glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 12. aprila 1984
Občinski komite ZKS
Priprave na programsko volilno konferenco
V občini Velenje potekajo v tem času priprave na programsko volilno konferenco ZKS Velenje, ki bo 18. aprila v Titovem Velenju.
Komite je dal vsem osnovnim organizacijam ZK v razpravo obsežno poročilo o uresničevanju programskih nalog občinske organizacije ZKS v preteklem enoletnem obdobju. Istočasno pa v posameznih sredinah potekajo tudi razprave o predlogu sprememb v občinskem komiteju, njegovem predsedstvu in predlogih za predsednika, sekretarja in izvršnega sekretarja občinskega komiteja.
Za sredsednika občinskega Komiteji ZKS je predlagan Ivan Čuljak, diplomiran in&nirrudarst-va, vodja tozda Jama Skale v
delovni organizaciji RLV. Član zveze komunistov je od leta 1970.
V	organih občinske organizacije zveze komunistov je bil član komisije za idejno delo pri OK, član raznih delovnih skupin, od leta 1982 pa je član občinskega komiteja in predsedstva OK ZKS Velenje.
Za sekretarja predsedstva OK ZKS Velenje je predlagan Jože Čurčič, inženir strojništva, vodja programa bele tehnike v TGO Gorenje. Član ZK je od leta 1969.
V	organih občinske organizacije je opravljal funkcijo predsednika komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja, bil je član raznih delovnih skupin občinskega komiteja in predsedstva. Od
leta 1982 je član občinskega komiteja in njegovega predsedstva.
Za izvršnega sekretarja je ponovno predlagan dosedanji izvršni sekretar Silvo Koprivnikar.
Zaradi prevzema funkcij v drugih družbeno političnih organizacijah, odhoda iz občinske organizacije, na lastno željo ali zaradi potrebe po zagotavljanju kontinuitete v občinskem komiteju ter zaradi drugih razlogov pa se obetajo spremembe tudi v sestavi samega občinskega komiteja in predsedstva.
Programsko volilna seja bo potekala v zapletenih gospodarskih in družbenoekonomskih razmerah v občini. Pred komunisti stojijo odgovorne in težke naloge: sanaci-
ja Gorenja, urejanje družbeno ekonomskih donosov v sozdu Rek Franc Leskošek-Luka ter prizadevanja, da se ob manjših materialnih možnostih poskuša na vseh področjih skupne porabe zadržati dosežen nivo.
Osnovne organizacije ZK in celotna občinska organizacija bo morala tem nalogam posvečati veliko pozornosti. To pa zahteva doslednejše uveljavljanje idejnopolitične vloge, še več enotnosti in pripravljenosti komunistov za izpostavljanje pravih vsebinskih in idejnili vzrokov za razmere v posameznih sredinah ter v celoti družbeno politični skupnosti.
mkp
Mladinska delovna akcija
V nedeljo vsi na
udarniško
Na Centru za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Velenje so se že v januarju pričeli pripravljati na letošnje mladinske delovne akcije. Tako so med drugim sprejeli usmeritve, ki jih bodo vodile pri pripravi in sodelovanju na akcijah, začeli pa so tudi evidentirati letošnje brigadirje. Ob 1. aprilu, dnevu mladinskih delovnih akcij pa so v Nami uredili razstavo ter s fotografijami predstavili svoje delo v preteklih letih.
To nedeljo bo šlo že zares. Mladinski ,,ho-ruk" bo najprej zado-nel na delovni akciji na stadionu. Vabljeni so seveda vsi, ki bi s svojim delom želeli pomagati pri urejanju tega objekta. Sicer pa se bo v naslednjih dveh mesecih zvrstilo okoli dvajset lokalnih delovnih akcij. Mladi iz cele občine bodo po krajevnih skupnostih pomagali pri urejanju komunalnih problemov.
Letošnja republiška mladinska delovna akcija bo vTrebčah. Naša brigada v kateri bo okoli 50 brigadirjev se bo te akti je udeležila v tretji izmeni in sicer v avgustu.
Sest brigadirjev iz naše občine se bo konec junija in v začetku julija udeležilo tudi akcije v Makedoniji, kjer bo sodelovala brigada Titova mesta.
Dva brigadirja se bosta udeležila še akcije, ki se bo 4. julija pričela v Beogradu, poleg tega pa bo še šest brigadirjev odšlo v brigado, ki jo bodo sestavljali mladi iz pobratenih občin. Kraj in čas te akcije še nista določena.
Našim mladincem se torej tudi letos obeta pestro brigadirsko življenje, ki ga bodo dopolnili ob občinsem prazniku s srečanjem vseh brigadirjev iz naše občine.
Naše okolje
Brez truda ni lepšega življenja
Pomlad je pač takšen letni čas, ko je neurejenost našega okolja najbolj opazna in so vidne številne pomanjkljivosti, ki jih kasneje vsaj delno pokrije zelenje. Ker pa je naše okolje iz leta v leto bolj zanemarjeno, ker je skrb zaqj največkrat prepuščena za takšna dela usposobljenim delovnim organizacijam in našim občasnim delovnim akcijam, je seveda tudi pomanjkljivosti vedno več.
Titovo Velenje je nekoč veljalo za eno najlepših mest v Sloveniji, odnos občanov do težko pridobljenih skupnih dobrin pa je bil mnogo boljši, kot danes, ko se radi hvalisamo, da smo v letih razvoja postali naprednejši in umnejši.
Večina občanov se sicer zaveda, da propadanje in neustrezno vzdrževanje z ogromnimi sredstvi pridobljenih vrednot slabša življenjske pogoje in zahteva dodatna vlaganja denarja, Id bi ga lahko uspešno porabili za druge namene.
Stroški za uničene svetilke, polomljeno drevje, pohojene zelenice, poškodovane fasade, popackane hodnike, razbita igrala, so tako veliki, da bi morali odločneje ukrepati proti kršilcem, s stalnim opozarjanjem in vzgajanjem v vzgojnovarstvenih ustanovah in šolah pa poskrbeti za pravilnejši odnos mladih do družbene lastnine, ki bi ga tako zelo potrebovali tudi kasneje v združenem deta.
Ker kampanjske akcije preteklih let na področju urejanja okolja v naši občini niso obrodile sadov, ker tudi lanskoletna hortiknl-tnma razstava, kljub velikopoteznim zamislim, ni v ničemer pripomogla, da bi se naša prizadevanja bistveno spremenila, saj so celo številne komisije in odbori, ki so bili takrat ustanovljeni in Id so si zadali dolgoročne naloge, kar preko noči prenehali delovati, je v letošnjem letu prišlo do pobude, da se enkrat tudi tega vprašanja lotimo ho|j tehtno, bo|j odgovorno. V osnovah je 2e izoblikovan program aktivnosti, Id naj bi pripomogle k boljši ureditvi mesta Titovo Velenje in seveda tudi ostalih naselij v dolini.
