154 Iz upravne prakse.
Iz Upravne prakse.
Kdo je dolžan plačati stroške za razkuževalneg-a (desinfek-cijskega) služabnika povodom epidemij?
Povodom epidemije »legar in koze" v nekaterih občinah P. doline treba je b'lo nastaviti desinfekcijskega služabnilca, da se stroga izvršitev zdravstveno-policijskih ukazov osigura in daljno razširjanje epidemije zabrani. Stroške, ki so nastali vsled poslovanja nastavljenega služabnika, namreč plačo dotičnega, moral bi trpeti po mnenji c. kr. okrajnega zdravnika zdravstveni zastop, komur je pa vgovarjal načelnik zdravstvenega zastopa, ter zahteval, da se ti — mimogrede omenjeno — ne mali stroški porazdele na prizadete občine.
Okrajno glavarstvo A. je v tem sporu odločilo takole: Po § u 4. zdravstvenega zakona za Kranjsko z dne 24. aprila 1888, št. 12. dež. zak. je zastopu zdravstvenega okrožja zlasti naloženo, priskrbovati skupne zdravstvene potrebščine okrožja, v kolikor je za take potrebščine po določilih §-ov 3. in 4. zakona z dne 30. aprila 1870, št. 68. drž. zak. skrbeti občinam. Dalje je pa tudi dolžnost zdravstvenega okrožja, pospeševati splošno zdravstvene koristi, poročati o zdravstvenih stvareh oblastvu in predlagati, da se postavi potrebno zdravstveno osobje.
Ker spada po §-u 4. zakona z dne 30. aprila 1870, št. 68. drž. zak. v izročeno področje občine točka a): »izvršitev vseh krajevnih naprav, da se zabranijo nalezljive bolezni in njih razširjanje«,
Iz upravne prakse. 155
je jasno, da je glasom zdravstvenega zakona za Kranjsko (§ 4.) prošla ta dolžnost na zastop zdravstvenega okrožja. Posledica temu je torej, da mora zastop zdravstvenega okrožja trpeti vse stroške, ki nastanejo v izvrševanje §a 4. zgoraj navedenega zakona, torej tudi plačo zdravstvenega osobja (izvzimši zdravnika).
Na podlagi teh razlogov se je torej zdravstveni zastop obsodil, da mora plačati stroške za desinfekcijskega služabnika.
Zoper to razsodbo pritožil se je zdravstveni zastop, trdeč, da ti stroški niso skupni in da zadenejo le posamezne občine.
C. ki-, deželna vlada v L. je navedeno razsodbo razveljavila glede na to, da ima § 4. zakona z dne 24. aprila 1888, št. 12. drž. zak. le vkup ne zdravstvene potrebščine zdravstvenega okrožja za predmet, dočim je zmatrati nastavljenje desinfekcijskega služabnika kot krajevna zadeva vsake posamične občine v zmislu §-a 4. zakona z dne 20. aprila 1870, št. 68. drž zak. in je torej tudi le občina dolžna dotične stroške plačati.
Proti tej vi.šji odredbi se v postavnem roku ni nobena prizadetih občin na višje mesto pritožila ter je postal navedeni odlok pravnoveljaven.
Do s ta vek. Ni dvombe, da § 4. navedenega deželnega zdravstvenega zakona v zvezi s § oma 3. in 4. državnega zdravstvenega zakona z dne 30. aprila 1870, št. 68. drž. zak. glede ločitve onih zdravstvenih dolžnosti, katere so prošle na zdravstveno okrožje in onih, katere so še ostale pri občinah, bodisi v lastnem, bodisi v izročenem področji, ni po vsem precizno sestavljen, tako, da se da odlok okrajnega glavarstva, kakor tudi deželne vlade vtemeljiti.
A glavni vzrok, čemu to vprašanje razmotrivamo je pa ta, da nameravamo revne in male občine, po epidemijah hudo prizadete, v vsem trgovskem in splošnem prometu ovirane, vsaj varovati neprimerno ogromnih stroškov (v tem slučaji blizo 400 gld.), katerih take občine vtrpeti ne mogo, dočim jih pa zdravstveno okrožje, obsezajoče ves okraj lahko prenaša brez povišanja dokladnega odstotka; kajti pripomniti moramo, da pravilno in precizno desinfekcijo po osebi, v tem poslu popolnoma izvežbani nikakor ne moremo zmatrati, kot samo krajevno (lokalno) zadevo. Dokazano je namreč, da se pri natančni in vestni desinfekciji kužna bolezen omeji na posamezno občino, da se ne razširi po sosednih krajih ali celo po vsem okraji, ter je tako država in zdravstveno okrožje,
156 Književna poročila.
obvarovano večjih, sigurno neizogibnih stroškov, ako se takoj pri-četkom epidemije v interesu skupnosti takoj skrbi za pravihio razkuževanje.
To se pa pri revščini in deloma tudi pri indolentnosti posameznih občin more uspešno le takrat zgoditi, ako zdravstveni zastop že a priori prevzame stroške, ki nastanejo povodom desinfekcije.
Jasno je konečno, da zabredejo občine po takih neprevidnih stroških popolnoma iz ravnotežja glede pravilnega finančnega ravnanja v občinskem gospodarstvu in potem eno ali drugo zadevo zaradi pomanjkanja sredstev v nemar puste.
Morda bi ne bilo povsem neumestno, ako bi se merodajni faktorji s tem vprašanjem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora bavili in skrbeli, da bi se § 4. navedenega deželnega zakona gled^ na določila državnega zakona z dne 30. aprila 1870, št. 68. drž. zak. avtentično interpretoval, oziroma v bolj precizni obliki sestavil.
L.
Književna poročila.
Mjesečnik pravničkoga družtca u Zagrebu ima br. 4. za mesec april t. 1. sledečo vsebino: Uredjenje seljačkoga posjeda i regulacija zadružnih odno-šaja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji te bivšoj vojnoj krajini s obzirom na hrvatsko - ugarsko pravo i urbar Marije Terezije. Napisao Josip Ho-holač. Nastavak. — Tečaj postupka po vojničkom kaznenom postupniku i misli o reformi istoga. Piše dr. Stjepan Posilovic. Svršetak. ~ Konačna rieč na primjetbe o mojih mislih k reformi stečajnega reda u nas. Napisao A. Rušnov. — Dokazuju li trgovačke knjige, da je roba predana, naručena i primljena? Napisao dr. Fran Vrbanič. — Pravosudje. A. Gradjansko. B. Kazneno. Iz upravne prakse. — Rješitba kr. financijalnoga upravnoga sadista. ~ Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, od dr. Kr. Bobinoa. — Svaštice — Književne obznane. — Viestnik.
Osnova steiajnoga zakona. U Zagrelra 1896. Tiskarski zavod „Narodnih novina".
Le-ta načrt novega konkurznega reda za Hrvatsko sestavil je z ozirom na sklepe konferencije, katera je v to svrho posvetovala se v pravosodnem oddelku kr. hrvatske vlade, konečno dr. Jos. Mudrovčič, sekretar v imenovanem oddelku. Podlaga načrtu je poglavitno ogrski konkurzni red, zakonski člen XVII.: 1881., naslanja se pa v marsikateri določbi na avstrijski konkurzni zakon z dne 25. decembra 1868. 1. in na nemški zakon z dne 10. februvarija 1877.1. V načrtu navedeni so torej radi lagljega prispodabljanja dotični §-i imenovanih zakonov ter se opozarja tudi na sedaj veljavni hrvatski konkurzni red.