci 120-130 lir glava, račice 800-1250, gosi 200 do 400 lir za glavo. Sveža domača jajca I. 24-25 lir jajce, H. 23-24, uvožena ožigosana jajca iz Poljske 20-20,50 lir za jajce.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585-625 lir za stop/stot, Barbera superior 13 14 stop. 725-775, Oltrepo’ pa-vese 10-11 stop. 580-620, manto vansko rdeče vino 10-11 stop 510-540, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 610-690, Soave belo 11 stop. 570-590, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 630-660, Reggiano 10-11 stop. 530 do 560, modensko vino 10-11 Stop. 530-600, belo vino iz Ro magne 10-11 stop. 535-545, rdeče 10-11 stop. 535-555, bel mošt 10-11 stop. 470-490, klasični to skanski Chianti 12-13 stop. 410 do 450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 570-700, Aretino belo
10.5-	11,5 stop- 550-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 540-560, rdeče 10,5-11,5 540-560, Barlet tano extra 14-15 stop. 540-560, navadno 13-14 stop. 515-545, San severo belo 11,5-12,5 stop. 550 do 570, belo vino iz Sardinije
12.5-	13,5 stop. 540-550, rdeče 13.5 do 14,5 stop. 540-560 lir za stop/stot.
do 1150, Kongo naravna 1020 do 1040, Slonokoščena obala od 1130 do 1150, Gimma 1220-1240, Harrar 1260-1290, Kenija 1390 do 1420, Java 1180-1220, Malezija AP 1120-1140, Hodeidah 1310 do 1330, Sanani 1330-1350 lir za kilogram.
KAVA
MILAN — IBC 1060-1090 lir za kg, Santos superior 1250-1280, Santos extra 1260-1290, Santos Fancy 1290-1310, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1300-1320, Ekvador extra sup. 1230-1250, Venezuela 1440-1460, Peru naravna 1210-1220, Salvador 1330 do 1370, Gvatemala oprana od 1330 do 1350, Kostarika 1370 do 1400, Nikaragva oprana 1310 do 1330, Honduras naravna 1220 do 1320, Haiti 1230-1250, Portoriko 1400-1440, Kamerun 1140
ČAJ
MILAN — Cene veljajo od u-voznika do grosista. Broken O-range Pekoe 1425-1650, Formo-za Orange Pekoe 1300-1635, For-rooza Broken Orange Pekoe 1225 do 1375, Indija Orange Pekoe 1550-1850, China Pekoe 1175 do 1300, Java Orange Pekoe 1450 do 1650, Java Broken Orange Pekoe 1325-1475 lir za kg.
ba 9200-9300, Plata 9000-9100, pšenična moka tipa «00» 9300 do 11.500, tipa «0» 9300-9500, tipa «1» 8900-9000, moka za testenine tipa «0» 9400-9500, uvožena koruza 4750-4775, koruzna moka 5900-6300, uvožen ječmen 4400-5000, uvožen oves od 4800 do 4900, uvoženo proso 4300-4350; neoluščen riž Arbo-rio 8100-9100, Vialone 8800-9500,
Carnaroli 9300-9800, Vercelli od
tStnlk. KMEČKE ZVEZE
Od obljub ne raste niti trava
Kmetijske šole pod Avstrijo in Italijo
— Cene veljajo Milan, trošarina
OLJE MILAN stot, f.co prometni davek nevračunana. Oljčna semena: koruza 4700 do 4800, riž 3900-4100; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 31-31.300, iz sončnic 31.200 do 31.400, iz koruze 28.700 do 28.900, iz tropin 27.400-27.600, navadno olje iz kokosa 20-500 do 21.000, laneno olje za industrijsko porabo 21.300 do 21.500, olje iz soje 27.600-27.700, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32.000-33.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 34.800-35.000, iz sončnic od 34.600 do 34.700, iz soje 31.500 do 31.700, semensko jedilno o-Ije I. 32.100-32.200; oljčno olje: «lampance» 57-57.500, rektifici-rano 63.500-64.000 lir za stot.
