PRIDELAVA HMELJA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2007-2012
Joško Livk
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Slovensko hmeljarstvo je bilo v obdobju od 2007 do 2012 podvrženo različnim dejavnikom, ki so vplivali na pridelavo in razvoj hmeljarstva. Na blaženje vpliva naravnih dejavnikov so lahko hmeljarji bolj ali manj vplivali (s prilagoditvijo agrotehnike, z namakanjem, ustreznim gnojenjem pomemben vpliv je imela tudi izbira pravih sort hmelja. Poleg tega pa so bili prisotni še drugi dejavniki, med katerimi sta prav gotovo na prvem mestu ponudba in povpraševanje, ki krojita ceno hmelju ter interes hmeljarjev za pridelavo te žlahtne rastline. Zaradi malo sklenjenih predprodajnih pogodb in nizkih cen so posledice vidne v velikem zmanjšanju površin pod hmeljem in posledično tudi v zmanjšanju novih zasaditev, kar je razvidno tudi iz spodnjih preglednic.
Leto	Premene (ha)	Prvoletniki (ha)	Rodni nasadi (ha)	Vsi nasadi (ha)	Vsi nasadi + premene (ha)	Pridelek (t)	Rodni nasadi (kg/ha)
2012	636	57	1102	1159	1795	1559	1414
2011	453	25	1351	1376	1829	2470	1828
2010	374	38	1450	1488	1862	2461	1697
2009	207	124	1393	1517	1724	2500	1794
2008	254	86	1532	1618	1872	2359	1539
2007	302	106	1467	1573	1875	1987	1354
Zaradi zmanjšanja površin pod hmeljem, so se posledično precej povečale površine v premeni, katerih je po zadnjih uradnih informacijah iz Registra kmetijskih gospodarstev preko 600 ha.
Leto	Število hmeljarjev samo z nasadi	Število hmeljarjev samo s premenami	Število vseh hmeljarjev
2012	115	22	137
2011	129	16	145
2010	134	12	146
2009	139	7	146
2008	140	6	146
2007	157	4	161
Če pogledamo, da je bilo v letu 2012 kar 22 hmeljarjev, ki imajo vse površine v premeni, lahko v primeru, da se stanje v hmeljarstvu ne bo dokaj hitro izboljšalo, te površine trajno spremenijo v njive. To pa bi bilo za slovensko hmeljarstvo kot panogo zelo slabo.
Spodnji graf prikazuje, kako so se v zadnjih 5 letih zmanjšale skupne površine pod hmeljem v primerjavi s premenami. Če bi se podobno stanje nadaljevalo naprej, bi se obe krivulji po dveh do treh letih združile. Tega si ne želimo in upamo, da se bo stanje obrnilo na bolje. K temu pa moramo stremeti' in si za to prizadevati vsi in
Spreminjanje površin nasadov hmelja v odvisnosti od premen
	1800
	1600
	1400
(U	1200
.C	
> (0	1000
sz	
	800
>	
o	600
	400
	200
	0
•premene (ha) ■nasadi (ha)
2007 2008 2009 2010
obdobje
2011
2012
skupaj (trgovci, hmeljarji, strokovne inštitucije in državni organi). Kajti le s skupnim sodelovanjem in zaupanjem lahko pričakujemo uspeh!
Iz podatkov v preglednici je razvidno, da so se skupne površine pod hmeljem v letu 2008 glede na leto 2007 povečale, kar je prav gotovo odraz boljše prodaje hmelja v tem obdobju. Glede na to so bile tudi obnove v tem času med 6 in 8 %, kar je za opti'malno obnovo nasadov
ustrezno. V leti'h od 2010 do 2012 pa so bile letne obnove pod 2 %, vendar so se v letu 2012 že povzpele nad 5 % in to predvsem na račun sorte Celeia, katere so hmeljarji v tem letu največ zasadili.
Spodnja preglednica prikazuje spreminjanje skupnih površin pod hmeljem in letnih obnov površin s hmeljem v obdobju od 2007 do 2012 glede na površinsko zastopanost posameznih sort hmelja v Sloveniji.
Leto	2007		2008		2009		2010		2011		2012	
	VSI	PR	VSI	PR	VSI	PR	VSI	PR	VSI	PR	VSI	PR
SORTA HMELJA												
	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)	(ha)
Aurora	992	77	1008	50	960	93	906	15	812	6	654	12
S. golding	190	6	189	5	160	1	171	6	174	5	133	4
Bobek	158	12	171	10	154	4	136	2	116		84	3
Celeia	123	8	140	16	150	19	181	12	179	11	231	33
H. Magnum	67		65		55		61	3	58		26	1
Cerera	24		22		14		9		9		2	
Dana	4	2	8	4	12	5	13		13		12	
Styrian gold											6	3
Ostale sorte	15	1	15	1	12	2	11		15	3	11	1
SKUPAJ:	1573	106	1618	86	1517	124	1488	38	1376	25	1159	57
Legenda: PR - prvoletniki, VSI - vsi nasadi
Iz grafa je razvidno, da so se vrednosti' alfa-kislin pri različnih sortah hmelja vzporedno spreminjale po posameznih letih. Najbolj odstopa sorta Celeia, pri kateri je bila vsebnost alfa- kislin v obdobju od 2007 do 2011 skoraj identična (okoli 4-%), v letu 2012 pa je padla na dobre 3 %.
16
k 10 ^ 8 § 6
Vv 4
2 0
Primerjava povpreenih vsebnosti alfa-kislin, preračunanih na 11 % vlage v letih od 2007 do 2012
2007	2008	2009	2010
obdobje
2011
2012
»Aurora
Hallertauer
Magnum
Dana