Prva naloga iz tega programa, ogled območja mesta Titovo Velenje skupno s pristojnimi službami in nprav(Jald javnih površin, je že opravljena. Sedaj pa bo potrebno narediti načrt vzdrževanja In urejanja teh površin in seveda z ustreznimi aktivnostmi zagotoviti, da se bo v prizadevanja za ureditev mesta vključevalo čim večje število občanov. Z lastnim delom pridobljeno in ohranjeno okolje, bomo gotovo tudi skrbneje varovali, kot smo biU to navajeni doslej.
Ta prizadevanja naj bi segla do vsakega stanovanja, do vseh stanovalcev, predvidena so tudi različna predavanja, foto razstave, opozorila, skratka številne dejavnosti, Id naj bi pripeljale do zaželenega cilja.
Turistično društvo bo tako kot vsako leto razpisalo tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost ta za zunanjo urejenost posamezne stanovanjske hiše ali družbenega stanovanja. Tudi Naš čas se bo vključil v vsa ta prizadevanja s podeljevanjem turističnega nageHna oziroma bodeče neže.
Čas je torej, da vsi nekoliko zavihamo rokave in da z aktivnostmi, ki morajo biti razporejene preko celega leta, poskrbimo za lepše okolje ta tako tudi za prijetnejše bivanje v nJem.
b. z.
Štafeta mladosti
13. maja v Titovem Velenju
Dan mladosti, 25. maj, bodo mladi iz velenjske občine obeležili s številnimi kulturnimi in drugimi manifestacijami, ki bodo potekale ves mesec maj. Na teh prireditvah bodo skušali prikazati svojo dejavnost na kulturnem in umetniškem področju. Najpomembnejša takšna prireditev bo vsekakor republiška foto razstava v Domu kulture. Sicer pa bo mesec maj posvečen tudi 40 — letnici pohoda Štirinajste.
Po sledeh njene legendarne poti bo sedaj odprta planinska pot, osrednja proslava ob tej priložnosti pa bo na Graški gori.
Z različnimi aktivnostmi bodo mesec mladosti obeležili tudi mladi v svojih osnovnih organizacijah.
Na svoji dolgi poti pa bo skozi Titovo Velenje 13. maja šla štafeta mladosti. Velika proslava ob prihodu štafete bo na Titovem trgu ob 14. uri.
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica
Nam je res zmanjkalo moči
Pretekli četrtek seje v Titovem Velenju sestal izvršilni odbor Savinjsko — šaleške gospodarske zbornice. Člani so pregledali poslovanje go 'od„i'Stva v preteklem let-:, se seznanil, s potekom sanacije Gorenja in pregledali predlog delovne skupine o oblikovanju skupne turistične ponudbe za občini Velenje in Mozirje. Največ pozornosti pa so namenili stanju in
usmeritvah na področju drobnega gospodarstva v Savinjsko — šaleškem območj a
Enotna ugotovitev vseh je bila ta, da smo bili takrat, ko seje razpravljalo o možnostih, ki se nam ponujajo na področju drobnega gospodarstva zelo glasni, da pa nam potem zmanjka moči in vztrajnosti za izdvedbo, ki pa edino lahko prinaša rezultate. Usmeritve so
Rudnik lignita Velenje
Tudi letos za rudarje 20 delavnikov več
Vemo, da so velenjski rudarji že tri leta zapored presegli količino 5 milijonov ton nakopanega lignita. Tudi za letos so njihovi načrti zelo smeU. Kot nam je povedal glavni inženir proizvodnje Avgust Ter-glav, naj bi po osnovnem letnem načrtu nakopali 4 milijone 700 tisoč ton premoga v 265 delavnikih. Ker pa so seveda potrebe po premogu zelo velike, bodo velenjski rudarji tudi letos delali več kot predvideva 42-umi delavnik, ta sicer kar 20 delavnikov več, tako da bi nakopali 4 milijone 900 tisoč ton oremoKa.
Zadane naloge 5400 članski ludnika lignita Velenje
uspešno izpolnjuje in so z doseženo proizvodnjo v prvih treh mesecih zelo zadovoljni. Pri njej se je zlasti pokazal vpliv mehanizira-nosti odkopov, saj so imeli le 100 metrov klasičnih odkopov, zato je tudi proizvodni rezultat zelo spodbuden. Do vključno s tem ponedeljkom so nakopali 1.583.900 ton, kar je za 71.320 ton več kot predvideva spremenjeni proizvodni načrt. Temu ustrezno je izredne visoka tudi dnevna proizvodnja.
Dnevni povprečni izkop znaša 19.270 ton na dan. Tako visokega povprečka v tako dolgem časovnem obdobju doslej še niso imeli.
Kakšni pa so izgledi za naprej'/
„Kot sem že dejal, je bila letos proizvodnja v prvih treh mesecih izredna. Pričakujemo lahko, da bo tako visoka še v aprilu, maju in juniju. Ker pa prehajajo mehanizirani odkopi v tem obdobju do meje odkopavanja, imeli bomo več prestavitev in tudi odkopna fronta opremljena s klasičnim podporjem se povečuje, bo zato proizvodnja v poletnih mesecih in septembra, oktobra slabša. Toda upamo, da se bomo kljub temu bo koncu leta približali željeni proizvodni količini; to je, da bomo nakopali 4 milijone 900 tisoč ton lignita," je dejal glavni inženir proizvodnje na RLV Avgust Tergiav.
jasne. Savinjsko — šaleška gospodarska zbornica je v analizi, ki jo je pripravila, postavila zelo konkreten predloge in nakazala rešitve, zato to gradivo lahko pohvalimo. Ne bi pa bilo prav, da bi ostalo spet samo pri besedah.
Težiti moramo za tem, da se bo v enotah drobnega gospodarstva opravljala in proizvajala tista vrsta • storitev in proizvodov, ki lahko učinkovito, na osnovi kvalitetnih dejavnikov prispeva k hitrejši rasti proizvodnje, zaposlenosti in delovni storilnosti ter k učinkovitejši vključitvi v mednarodno menjavo dela.
Kakšne predloge je za oživitev drobnega gospodarstva pripravila Savinjsko — šaleška gospodarska zbornica? V prvi vrsti se je zavzela za ustanovitev poslovno — informacijskega centra za zbiranje in posredovanje informacij o zakonodajnih, poslovnih, prostorskih in ostalih pogojih za razvoj drobnega gospodarstva. Ta center bi dajal tudi pobude in organiziral pomoč pri konkretnih poslovnih aktivnostih. Nujno bi morali tudi izboljšati oskrbne tokove za potrebe drobnega gospodarstva tako, da bi dosegli sodelovanje trgovskih organizacij združenega dela v okviru specializiranih centrov. Mogoče kar po vzoru Kovinotehne Celje, ki je takšen center že usposobila.
V najslabšem dohodkovnem položaju je uslužnostna dejavnost. Za hitrejši razvoj bi morali z ustrezno politiko cen, ugodnejšimi krediti, ustvarjanjem boljših možnosti za pridobitev poslovnih prostorov zagotoviti pogoje, da bi povečali zanimanje občanov za razvoj teh dejavnosti. To pa zahteva vsestransko aktivnost krajevnih skupnosti, občinskih skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti, da že pri načrtovanju upoštevajo potrebe in zagotovijo celovitost in kvaliteto storitev za potrebe občanov.