ŽITARICE
MILAN — Cene veljajo za stot, f-co Milan, brez embalaže, za takojšnjo izročitev in plačilo, trošarina in prometni davek nevračunana. Domača mehka pšenica 6900-7100, dobra mer-kantile 6500-6700, merkantile od 6300 do 6400, trda domača pšenica, dobra merkantile 8900 do 9200, uvožena pšenica Manito-
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot . dol. za 60 funtov) h Koruza (stot. dol. za 56 funtov) -f
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)	^
Cin (stot. dol. za funt) ... . Svinec (stot. dol. za funt) . . . . Cink (stot. dol. za funt) . . . , Aluminij (stot. dol. za funt) . . , Nikelj (stot. dol. za funt) .... Živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . , Cin (funt šter. za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . , Svinec (funt šter. za d. tono) . .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg)
27.6.63	8.7.63	17.7.63
185,—	183 V*	180 Vi
128 1/2	127 Vi	129 Vi
28.87	31,-	31,—
116.50	117,25	117,—
10.75	11,-	11,-
12.25	12,75	12,75
22.50	22.50	22,50
79,—	79,-	79.—
183.—	183,—	183,—
35.65	33,95	35,35
33.—	33,—	33 %
234 1/4	234 Vi	234 1/4
892 1/2	908,—	901,—
75.—	74 Vi	73 Vi
64 1/4	65 Vi	64 Vi
1330.—	1322,—	1322,—
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA — Cene veljajo za kg žive teže. Goveja živina za zakol: voli I. 300-320, II. 240 do 260, krave I. 260-280, II. 180 do 220, junci I. 310-330, II. 290-310, biki I. 330-360, II. 310 do 340, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 450-500, 70-90 kg 500-530, čez 90 kg težka 530-580; goveja živina za re jo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70 do 100 kg težka 530-630, junice 85-90 000 lir glava, voli za vprego 300-320 lir kg, krave mlekarice 170-210.000 lir glava, navadne krave 130-160.000; neod-stavljeni prašiči 18-25 kg težki 630, suhi prašiči 25-40 kg 540, 40-60 kg težki 470, 60-80 kg 420, debeli prašiči 125-145 kg težki 350, 145-160 kg 355, 160T80 kg 360, čez 180 kg težki 358 lir za kg.
KRMA
MANTOVA — Seno majskega reza 2600-2700 lir za stot, dete lja 2200-2300, slama 600-650, ze-
V preteklem tednu niso na mednarodnih tržiščih zabeležili nobene značilne spremembe, ako izvzamemo padec cen sladkorju in činu, ki sicer ni imel resnejših posledic. Cene ostalim kovinam so ostale slej ko prej neizpremenjene. Na področju vlaken je omembe vredno dejstvo, da se cena bombažu in volni kljub rahlemu nazadovanju drži razmeroma dobro. Nazadovala je tudi cena pšenice in koruze.
KOVINE
VALUTE V MILANU
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) -drobni 80-82
8.7.63 620,80 573,50 156,15 126,85 1*3,70 24,07 1741,50 6350,— 5700,— 715,— Trst debeli
17.7.63 621,— 573,— 156,10 126,80 143,68 24,05 1741,50 6350 — 5700,— 715,—
74-76
BANKOVCI V CURIHU 17. 7. 1963 ZDA (1 dolar)
Anglija (1 funt št.)
Francija (100 n. fr.)
Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.)
ČSSR (100 kr.)
Nemčija (100 DM)
Belgija (100 b. fr.) švedska (100 kr.)
Nizozemska (100 goid.)
