V SPOMIN NOTARJA ŠTEVA SINKA (Zapis po končani redakciji) Dne 21. novembra 1972 je umrl nekdanji loški notar Stevo Sink, častni in usta novni član Muzejskega društva v Skofji Loki, ki bi v kratkem dopolnil 90 let živ ljenja. Njegovo ime je tesno povezano z našim muzejskim delovanjem od samega začetka. Spomin mi uhaja v zadnja leta pred vojno vihro, ko smo polagali temelje loškemu muzeju in iskali pomoči pri loških meščanih. Ob sestavljanju prve odborove liste smo imeli srečo, da smo se obrnili na notarja Sinka kot odličnega loškega ro jaka in navdušenega kulturnega delavca. Na naše vabilo se je brez oklevanja vklju čil v naše vrste, prevzel odbomiško mesto in ostal naš ixxlpredsednik skozi dolgih trideset let — vse do tedaj, ko so njegove fizične sile odpovedale in ni več zmogel pota v naš muzej. Izredno dragoceno je bilo Sinkovo sodelovanje pri naših prvih korakih, ko je bilo loških muzealcev komaj drobna peščica. V letih pred vojno so bile naše vrste tako redke, da smo na občnih zborih izmed vseh udeležencev komaj mogli sestaviti odborovo listo. V tistem času nam je bil notar v izredno močno oporo; saj je znal z veliko zavzetostjo, z dobrim poznavanjem naših teženj in z odlično pripravlje nostjo za premagovanje skupnih naporov odbijati vsako malodušje. Zal je okupacija že po kratkih plodnih letih zavrla naše delo in razgnala društvene odbornike na vse strani. Tudi notar Sink ni bil izjema. Okusil je vso bridkost izgnanca, ki pa ni izgubil tudi v najtežjih časih vere v vstajenje. Ko smo se po letih trpljenja vrnili na svoje domove in skušali čimprej ponovno odpreti našo muzejsko zbirko, je bU prav on med najbolj aktivnimi muzejskimi delavci. Poprijel je za vsako delo. Tako mu ni bilo pod častjo, da sta skupaj z od bornikom Lovrom Planino opravljala posle voznika in pripeljala v Skofjo Loko tri vozove različnih muzejskih predmetov iz zapuščenega visoškega dvorca. Ob odsot nosti predsednika društva je v prvih letih po osvoboditvi vzorno skrbel za to, da ni v muzeju nastopilo mrtvilo, marveč se je ustanova pod njegovim vodstvom v za četni, tako imenovani puštalski eri, krepko razvijala in so zbirke kmalu presegle predvojni obseg. Neprecenljive usluge je društvu in muzeju poklanjal vsa naslednja leta, zlasti p>o preselitvi muzeja na loški grad. Kako tesno smo tedaj muzealci so delovali s Turističnim društvom, ki mu je notar Sink predsedoval, saj smo v naj večji povezanosti reševali vprašanja, ki so bila pomembna za obe organizaciji! Po medsebojnem sporaziunu je Muzejsko društvo odkopalo in dopolnilo razvaline Zgor njega stolpa na Kranceljnu, Turistično društvo pa očistilo in utrdilo Stari grad ter uredilo pota do njega. Vsa leta je bil med najbolj discipliniranimi člani odbora, ki se je mesec za mesecem udeleževal naših sej, pri njih živo sodeloval in nam bil kot odličen pravnik v nepogrešljivo oporo pri reševanju cele vrste zapletenih pravnih poslov. Loški muzealci smo se dobro zavedali, kaj nam podpredsednik Sink pomeni. Zato mu je občni zbor pred šestimi leti kot prvemu podelil diplomo častnega člana. Z neprecenljivimi uslugami se je z zlatimi črkami zapisal v anale Muzejskega druStva in Loškega muzeja. Dr. Pavle Blaznik 459