Organizacije združenega dela se tudi zelo redko odločajo za eno izmed oblik drobnega gospodarstva, to je za delo na domu. Tudi ta oblika dela je
lahko pomemben dejavnik za povečanje proizvodnje in storitev na čim bolj gospodarni osnovi. Opravljanje gospodarskih dejavnosti kot stranski pcklic kaže bolj spodbujati. Vsaj kar se tiče opravljanja uslužnostnih dejavnosti. V proizvodnih dejavnostih pa naj se to omeji časovno in z davčno politiko potem pospeši prehod v redno obrtno dejavnost. Pomemben vir dohodka ponuja tudi domača n umetna obrt. Za pospešitev teh pa bi lahko veliko naredile kmetijske zadruge in izobraževalne ustanove z uvajanjem ustreznih izobraževalnih programov in z organiziranjem tečajev.
Za konec verjetno ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo podatka, ki kaže, kako pomemben element ekonomije je drobno gospodarstvo v razvitem svetu. V strukturi družbenega proizvoda so drobne gospodarske enote s 5—50 zaposlenimi udeležene s preko 40%, da pa je ta odnos v slovenskem
družbenem in zasebnem sektorju le 7%, v občini Mozirje okrog 8% — samo zasebni sektor in v občini Velenje 4% zasebni in 3% družbeni sektor.
Kot kaže pa se nam tudi na področju;: turizma obetajo nove možnosti. Kako, je vprašanje, ki v tem trenutku še ni dorečeno. Obstajajo pa že določeni predlogi. Ideja o pripravi enotne turistične ponudbe na enem mestu je že tisto, kar bi lahko dalo željene učinke, kajti poslovno uspešni so lahko le tisti programi ki turista ne važejo samo na en kraj. Že oblikovan mozirski turist biro bi lahko bilo tisto mesto, kjer bi uresničevali oblikovanje skupne turistične ponudbe, vanj pa bi se morale vključiti tudi ozd iz občine Velenje, ki se ukvarjajo z gostinsko turistično ponudbo, in ki lahko veliko prispevajo k nadaljnem razvoju turizma in gostinstva regije.
mkp
Radio Titovo Velenje - oddaja v živo
0 PTT prometu
Modernizacija poštne in telekomunikacijske infrastrukture je ena od najpomembnejših nalog tozda za ptt promet Titovo Velenje. Naglemu, skoraj neslute-nemu razvoju tega področja, ki je zajel razvitejši svet se tudi mi ne moremo izogniti, če želimo hitrejši in boljši prenos informacij, če si želimo zagotoviti lažjo in učinkovitejšo pot do potrebnih podatkov.
Prva faza je seveda posodobitev ptt centrov ter razširitev telefonskega omrežja. Želje pa so eno in možnosti nekaj povsem
drugega. Zato smo se odločili, da v petek, 20. aprila na radiu Titovo Velenje pripravimo to okroglo mizo in spregovorimo o dosedanjih uspehih in nadaljnjih možnostih, ki jih imamo v občini na tem področju, o nekaterih težavah in dilemah, pa tudi o morebitnih pomanjkljivostih.
v aoimo vas, da v oddaji sodelujete, naši so£ovorniki pa bodo skušali odgovoriti na vaša vprašanja. Kličite nas lahko na radio Titovo Velenje, v petek od 16. ure dalje na telefon 851-501.
>' v—
^vT
2. stran ★ fiaS C8S
od četrtka do četrtka
Titovo Velenje *
12. aprila 19M
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 jc izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa
izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slo-venije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Komite za družbene dejavnosti
0 obnovi šole tfl^ki
Prejšnji petek dopoldne so se na 30. sejo sešll člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti Velenje. Največ pozornosti pa so namenili osnutku družbenega dogovora o temeljili socialne politike na področju zaposlovanja in njenem uresničevanju v Jugoslaviji ter težavam pri obnovitvi podružnične šole v Paki. Ob koncu seje pa so obravnavali še osnutek Odločbe o ustanovitvi Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje.
Pomen družbenega dogovora o temeljih skupne politike na področju zaposlovanja in njenem uresničevanju v naši domovini je zelo širok in si zato zasluži široko ter temeljito obravnavo. Tak družbeni dogovor je bil v Jugoslaviji sprejet že leta 1977, vendar se stvari na tem področju niso skoraj nič uredile. Po temeljiti obravnavi so člani komiteja sprejeli vrsto konkretnih sklepov. Menili so, da tak kot je predložen, prinaša s sabo več negativnih kot pozitivnih stvari in ne ureja nobenega področja zaposlovanja. Prav tako ni v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije ter z nekaterimi že obstoječimi zakoni. Prav tako predlagatelj družbenega dogovora o temeljih skupne politike zaposlovanja in njenem uresničevanju v Jugoslaviji ni podal analize kaj pomeni sprejetje tega dogovora s kadrovskega, finančnega vidika in kako nas bo dodatno obremenil.
Vprašali so se med drugim tudi to, ali ga potrebujemo ali pa ga bomo sprejeli zopet zato, ker so odpovedali nekateri drugi instrumenti. Če ga potrebujemo, potem se moramo temeljito pogovoriti o njegovi vsebini in nato še o posameznih področjih, ki jih obravnava. Po mnenju članov občinskega komiteja za družbene dejavnosti pa bi morali iz njega izločiti vse člene, ki so kjerkoli že opredeljeni. Generalna pripomba vseh razpravljalcev na 30. seji je bila, da takšnega družbenega dogovora ne potrebujemo.
Mnogo bolje bi bilo, če bi temeljiteje spregovorili o težavah na področju zaposlovanja. Potrebujemo izvedbeni akt, ki bo v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije, predvsem s področja politike zaposlovanja in
izobraževanja, tehnološkega razvoja v Jugoslaviji do leta 2000 ter o socialni politiki.
Obnova podružnične šole v Paki bi morala biti nared že do 31. oktobra lani. Od takrat dalje je izvajalec obnovitvenih del, Vegrad Velenje, rok že trikrat podaljšal.
Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so zato ostro obsodili takšno nevestno ravnanje odgovornih za delo na tem gradbišču. Čeprav so pri obnovi podružnične šole, po besedah predstavnikov Vegrada, nastopile objektivne težave, je treba vedeti tudi to, da se je naložba povečala kar za 500 starih milijonov, kar pa v teh časih ni prav stabilizacijsko. K tAnu pa je treba prišteti tudi stroške, ki nastajajo s prevozom otrok v matično šolo. Člani komiteja so zato upravičeno izrazili bojazen, da bo do takšnih kasnitev prišlo tudi pri izgradnji glasbene šole.