Španija (100 pezet)
Argentina (100 pezov)
Egipt (1 eg. funt)
Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt)
DRŽAVNE OBVEZNICE (BUONI DEL TESORO — 5%) Dospelost Tečaji Milan, 17.7.63
4.29 12,00 87,— 0,691
16,50
12.50 108,—
8.50
82.50 119,00
7,10
2.50
6.30 0.53 9,55
1.4.64	100,25
1.4.65	100,60
1.4.66	101,70
1.1.68	101,80
1.4.69	102,—
1.1.70	102,70
1.1.71	102,85
Cena bakra je na londonskem trgu ustaljena, nekoliko pa je zdrknila v New Yorku. V Čilu in ponekod tudi v Rodeziji je prišlo do številnih stavk rudarjev, katere pa niso vplivale na mednarodne tečaje te kovine. Cena činu je v Londonu nazadovala, in to navzlic dejstvu, da tedenskih ponudb niso razpečali po tržnih cenah. Britanske zaloge cina znašajo samo 2.333 ton, medtem ko so marca letos dosegle 4.504 tone Cena svinca je na londonskem trgu nazadovala, toda tamkajšnje zaloge so še vedno pomembne, saj znašajo 6.999 ton svinca. V New Yorku se je cena svincu rahlo okrepila.
TEČAJI (12. julija; v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (v funt šterling za 1 tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil 234 1/4; cin proti takojšnji izročitvi 895 (907 1/2); svinec 64 3/4 (65 1/4); cink 73 3/8 (74 3/4). NeW YORK (stotinka dolarja za 1 funt); baker v I. terminu 29,75 (29,76): svinec vrste New York 10,981 (10,75); cink Saint Louis 11,839 (11 1/2); aluminij v ingotih je ohranil 22,50; antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) nespremenjeno pri 32 1/2; lito železo pri 63,33; Buffalo pri 63 1/2; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov je ohranilo 182 - 185.
VLAKNA
Cena bombažu je v New Yor-ku kljub lahnemu nazadovanju ostala razmeroma visoka. V Združenih državah Amerike so dodelili letos 14.156.000 akrov zemlje za gojenje bombaža, kar pomeni 6 odsto manj kot lani.
Ameriški izvoz bombaža je v začetku julija znašal 3,2 milijona bal, lani ob istem času pa 4,5 milijona bal. Cena volne je na newyorškem trgu nekoliko padla.
7900 do 8700, R.B. 7300-7500, Riz-zotto 7000-7200, P. Rossi 7600 do 7800, Maratelli 7400-7600, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7000-7300, Balillone 6900-7200; o-luščen riž Arborio 16-17.000, Vialone 18.800-19.000, Carnaroli od 17.500 do 19.000, Vercelli 16.000 do 16.300, R.B. 11.700-12.200, Riz-zotto 11.400-11700, P. Rossi 12.700 do 13.000, Maratelli 12-12-300, Stirpe 136 11.500-11.700, Balillone 11-11.200 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI — Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 880-890, uvoženo maslo 840-860, lombardsko maslo 840 do 850, domače maslo 850-860, emilijsko 835-845, sir grana proizvodnje 1960 900-940, proizvod. 1961 840-890, proizv. 1962 740 do 800, grana iz Padske nižine proizvodnje 1960	850-880, proizv.
1960-61 810-830, proizv. 1961 od 800 do 860, proizv. 1961-62 od 780 do 810, proizv. 1962-63 od 660 do 700, grana svež 465-480, uležan 490-505, sbrinz svež 500 do 520, uležan 580-620, Emmen-thal svež 590-600, uležan 680 do 710, originalen švicarski Em-menthal 860-880, nemški 670 do 690, provolone svež 590-600, uležan 630-670, italico svež 420-440, uležan 500-520, crescenza svež 350-360, uležan 420-440, gorgonzola svež 350-360, uležan 550 do 580, taleggio svež 380-400, uležan 510-540 lir za kg.
Pod avstroogrsko monarhijo je bila kmetijska šola v Gorici; ta je leta 1915 nehala delovati (zadnji njen ravnatelj je bil Anton štrekelj iz Gorjanskega) in ni bila več obnovljena. Dokler je še obstojal goriški deželni odbor (v letih 1922-1923), je še deloval «po starem« in prirejal kmetijske tečaje za učitelje z namenom, da bi s kmetij sko-nadaljevalnimi tečaji širili med mladino kmetijsko izobrazbo. Ponekod so taki tečaji tudi nastali in poleg teh še kaka gospodinj sko-nadal j e valna šola. Ko je bila Julijska krajina tudi politično in upravno priključena h kraljevini in so bili s tem odpravljeni deželni odbori, se je fašizem polastil vseh javnih področij in povsod nastavil svoje ljudi: nove italijanske učitelje, nove župane (podestk) in nove tajnike. Kmetijske šole so propadle. Ostala sta le šestmesečna gospodinjska tečaja v samostanu šolskih sester v Tomaju in v samostanu Notre Dame v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
Vseh tečajev od 1918 do 1947 (ko so redovnice zapustile Tomaj) je bilo 36, skupno število tečajnic pa 765. Leta 1929 je samostan zgradil poslopje za gospodinjsko šolo, moderen hlev, svinjake, kokošnjak in silos. Sestre so zboljšale svoje kraške senožeti, v čemer so jih potem posnemali okoliški kmetje. Delale so tudi poskuse v sadjarstvu.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v
škatlah po 5 kg 160-175 lir za kg, v škatlah po Vi kg 200-205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-190, v škatlah po Vi kg 210-220, v tubah po 200 g 63-75 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 160-180, droben fižol 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270 lir kg, kumarice 310-330, paprika 220-240, marmelada 220 do 230, breskve v sirupu 250 do 260, marelice 270-290, češnje 260-280, tuna v oljčnem o-Iju 1100-1220 lir za kg, tunina 650-680, sardine v škatlah po 780 g 480-520 lir škatla, slana polenovka tipa A 240-250, tipa B 220-250 lir kg.
V samostanu v Trnovem je bilo od oktobra 1923 do 1942 19 tečajev s vsakoletnim številom 20 gojenk iz okoliških vasi in drugih primorskih krajev. Pouk je bil seveda slovenski. Vsak tečaj se je končal z razstavo in javnim izpitom.
slov ali podpore v denarju, orodju, strojih. Potovalne kmetijske postaje so bile v Trstu, na Reki in v Gorici. Vsaka postaja je imela svoje odseke. Trst je imel odseke v Sežani, Pivki in Postojni, Reka v Ilirski Bistrici, Gorica v Ajdovščini, Idriji in Tolminu.
Tako se je razvijala kmetijska prosveta na Primorskem pod Italijo po letu 1918, do razpada fašizma. Vsa ta zgradba je bila, kot vemo, močno papirnata in se iz nje niso mogli roditi vidni uspehi. Kmetijski pouk v jeziku, ki ga kmetje niso razumeli, pač ni mogej biti uspešen.
In Jcako je danes, ko pravijo, da vlada pri nas demokracija? še danes nimajo Slovenci slovenske kmetijske šole! Od obljub ne raste niti trava.
Toča na Vipavskem
Te dni je klestila huda toča v pasu od Prvačine čez Dornberk do Stesk (Branika), ki je pobrala okoli 50 odsto pridelka. Skoda seveda ni povsod e-naka, ker pač neurje ne zajame vseh predelov enako. Tako je napravila toča na pr. v Za-loščah manj škode. Velika je seveda škoda na polju, kjer je toča močno oklestila koruzo.
MANJ SENA NA KRASU VEČ NA VIPAVSKEM
Na Krasu je bilo letos manj sena, pač pa ga je bilo razmeroma mnogo na Vipavskem. Živinorejci računajo, da bo na Krasu vsaj več otave in da bodo laže prehranili živino.