Kot so na seji zatrdili izvajalci, je takšno nevestno ravnanje odgovornih na gradbišču obravnavala njihova delovna kontrola in že ustrezno ukrepala. Obljubili pa so tudi, da bo podružnična šola v Paki zagotovo obnovljena do 10. maja letos. Da v prihodnje ne bi prišlo do podobnih zadev, so člani komiteja za družbene dejavnosti za vse objekte, ki so v izgradnji v občini, zahtevali mesečna poročila in zaključke delavne kontrole.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov
Tesneje želijo sodelovati z drugimi društvi
Pred nedavnim so se na tretjem občnem zboru sešll člani društva gradbenih inieniijev in tehnikov občine Velenje. Društvo ima 128 članov, med njimi pa jih je aktivnih
približno 30.
Dosedanji predsednik društva Matija Blagus je kritično spregovoril o delu in omenil vse tiste naloge, ki so ostale neuresničene. Nakazali
Sprejem kurirčkove torbice
Zadnje dni je bilo v vseh pionirskih odredih naše občine zelo živahno. Povsod so se pripravljali na sprejem kurirčkove torbice. Pionirji velenjske občine jo bodo prejeli jutri ob 10. uri dopoldne od sovrstnikov občine Celje v bližini partizanskih grobov. Obiskali smo osnovno šolo Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Pionirji te šole bodo prvi prenašali kurirčkovo torbico. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kako se pripravljajo na sprejem.
Matjaž Črnovšek, predsednik izvršnega odbora pionirske organizacije je povedal, daje imel izvršni odbor že več sestankov skupaj s predsedniki oddelčnih skupnosti. Pripravili so dva programa za sprejem torbice, enega, ki ga bodo uresničili v primeru lepega vremena, drugega pa, če jim bo nagajal dež. Radioamaterji velenjske občine so jim obljubili, da bodo sprejem kurirčkove torbice prenašali na vse šole v občini.
V priprave na kurirčkovo torbico so se vključile tudi vse interesne dejavnosti na šoli. Tako so člani no-
Peter Hudournik, Mojca Krepi, Barbara Pokorny In Matjaž Čemovšek skupaj z mentorico pionirske organizacije Majdo Lesničar
Delovna organizacija Tiskarna
Grafičnih delavcev pa ni in ni
Zaposleni v delovni organizaciji Tiskarna so lansko poslovno leto uspešno končali. Napori vsakega člana tega kolektiva so bili pri uresničevanju načrtovanih rezultatov veliki.
»Preteklo leto je bilo za našo delovno organizacijo zelo stabilizacijsko. čeprav nismo rešili prav vseh vprašanj, ki sta jih pred nas postavljala stabilizacijsko življenje in praksa — iz objektivnih, včasih tudi subjektivnih razlogov — smo lahko z doseženimi rezultati gospodaijenja povsem zadovoljni. Kljub padcu realnih osebnih dohodkov smo zaposleni v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna z dodatnimi napori, delom ob sobotah, nedeljah, ponoči, solidarnostnim delom, prispevali
pomemben delež k uresničitvi zastavljenih nalog. Doseženi rezultati bi bili morda lahko še boljši, čeprav je bil naš trud ogromen,« je poudaril direktor te delovne organizacije Franjo Mažgon.
Dosežen celotni prihodek je bil v primeijavi z letom 1982 višji za 37 odstotkov oziroma delavci re-kove Tiskarne so lani ustvarili kar za 25 odstotkov več celotnega prihodka kot so ga načrtovali, dohodek je bil višji za 14 odstotkov, porabljena sredstva pa so porastla kar za 61 odstotkov. Čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 17 tisoč 700 dinaijev. »Za lanskoletno gospodaijenje so značilne tri ugotovitve; poslovali smo brez bančnih kreditov,
Napori slehernega člana kolektiva so bili pri uresničitvi zastavljenih nalog veliki.
uspešneje kot smo načrtovali v začetku leta smo uresničili naložbe. Za posodobitev proizvodnje v delovni enoti priprave smo lani namenili več kot 6 milijonov dinaijev. Proizvodni proces oziroma pretok naročil skozi posamezne faze proizvodnje seje lani umiril tudi zaradi boljšega organizacijskega pristopa in vodenja.«
V prizadevanja delavcev za dosego kar najboljših rezultatov gospodarjenja so se vključile tudi družbenopolitične organizacije. Niti novo ustanovljeni mladinski organizaciji v tem delovnem kolektivu ni bilo treba posebej »naročiti« kaj naj dela.
In katere so težave, ki so v preteklem letu najbolj pestile zaposlene v delovni organizaciji Tiskarna?
Vprašanje, ki jih tare že nekaj let in je tudi v tem trenutku najbolj prisotno, je pomanjkanje kvalificiranih grafičnih delavcev. Delovna organizacija štipendira precej naših otrok, letos je prejelo kadrovske štipendije sedem dijakov. »Primanjkuje nam poklicev s peto zahtevnostno stopnjo, in sicer grafični tehnik tiska in dodelave. Trudili smo se in poskušali po svojih močeh pri otrocih v dolini spodbuditi zanimanje za te poklice. Vendar naša prizadevanja niso obrodila željenih sadov. Zanje je še vedno premalo zanimanja. Morda smo še vedno sami premalo naredili. Zato se bomo seveda še naprej trudili, da pridobimo kar največ kvalificiranih grafičnih delavcev.«
vinarskega krožka zaključili raziskovalno nalogo Pomniki revolucije pripovedujejo, pogovarjali so se z nekaterimi borci. To nalogo bodo predstavili v tem tednu po šolskem radiu. Spremljali bodo tudi pohod pionirjev in ga kasneje opisali. Re-citatorji in pevci bodo pripravili program ob sprejemu kurirčkove pošte, likovniki so uredili v avli šole pano, mladi knjižničarji pa so uredili razstavo knjig in ilustracij na temo pionir kurir. Taborniki bodo spremljali pohod in skrbeli za izvidnico. Prikazali pa bodo tudi nekaj spretnosti. Obrambni krožek bo prevzel nalogo zaščite s pomočjo članov zveze rezervnih vojaških starešin. Odbor Rdečega križa bo organiziral prvo pomoč, planinci pa bodo prevzeli nalogo orientacije. Povezali so se tudi z organizacijo Zveze borcev. Nekateri borci so prišli na šolo in pionirjem pripovedovali svoje spomine, drugi pa bodo odšli z njimi na pohod. Člani kulturniškega društva pripravljajo v teh dneh oddaje po šolskem radiu. Seznanili jih bodo, kako bo potekala kurirčkova torbica po velenjski občini, kako so nastale kurirske relejne zveze, kakšno nalogo sta imeli TV postaji 32 in 34. To sta nam povedala člana pionirskega izvršnega odbora Barbara Pokorny in Peter Hudournik. Mojca Krepi pa je dodala, da je sodil v priprave na sprejem kurirčkove torbice tudi obrambni dan, ki so ga imeli na šoli prejšnji petek. V daljših presledkih so skupine pionirjev odhajale na pot in se orientirale v naravi po navodilih. Na kontrolnih postajah so reševali različne naloge. Orientirali so se s kompasom in karto, prepoznavali topografske znake, reševali naloge prve pomoči, odgovarjali na vprašanja o prometni vzgoji in požarni varnosti, o NOB v Šaleški dolini itd.