PO ČEM PRODAJAJO PRIDELKE
V zadnjem času se je meso v obmejnem pasu, od koder ga prinašajo v Trst in Gorico,
Izletniki - huda nadloga za naše kmete
podražilo. Goveje meso brez kosti stane 850 (v Trstu ga kmetje lahko prodajajo po družinah nekako po 1000 lir); teletina brez kosti stane v obmejnem pasu okoli 1100 dinarjev, rostbif pa 920 dinarjev. Kg masla stane na jugoslovanski strani 1100 dinarjev, v Trstu pa ga prodajajo nekako po 280 lir zavitek (četrt kg)- S Krasa prinašajo kmetje v Trst teran, ki ga oddajajo nekako po 300 do 320 lir liter. Letos ga bo verjetno nekaj več kot lani, vendar se je zarod v nekaterih krajih precej osul. Žganje prodajajo vinogradniki na Krasu po 500 do 600 dinarjev, v Trstu se cena suka okoli 700 lir; navadno ne smejo prenesti čez mejo več kakor pol litra.
KAVČUK
Cena Kavčuku je na vseh mednarodnih tržiščih ostala skoraj neizpremenjena. Izvoz malajskega naravnega gumija se je povečal in dosegel 612.788 ton v prvi polovici tekočega leta (lani v prvem polletju 587.716 ton).
TEČAJI. LONDON (1 dolar za 1 funt): vrsta R S S., proti takojšnji izročitvi, 21 1/4 - 21 3/8 (21 5/16 - 21 3/8); vrsti fu-mč in cotelč proti takoišnji izročitvi 21 7/8 - 22 (21 5/16 -22 1/16). SINGAPUR (1 dolar Za 1 funt): 72 - 72 1/4 (72 -72 1/8). NEW YORK (stotinka
TEČAJI. BOMBAŽ v New Yorku (stotinka dolarja za 1 funt): proti takojšnji izročitvi 35,45 (35,65), proti izročitvi v juliju 33,60 (33,75); v Sao-Pau-lu (državna pogodba št. 5, v kruzejrih): proti takojšnji izročitvi 40,50 (39,30). VOLNA. New York (stotinka dolarja za 1 funt): vrsta suint proti takojšnji izročitvi 129 (132); vrsta tops proti takojšnji izročitvi 168 (169). London (vrsta 64’ sB., 1 penij za 1 funt) nespremenjeno pri 118,3. Antvverpen (avstralske vrste, v belgijskih frankih za 1 kg): 155 1/2 (155 1/4). Roubaix:	15,10	(15,05).
JUTA. London (1 funt šterling za 1 tono); vrsta first marks neizpreme-.jeno pri 110.
V I. polletju 5 milijonov ton jekla
Splošno izboljšanje na proizvodnem sektorju, do katerega je prišlo v vsedržavnem okviru je zajelo tudi železarsko industrijo. V juniju letos je znašala proizvodnja jekla 850.000 ton, to je 14,6 odstotka več kakor junija lani. Poudariti pa moramo, da so reden potek 1 > ske proizvodnje motile sindikalne agitacije. Junijska proizvodnja je znatno nižja od majske, saj je ta dosegla 915.000 ton jekla; v tem primeru gre skrčenje proizvodnje zlasti pripisati manjšemu številu delovnih dni v juniju v primerjavi z majem.
ŽIVILA
Cena sladkorja je na londonskem in newyorškem trgu znatno nazadovala. Perzija je kupila večje množ/ne sladkorja no cenah, ki so nižje od cen na svetovnem trgu. Pridelek na Kubi bo menda letos znašal 3,3 milijona bal, kar pomeni 300 tisoč bal več kakor v preteklem letu. Cena kakaa je narasla, kavi pa je ostala neizpremenjena.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): kakao, proti izročitvi v juliju, 22,44 (22,20), proti izročitvi v septembru 22,97 (22,85); kava v pogodbi «B», proti izročitvi v juliju, 34,00 (34,00); sladkor v razpoložljivih količinah proti takojšnji izročitvi 9,00 (9,67), proti izročitvi v septembru 8,36 (9,30).
dolarja za 1 funt: 26,35 (26,05. (125 1/2).