Podobno kot na tej šoli, je bilo v teh dneh tudi drugod. Pionirji so se na sprejem kurirčkove torbice dobro pripravili.
63-članski delovni kolektiv Tiskarne je lani s skrajnimi napori dosegel načrtovane smernice. Tempo dela predvsem v zadnjih mesecih preteklega leta jim je pokazal, kje je v delovni organizaciji zrno in kje plevel kje pa so morda na posameznih delovnih mestih, organizaciji dela še rezerve. Delovni program za letos je zastavljen precej smelo. Zaposleni predvidevajo porast celotnega prihodka za preko 28 odstotkov, dohodek naj bi bil v primerjavi z lanskim letom večji za 29 odstotkov, čisti dohodek za 30 odstotkov, bruto osebni dohodki zaposlenih pa naj bi letos porastli za 25 odstotkov. »Zavedamo se, da bodo načrti težko dosegljivi. Upamo, da nam tokrat ne bo ponagajala, tako kot lani, politika cen, predvsem reproma-teriala. Bojimo se, da bo po odmrznitvi razkorak med dejansko in prodajno ceno takšen, da s porabljenimi sredstvi ne bomo »dohajali« stroškov, čeprav rasti dohodka, celotnega prihodka ne nameravamo doseči le z rastjo cen. Izdelane imamo kazalnike, in sicer fizični obseg proizvodnje bomo povečali za 2,6 odstotka, rentabilnost pa za 6,2 odstotka«, je poudaril sogovornik. Doseženi rezultati v prvem tromesečju letošnjega leta so za ta kolektiv zelo spodbudni in kažejo, da bodo delavci načrtovane cilje dosegli. V slovenskem in jugoslovanskem prostoru se vse bolj srečujemo s pomanjkanjem papirja, vendar si velenjski grafični delavci s tem zaenkrat ne belijo glave.
so tudi številne možnosti delovanja, ki jih doslej niso izkoristili. V preteklem obdobju so pripravili nekaj strokovnih ekskurzij, okroglih miz in strokovnih predavanj. Vključili so se tudi v razpravo o predlogu zakona o gradnji objektov, žal pa ugotavljajo, da je btto v te aktivnosti vključenih premajhno število njihovih članov.
Za novega predsednika društva so izvolili Milana Pokornija.
Na srečanju so sprejeli tudi program aktivnosti za naslednje obdobje. Kar najhitreje bodo organizirali okroglo mizo na temo Gradbena regulativa v občini Velenje, predvidevajo pa še srečanje z gradbeniki iz Prage, udeležili se bodo posveta Gradbeništvo v procesu gospodarske stabilizacije. Nerazrešeno pa je še vedno tudi vprašanje prostorov tega društva. Dogovorili
so se, da se bodo povezali z drugimi društvi, ki delujejo v občini Velenje ter skušali ta problem razrešiti v sodelovanju z njimi. Z različnimi društvi, ki delujejo v občini in bližnji okolici pa želijo v bodoče tesneje sodelovati. Tako naj bi skupaj pripravljali okrogle mize in izmenjavali izkušnje z različnih področij delovanja. Bolj pa želijo biti povezani tudi s krajevnimi skupnostmi, katerim bi lahko pomagali pri urejanju prostora, udarniških akcijah, z nadzorom pri gradnji in tako naprej.
Ena najpomembnejših nalog pa bo tudi v bodoče pridobivanje novih članov ter sodelovanje pri oblikovanju učnih programov v usmerjenem izobraževanju ter inovacijska dejavnost v delovnih okoljih, kjer so člani tega društva zaposleni.
M. Z.
Z občnega zbora
Požarna varnost vKS
Pred kratkim smo gasilci po krajevnih skupnostih v stanovanjskih objektih, lokalih, delavnicah, šolah, vrtcih in zasebnih hišah pregledovali, kako je poskrbljeno za požarno varnost.
Pohvalno je zlasti to, da so zasebni stanovalci pri tem najbolj prizadevni. Vsi dostopi in podstrešja so čisti, elektro instalacije pa so urejene po predpisih. Tudi v kleteh nismo našli nobenih nevarnih snovi.
Malce slabše je pri zasebnih obrtnikih, še posebno v bifejih, kjer gasilne aparate sicer imajo, hranijo pa jih v kleteh, tako da niso dovolj hitro dosegljivi. V enem od bifejev je bil zidni hidrant obložen z zaboji pijač, aparat pa nepregledan že več kot leto dni.
Velik posluh za požarno preventivo imajo v šolah in vrtcih, kjer so vsa gasilna sredstva nameščena tako, kot to zahtevajo predpisi.
Podzemni hidranti v KS Šalek-—Gorica so na pravih mestih in očiščeni, za kar se imamo zahvaliti Vekosu, ki je naš gasilski dopis upošteval. Zato pa so nekateri vozniki toliko bolj ne-obzirni. Svoje vozilo postavijo neposredno na hidrant, namesto, da bi ga parkirali tam, kjer je to z znakom dovoljeno. Nekateri parkirajo svoja vozila tudi pred gasilskimi domovi in potem odidejo neznano kam. Pri tem pa ne mislijo na to, kako naj v primeru požara gasilci hitro odhite na kraj, kjer je požar izbruhnil.
Na Kardeljevem trgu pa tudi drugod so zaradi voznikov, ki ne upoštevajo prometnih predpisov, zabetonirali betonska korita in tako zaprli široko peš
pot. Pri tem niso pomislili na to, da bo prav to mogoče kdaj usodno, ko gasilska in druga intervencijska vozila ne bodo imela hitrega dovoza do najbližjih zgradb v naselju. Vsa lažja in srednja vozila pa bi lahko do teh blokov prispela hitro in še pravočasno tudi ukrepala.
Velikokrat izbruhne požar v stanovanju takrat, ko nas ni doma. Zato bi se morali pred odhodom prepričati ali je za požarno varnost v stanovanju poskrbljeno. Vprašati bi se morali, če smo izklopili likalnik, ugasnili plin ali električno peč, televizijo ... Včasih pustimo za trenutek otroke same doma. Otroci pa lahko že v kratkem času pridejo do vžigalic in že se prične igra, ki ima lahko hude posledice.
Samo v letu 1983 so požari v Sloveniji napravili za 399,5 milijonov dinarjev škode. Največ požarov je izbruhnilo zaradi malomarnosti, neprevidnosti, igre otrok ... Gasilci se trudimo in ljudi seznanjamo s preventivnimi ukrepi. Žal, je še veliko občanov, ki jim za te ukrepe ni dosti mar. Mnogi si mislijo, da če žive v družbenem stanovanju, lahko ta tudi zgori. Šele, ko ga pater uniči vidijo, koliko izdatkov je potrebnih, da ga ponovno urede.
V krajevnih skupnostih bi lahko organizirali več predavanj o požarni varnosti, saj imajo gasilci dovolj kadra za izvedbo predavanj, še posebno pa štab civilne zaščite, ki ima tudi najrazličnejše poučne filme.
Vsi pa bi se morali zavedati, da je lahko Se tako majhen ogenj usoden. Ne samo gasilci.
Mirko Melanšek
Betonska korita onemogočajo pot tudi gasilskim vozilom

Df • .
12. aprila 1984	★ Titovo Velenje
v središču pozornosti
nas cas^jtran3
Topolšica
Simpozij Hidravlika v rudarstvu 1984
Od srede, 4. aprila do petka, 6. aprila, je v hotelu Vesna v Topolšici potekal simpozij, strokovni posvet o hidravliki v rudarstvu. To je bilo 3. srečanje jugoslovanskih strokovnjakov s tega področja. Udeležili so se ga tudi predstavniki angleške firme Dowty, s katero delovna organizacija REK-Elek-trostrojna oprema po kooperacij-ski pogodbi proizvaja krmilno hidravliko.
Pokrovitelja simpozija sta bila SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje in rudniki
črnega premoga »Djurdjevik«, organizatorji pa tuzlanska rudar-sko-geološka fakulteta. Zveza vzdrževalcev sredstev za delo Jugoslavije — YUMO Beograd in Zavod SR Slovenije za produktivnost dela — redakcija OMO Beograd.
Ni naključje, da je bil posvet v naši dolini, saj sta uporaba vseh vrst hidravlike v Rudniku lignita Velenje, brez katere si odkopa premoga v njem ni več mogoče zamisliti in izdelovanje elementov in celih hidravličnih strojev in
Udeleženci simpozija
naprav v DO ESO, zadostna razloga za to. To je med uvodnim nagovorom, v katerem je pozdravil udeležence posveta, jim zaželel, da bi posvetovanje izpolnilo vsa njihova pričakovanja, in jim na kratko opisal tudi sestavljeno organizacijo REK Franc Leskošek-Luka, poudaril predsednik njenega poslovodnega odbora Slavko Janežič.
Razvoj rudnikov in uvajanje vse več strojev v Jugoslaviji, pri katerih so uporabljeni hidravlični sistemi, terjata strokovnjake, ki bodo lahko bistveno vplivali na izboljšanje praktične uporabe in vzdrževanja hidravličnih strojev in naprav. Srečanje je bilo zato namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s projektiranjem, proizvodnjo, uporabo in vzdrževanjem tovrstnih sredstev za delo, pa tudi vsem tistim, ki so na kakšen drug način povezani z delom v zvezi s temi sredstvi. Zlasti je bilo koristno za projektante in konstruktorje hidravličnih strojev in naprav, zaposlene v raziskovalnih, projektantskih in proizvodnih organizacijah.
Iz okrog 25 referatov, kolikor so jih za ta simpozij pripravili najbolj uspešni in priznani strokovnjaki v Jugoslaviji in angleški firmi Dowty na področju hidravlike v
rudarstvu, in iz razprav na njem so lahko udeleženci — bilo jih je okrog 60 — zvedeli marsikaj o novih spoznanjih v teoriji hidravličnih tekočin, kakor tudi o sodobnih smereh razvoja in uporabe rudarske hidravlike po svetu, uporabi in vzdrževanju hidravličnih črpalk, motorjev in cilindrov, o mikroelektroniki in mikroprocesorski hidravliki, hidravličnih pogonih v rudarstvu in še o čem.
Dva predavanja sta pripravila tudi strokovnjaka iz REK, in sicer inženirja strojništva Anton Dražiz ESO in Vinko Gostenčnik iz RLV. Prvi je predaval o pogojih in načinu uporabe hidravlike in hidravličnega podporja v rudarstvu, drugi pa o vzdrževanju rudarske hidravlike v eksploataciji.
Simpozij je bil popestren z »okroglo mizo«, med katero so se udeleženci razgovorih o možnostih nadomeščanja hidravličnih komponent, naprav in fluida (snovi, nositeljici energije) iz uvoza z domačimi proizvodi, poleg te ga pa še z ekskurzijo udeležencev simpozija na šolska jamska delovišča RLV, z ogledom proizvodnega programa hidravlike ESO in postavitvijo razstave »hidravlika v rudarstvu« v recepciji hotela Vesna v Topolšici.
Draga Lipuš
Občinski svet ZSS Velenje
Dvodnogftio usposabljanje
Občinski svet zveze sindikatov Velenje bo v petek od 8. do 19. ure in v soboto od 8. Ilo 12. ure v hotelu Vesna v Topolšici pripravil družbeno-politično izobraževanje za predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij. Namen te oblike izobraževanja je zagotovitev večje politične in akcijske usposobljenosti sindikalnih aktivistov pri uresničevanju pomembnih nalog sindikalne organizacije.
Udeleženci se bodo najprej seznanili z vlogo in nalogami osnovne organizacije zveze sindikatov v samoupravnem in delegatskem sistemu. Zelo pomembna tema bodo sedanje
gospodarske in politične razmere ter ključni problemi uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, zlasti v letošnjem letu. Ob tem bodo posebno pozornost namenili trenutnim razmeram v velenjski občini. Na koncu se bodo predsedniki izvršnih odborov seznanili še z delovnimi usmeritvami republiškega in občinskega sveta zveze sindikatov za letošnje leto.
Organizator bo za udeležence pripravil avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ispred Rdeče dvorane ob 7. uri in iz Šoštanja ob 7. uri in 15 minut.
Velenjski rudarji želijo tudi letos nakopati čimveč lignita
Ohraniti bogato dediščino
' Kulturna skupnost občine Mozirje si v zadnjem času vse bolj prizadeva, da bi zaščitila kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino. V veliko pomoč ji je celjski zavod za spomeniško varstvo, ki se je temeljito lotil dela in je za celotno Gornjo Savinjsko dolino pripravil seznam vsega, kar bi morali zavarovati. Prav tako bodo v mozirski občini v kratkem sprejeli poseben občinski predpis o zavarovanju dediščine.
V želji, da bi kar najbolje seznanili občane s temi napori in jih seveda pridobili za sodelovanje, bodo v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo iz Celja 24. aprila v mozirski galeriji odprli razstavo, ki bo prikazovala vse objekte, zgodovinske spomenike, krajino in vse ostalo, kar naj bi v bodoče zavarovali. Tudi ta razstava naj bi pripomogla k temu, da bi čim več prebivalcev znalo ceniti vse te dragocenosti in jih ohranjati.
Vse preveč je namreč še primerov uničevanja dediščine in izročila. Največkrat se to seveda
dogaja pri obnavljanju stavb, ravnotežje pa se ruši tudi pri urbanizaciji in drugih nepremišljenih posegih v naravo, ki je v Gornji Savinjski dolini vsekakor edinstvena. »Razstava bo bogat prikaz tega hotenja. Kulturna
skupnost bo s pomočjo svojega arhiva pripravila tudi področne razstave po krajevnih skupnostih, da bi k sodelovanju resnično spodbudila čim več prebivalcev,« pravi avtor bližnje razstave v Mozirju Aleksander Videčnik.