ŽITARICE
Cena žitu je na tržišču v Chicagu padla. Ameriški gospodarski odsek za poljedelstvo predvideva, da bo letošnji pridelek žita dosegel 1.110 milijonov buš-lov (lani 1.084 milijonov).
TEČAJI. Chicago (stotinka dolarja za 1 bušel): žito proti izročitvi v juliju 179 (183 1/2), proti izročitvi v septembru 181 1/2 (185 3/8); koruza, proti izročitvi v juliju, 129 5/8 (129), proti izročitvi v septembru 124
V prvem polletju 1963 je proizvodnja jekla znašala 5.172.000 ton, kar pomeni 6,3-odstoten napredek v primerjavi s 4,865 tisoč ton v prvih šestih mesecih prejšnjega leta. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da se konjunktura železarske industrije polagoma boljša, še vedno pa je odprto vprašanje trgovine s tujino, kajti uvoz jekla je le še prevelik. V proizvodnji litega železa ni bistvenih sprememb. V juniju so proizvedli 333.000 ton litega železa, kar predstavlja 10,3-odstoten napredek v primerjavi z junijsko proizvodnjo v preteklem ,etu. Skupna proizvodnja v prvem polletju 1963 znaša 1.857.000 ton, medtem ko je po prvih šestih mesecih lani znašala 1 656.000 ton, kar pomeni 12,1 odstotka manj kakor letos.
III. sejem usnja v Florenci
Od 1. do 8. septembra bo v Florenci III. mednarodni vzorčni sejem obutve in kožnin ter usnjenih izdelkov. Lani je na tej prireditvi sodelovalo približno 1.000 razstavljavcev. Letos bodo razstavljali svoje izdelke proizvajalci iz 50 italijanskih pokrajin, med tujimi državami pa se jih bo udeležilo sejma kar 75, med temi Južna Amerika, Afrika in države Srednjega vzhoda. Te nameravajo preko florentinskega sejma prodreti na zahodnoevropska tržišča. V okviru III. sejma za usnje bo Evropsko združenje za usnje priredilo mednarodno zasedanje, na katerem bodo proizvajalci iz različnih držav Evrope razpravljali o vprašanju okrepitve trgovanja s surovim us njem.
Dvomesečni poletni gospodinjski tečaji, ki so jih prirejale slovenske kulturne organizacije leta 1922 in 1923 in na katerih so sodelovale šolske sestre, so prenehali, ker je fašizem prepovedal vsako slovensko društveno delovanje. Namesto v slovenskem so bile za kmetijski pouk ustanovljene razne vrste kmetijskih šol in tečajev in to po vzorcu italijanskih triletnih uvodnih strokovnih šol (Scuole d’avviamento professionale). Te šole so nekako ustrezale našim takratnim meščanskim šolam in jih je obiskovala mladina, ki je dovršila petrazredno osnovno šolo. V mestih so bile te šole industrijske, trgovske, gostinske itd., na podeželju pa kmetijske. Takšna šola je bila za slovenske kraje samo v Kopru. Razen teh kmetijskih uvodnih strokovnih šol so bili še enoletni ali dvoletni kmetijski uvodni strokovni tečaji, ki so jih morali obiskovati dečki in deklice do štirinajstega leta po dovršeni petrazredni osnovni šoli, če je bil tečaj v tistem okolišu in če niso učenci hodili v kako drugo šolo. Dvoletni tečaji so bili na Vrdeli (Sv. Ivan.), v Skednju, na Katinari, na Opčinah, v Trebčah, na Proseku, v Vrtojbi Ilirski bistrici, v Gorici in Dorn-bergu, enoletni pa so bili v Istri. Učni načrt za dvoletne tečaje je bil obširen in razen italijanščine, zgodovine, zemljepisa, ve-ronauka, fašizma, matematike, botanike, zoologije, gospodinjstva in ženskih ročnih del obsegal poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo.