Razstava evropske razsežnosti
Ob 11. evropski konferenci rejcev rjavega goveda, ki bo na Bledu od 24. do 27. aprila, bo v Mozirju 26. aprila prikaz razvoja živinoreje v Gornji Savinjski dolini. To je seveda veliko priznanje tukajšnjim rejcem za dosedanje dosežke in obveza za še boljše delo, saj moramo vedeti, da si bodo razstavo ogledali strokovnjaki iz večine evropskih držav.
Poleg razstave rjavega goveda bodo v Mozirju pripravili še razstavo kmetijske mehanizacije najvidnejših jugoslovanskih proizvajalcev, manjkalo pa ne bo tudi drugih zanimivosti. Kmečke žene se bodo predstavile z obilico
izvirnih kmečkih jedi, ki ne bodo samo za ogled. Sodelovali bodo tudi gostinci in vse doline, številne folklorne skupine in podobno.
Ze 25. aprila bodo v galeriji kulturnega doma v Mozirju odprli razstavo ,,Naravna in kulturna dediščina občine Mozirje", ki bo prav tako vredna ogleda. 26. aprila bodo od 8. do 12. ure opravili ocenjevanje živine, izbor najboljših Hvali in seveda podelili nagrade. Popoldne bodo tudi uradno odprli vrata Savinjskega gaja in dogodek med drugim popestrili z revijo folklornih skupin. Gostom bodo na voljo tudi obiski usmerjenih in turističnih kmetij ter druge zanimivosti.
Turistična zveza znova deluje
Po daljšem premoru je znova zaživelo delo Gornjesavinjske turistične zveze. Zveza se je končno pričela vključevati v krepitev razvoja turizma in gostinstva mozirske občine, kar je seveda njen osnovni namen. Izdelala je delovni program, v katerem je zajetih veliko pomembnih in obvezujočih nalog, njihova uresničitev pa bo zagotovo pripomogla k hitrejšemu razvomju turizma na tem področju.
Prva in osnovna naloga je poenotenje turistične ponudbe. Za te potrebe so ustanovili turistični biro v Mozirju, ki je opravil pomembne naloge, v celoti pa ni v celoti odigral svoje vloge. Vzrok za to je v dejstvu, da se turistična društva Gornje Savinjske doline ne vključujejo v njegovo dejavnost, kar seveda pomeni še nadaljnjo razdrobljenost turistične ponudbe.
Pomembna naloga zveze je tudi učinkovito predstavljanje doline in njenih zanimivosti doma in v svetu. Lani so izdali prospekt Gornje Savinjske doline, ki ga bodo letos natiskali še v tujih jezikih. V sodelovanju s Kompasom, ki je soustanovitelj turističnega biroja, je zveza sodelovala na zagrebškem turističnem sejmu in tam celovito predstavila lepote in možnosti doline.
V sodelovanju z RTV Ljubljana so posneli turistični film o Gornji Savinjski dolini, snemajo pa tudi pet video kaset, o lepotah in znamenitostih tega področja. Seveda želijo predvsem okrepiti
izvenpenzionsko ponudbo in zagotoviti več zgodovinskih in narodopisnih zbirk, med turistično sezono pa bodo skušali pripraviti čim več kakovostnih kulturnih
programov. Jasno je, da so tudi kadri zelo pomemben dejavnik pri vseh teh naporih, zato bodo med drugim na osnovnih šolah ustanovili še turistične krožke.
V Savinjskem gaju bo letos cvetelo 60.000 tulipanov
ličnih društev, drugih organizacij in združenega dela. Na sestanku so opredelili vrsto obvezujočih nalog, za vsakega nosilca in vsako področje posebej. Naloge seveda ne veljajo zgolj za april, kot mesec varstva okolja, ampak so opredeljene tudi dolgoročno. Vsekakor pa morajo povsod poskrbeti, da bodo dolino očistili do 25 aprila.
Glede dolgoročnih nalog velja povedati, da bo občinski izvršni svet dopolnil odloke, ki urejajo področje varstva okolja in pri-tem zlasti zaostril odgovornost za kršitelje predpisov.
Množičen sestanek so izkoristili tudi za pogovor o načinu praznovanja 40-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline, ki jo slavijo letos. Pomemben jubilej bodo morale obeležiti vse krajevne skupnosti, osrednja proslava pa bo združena s praznovanjem občinskega praznika v začetku septembra. Osnutek programa je že pripravljen. Vse od aprila do oktobra se bo po vsej dolini zvrstila vrsta prireditev, vse od množičnih manifestacij, do kulturnih športnih in drugih prireditev.
Miklavc je o tem sodelovanju in o bodočih načrtih povedal naslednje: »S tem obiskom in naslednjimi pogovori naj bi konkretizirali dolgoletne želje in načrte obeh bratskih občin, da bi poglobile gospodarsko sodelovanje. Res je, da delovni organizaciji Elkroj in Mladost že uspešno sodelujeta, zdaj pa razmišljamo še o sodelovanju na področju predelave lesa, možnosti so tudi v kovinsko-pre-delovalni industriji in v kmetijstvu, pogovarjamo pa se tudi o možnostih trgovinske menjave in blagovnih tokov med obema področjema.«
Možnosti je ocenil tudi predsednik izvršnega sveta občine Čajetina Ljubiša Kneževič: »Že pred sedanjim obiskom smo se dogovorili, da se v tem letu večkrat srečamo in se dogovorimo o konkretnih oblikah gospodarskega sodelovanja. Sodelovanje med Elkrojem in našo Mladostjo že daje obetavne rezultate, vendar menim, da se s tem ne smemo zadovoljiti. Zato se pogovarjamo o možnostih v lesni industriji, v kovinsko-predelovalni in drugod.
Obiskali smo nekaj delovnih organizacij, tudi z željo, da bi se s pomočjo gostiteljev seznanili z njihovimi izkušnjami in dosežki.
Dogovorili smo se tudi, da bo delegacija gospodarstvenikov bratske občine Moziije obiskala Čajetino. S tem bi pogovore nadaljevali in možnosti sodelovanja natančneje opredelili.«
Pobrateni občini Mozirje in I zadeva, vendar se s tem ne želijo Čajetina iz SR Srbije sta v svojem zadovoljiti. Tako je konec pre-dosedanjem sodelovanju že pre- | jšnjega tedna mozirsko občino
G
iz občine mozirje
Gornjesavinjska dolina je po svojih naravnih lepotah znana šl-rom po domovini in izven njenih meja. Skupna skrb vseh nrebival-cev torej je, da ostane še naprej čista in vsem v ponos. Prav zato so se v občini Moziije odločili preprečiti kakršnokoli vrsto onesnaževanja, ki se žal že pojavljajo. Predvsem to velja za številna divja odlagališča smeti ob Savinji in njenih pritokih, v gozdovih in
drugod. Vso to navlako bo treba seveda najprej pospraviti, zahtevno delo pa naj bi opravili v mesecu aprilu, oziroma do 25. tega meseca.