Za odraslo mladino je bila v Kopru enoletna praktična kmetijska šola, v Tolminu pa praktična kmetijska šola za predelavo mleka. Slovenski mladeniči so zahajali tudi na -dvoletno kmetijsko šolo v Pazin in na srednjo kmetijsko šolo v Poreč.
Za kmetijski pouk in pospeševanje kmetijstva so skrbele potovalne kmetijske postaje (Cat-tedre ambulanti di agricoltura). Potovalni učitelji so prirejali tečaje in predavanja po vaseh, dajali osebna navodila, imeli stike z naprednimi kmetovalci, izpo-
,GOSPODARSTVO'
Izhaja trikrat, mesečno • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9391 Za Jugoslavijo letna 909 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT. Državna založba Slovenije, Llubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno ■ Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik:
Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva trža-
škega tiska (ZTT) - Trst
1/ISTA
TRST - 'Ul, Carducci telefon 29.656
Bogata, izbira naočnikov, dalj nagledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
UR ARNA IN ZLATARNA
MI KOL J KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Poletje, ali bolje, turistična sezona je v vas prinesla obilo škode. Mavhinje sicer niso izletniški kraj, take zahteve Mavhinj-čani zaradi neugodne lege vasi nikdar niso imeli. V nedeljah in praznikih so gostilne čez vse leto polne zlasti tržaških izletnikov, ki se po daljši »turi« proti večeru prihajajo okrepčat s pristno domačo salamo in osvežit z žlahtno kapljico, na katero so vaščani tako ponosni. Toda zadnje čase kar mrgoli tudi tujih izletnikov. Morda si od čaša do časa, nasičeni morskega zraku in naveličani obalnega živžava, zažele nekam više na Kras, morda pa jih, kakor sirene Odiseja, zapelje nova, široka cesta, ki pelje iz Sesljana v Vižovlje. Menda računajo, da jih bo privedla v deveto deželo in brez nadaljnjih pomislekov zavozijo v klanec. V Vižo vi j ah prekoračijo železnico, tedaj pa že nekoliko manj navdušeni, ker je cesta že prilično slabša. Po nekaj kilometrov dolgem klancu dospejo v Mavhinje. Tu se razočarani u-stavijo. Pa ne da bi bile Mavhinje grda vas, nasprotno, toda izletniška točka le niso. Šoferji, katerih upanje, da bodo našli ljubek kamping, še ni splahnelo, improvizirajo pravcato «džimka-no» okoli vasi in se šele potem prepričajo, da niso našli mane. Nekateri obrnejo nazaj v Vižovlje, drugi pa se ustavijo v tej ali oni gostilni. To je vse v redu in prav. Toda med džimkano (dirko) od časa do časa zavozijo na polje, v vinograd ali na pašnik, prestrašena živina pa beži kot sto vragov in povzroči znatno škodo.
Skrajni čas je že, da oblasti bolje zaščitijo našo deželo. Mar niso ta zemljišča sad truda in stoletnega prizadevanja domačih kmetovalcev, ki so z garanjem od zore do mraka spremenili kraški svet v rodovitna polja; to niso morda proge za moto in avtokros. Domačini zahtevajo, naj devinsko-nabrežinska občina postavi na primernih krajih podeželske cestne znake. Menda jih samo ta občina nima na vsem tržaškem področju. Tržaška in tržiška mladina pa kar sistematično pustoši sadno drevje. To je sicer kakor greh stara stvar, toda kot kaže ni pomoči. Nekoč so kmetje sami bolj pazili na svojo zemljo in tu pa tam kakšnega golobradca s palico prepričali, da pustošenje sadnega drev-
Hotei POSTA
centru
— Vse
Trg Oberdan 1 (v mesta) Tel. 24-157 udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kur java, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje
ja škoduje zdravju, žalibog so kmetje popustili, zato pa so se mladi vandali opogumili in zdaj jim ni več mogoče do živega. Pač, lahko bi jih kaznovali po srednjeveško, a je bolje da o tem ne govorimo, kajti v njihovo obrambo bi nastopila kaka pseudo-človekolj ubna ustanova.
Domačini se tudi pritožujejo zaradi občutnega pomanjkanja delovnih rok. Mladina hoče vsa v mesto, v tovarne, v podjetja. «Stari« naj si pa kar sami pomagajo ali pa naj vse skupaj prodajo! Premožni kmetje prodajo nekaj glav goveje živine, nekaj denarja imajo že prihranjenega in tako si lahko nabavijo traktor ali kak drug stroj. Revnejši kmetje tega ne morejo, zato propadajo. Mavhinjski črnogled je dejal, da bosta nabre-žinsko in mavhinjsko poljedelstvo kmalu šla rakom žvižgat. K sreči vsi ne mislijo tako.
LANSKI VINSKI PRIDELEK V ITALIJI — SKORAJ 70 MILIJONOV HL VINA Po dokončnih podatkih O-srednjega zavoda za statistiko so lani v Italiji pridelali 109 milijonov 139.000 stotov grozdja. Od tega je bilo 8.134.000 stotov namiznega grozdja. Pridobili so 69,569.000 hektolitrov vina, za kar so uporabili 100 milijonov 100.000 stotov grozdja, in sicer 97,687.000 stotov vinskega, a 2,423.000 stotov namiznega grozdja. Za neposredno potrošnjo so porabili 8,974.000 stotov grozdja, od katerih 5 milijonov 656.000 stotov namiznega in 3,318.000 stotov vinskega grozdja.
CENE NA DEBELO SO SE PRI POLJSKIH PRIDELKIH SKRČILE
Po podatkih italijanskega O srednjega zavoda za statistiko so cene poljskih pridelkov na debelo v maju padle za 0,2 odsto v primerjavi z aprilom. Pri žitaricah se cene komaj občut-no višajo. Pri povrtninah so zdrknile za 0,9 odsto, pri vinu za 1 odstotek in pri olivnem olju za 1,8 odsto. Cene govedini na debelo so se dvignile za 1 odsto, sira za 1,3 odsto in mleka za 1 odstotek. Padle pa so cene svinine (za 2,8 odsto) in jajc (za 4,4 odsto).
vi
t
h
hi
v«
T;
Se
Je
je
si
g:
P<
SE
ni
ce
d<
m
ze
2.1
Pi
je
za
sp
Pc
te
m
SL
KMEČKA BANKA
r. z. z o.
GORICA. Dl. Moretti !4 Tet. 22 06
Banka pooblaščena za
posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909
JtvbzAmAofta IČOfveA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropski*1 centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd Zagreb. Ljubljana Ri.jeka, Maribor, Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nin. Jesenice Nova Gorica Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagre-bu. Ploče Bar
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 284)73
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
5
Je
va
di:
da
h
jo
sk
tic
6c
i’e
Pi
»k
6 h\
Va
tt:
kc
bc
ši
te
Po
dii
zr,
od
tu
st<
vp
sa
za;
S
*n
li,
ral
Vc
Bo,
b?
&
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
Gorica
LA GORIZIANA
Via D d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
IMPENFORI
UVOZ - IZVUZ • ZAS 1 UPS 1 VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blaeo Ul. del Bosco 2U - Tel. 50U10 Telegr-: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL . MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
MORILI MABALOSSO
TRST . TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35.74,0
Pohištva ‘ dnevne sobe oprema diatune	za urade • vozički • posteljice
permafles
Razstave: Ul, Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, T
P-e
sin
PlE
iz
Zc-]
tol
Pic
194
to)
ba;
Pii
Pie
*j<
194
lar
doj
je
193
tez
sve
Bil
Hej
am
hu
Pii
Sos
I
I
1
ja
Tei
str'
Voj
n°j
Pa
spe
6is
va
izd
tac
Sos
tre
tok
k*
b]a
hk
skr
Pot
Pel,
dol
ten
Pia
za
Si
ša
Voz
fok