V ta namen so skupščina občine, izvršni svet in občinska konferenca SZDL prejšnji teden pripravili sestanek o varstvu okolja, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih skupnosti, raz-
Divja odlagališča dolini niso v ponos
segli zgolj raven izmenjave delegacij. Vse tesnejše vezi sklepajo na najrazličnejših ravneh in na raznovrstne načine. V zadnjem času so se resno lotili tudi povezovanja na gospodarskem področju. Sodelovanje Modne konfekcije Elkroj in čajetinske delovne organizacije Mladost je znana
obiskala delegacija gospodarstvenikov bratske občine. Obiskali so več delovnih organizacij v Gornji Savinjski dolini in z gostitelji navezali nove poslovne vezi. Možnosti je seveda precej na različnih področjih.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Moziije Franc
Predstavniki obeh občin v sproščenem pogovoru
4. stran *
naši kraji in ljudje
Titovo Velenje *
12. aprila 1984
Jože in Jožefa Cevzar iz Šembrica
,Težko, a kljub temu je lepo na Vodemlji
if
Krajevna skupnost Skorno - Florjan
Telefon - želja mnogih
Časi, ko so krajani uresničili skoraj vse, ali pa vsaj najnujnejše načrtovane naloge, so minili. Denaija je vsako leto manj, želje in potrebe krajanov pa so ostale enake, če ne še večje.
Čeprav krajani krajevne skupnosti Skorno-Florjan v preteklem letu niso uresničili vseh zadanih nalog, so z razvojem svojega kraja zadovoljni. Največ skrbi so lani namenili modernizaciji krajevnih cest. Kljub prizadevanjem obnove glavne ceste, ki vodi skozi Skorno- Florjan in omogoča normalni avtobusni prevoz šolarjem tega kraja, so ostali na pol poti. Celjsko cestno podjetje namreč še ni opravilo vseh potrebnih obnovitvenih del. Končno pa je krajanom lani uspelo prekategorizirati nekatere krajevne ceste v lokalne.
»Enega precej velikega bremena je tako manj, saj za najnujnejša vzdrževalna dela porabimo tudi največ denarja. Tega pa imamo vedno manj. Urediti moramo še nekatere stvari, tako da jih bo cestno podjetje Celje dokončno prevzelo,« je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Oberč.
Pomembna pridobitev za krajane Zgornjega Florjana je izgradnja vodovoda za 10 gospodinjstev. Največ denaija zanj so prispevali krajani sami, izkazali
Pa so se tudi z udarniškim delom, ozornosti v letu 1983 so bile deležne še družbenopolitične organizacije, zlasti mladinska. Z organiziranjem raznih kulturnih prireditev pa so poskušali krajane bolj združiti in povezovati.
Prebivalci krajevne skupnosti Skorno-Floijan so si za letos zastavili bogat delovni program. Koliko načrtovanih nalog pa
bodo lahko uresničili, sedaj še ne vedo. Jasno jim je le to, da jim bo znova zmajkalo denaija. S samoprispevkom zbran denar so skoraj že izčrpali. V letošnjem letu bi se naj največ denaija »nateklo« v blagajno od sisov. Prednostna naloga letošnjega delovnega programa je razširitev telefonskega omrežja. Kot je povedal Jože Oberč, je povpraševalcev kar 180, zmogljivosti pa so mnogo majše. 51 telefonskim priključkom naj bi se letos pridružilo še 65. Denar za razširitev telefonskega omrežja bodo krajani prispevali sami, z denarnimi prispevki in udarniškim delom. Prav tako bodo v tej krajevni skupnosti Šaleške doline krajani nadaljevali z urejanjem cestnega omrežja. V programu so predvideli obnovo ceste od Ac-mana do Podvratnika, rekonstrukcijo že asfaltirane ceste v Skorno ter ureditev preostalih krajevnih makadamskih cest. Tudi prostori in okolica doma krajanov »kliče« po nadaljni ureditvi, igrišče v Florjanu je načel potok Florjanščica, »nabralo« se je nekaj težav pri kanalizaciji, da o mostu pri domu krajanov in ureditvi še nekaterih stvari, kot je nov cestni priključek v Penku, ne izgubljamo preveč besed.
»Želja imamo krajani Skornega in Florjana veliko. Prav tako si poleg že naštetega želimo še pokrita avtobusna postajališča. Blagajna je skromno založena. Naredili bomo pač toliko, kolikor bomo lahko. Več bomo prispevali krajani, hitrejši bo napredek naše krajevne skupnosti. Pomoči od drugod v teh težkih gospodarskih časih pač ne moremo pričakovati.« Cestna skupnost Celje je v svoj načrt za letos predvidela izgradnjo novega mostu v tej krajevni skupnosti, Elektro Slovenj Gradec za izgradnjo transformatorske postajepriRožičuvf lorjanu.Tudi ti dve načrtovani nalogi, seveda uresničeni, bosta za krajevno skupnost Skorno- Flotjan pomembni pridobitvi.
1
Šembric, majhna vas prav na robu krajevne skupnosti Konovo. Cesta, ki pelje nekaj metrov naprej, pripelje potnika že v Cirkovce in Plešivec.
Deževen, prav aprilski hladen četrtek je bil. Odpravili smo se na teren. Z beležnico, fotografskim aparatom in seveda s precejšnjo mero novinarske zvedavosti smo se odpravili v Šembric, natančneje k Jožefi in Jožetu Cev-zarjevima. Krajani ju bolje poznajo z domačim imenom, Rahnetova.
»Letošnja zima nam je pošteno zagodla. Kaže, da se še ne bo kar kmalu poslovila, za pomlad še prehladno. Ko bo posijalo sonce, pa ne bomo vedeli katerega opravila na polju bi se najprej oprijeli?« je potožila gospodinja Jožefa in stopila po gospodarja, ki se je mudil na travniku. Veste, tu na hribu Vodemlje, na katerem stoji naša kmetija, je delo trdo. Le tu in tam imamo majhen košček obdelovalne površine, drugače pa je samo kamenje in skalovje. Se najprimernejša je za nas prireja živine,« je povedal Jože.
Rahnetova kmetija sodi med večje. Meri 23 hektarjev z gozdom vred. Od tega imajo Cevzaijevi le 20 arov zemlje, ki jo lahko obdelujejo strojno.« Pri nas kmetijska mehanizacija nima nobene veljave, saj si z njo ne moremo olajšati trdega kmečkega dela. Roke, te so na naši zemlji glavno orodje in nepogrešljive pri prav vsakem opravilu.«
Jože Cevzar
Cevzarjeva kmetija se uvršča med višinske. Leži"na 580 metrih nadmorske višine. Jože in Jožefa sta kooperanta Ere tok Kmetijstvo Šoštanj že od vsega začetka. Ukvaijata se s prirejo pitancev. Trenutno imajo Rahtenovi v hlevu 10 repov, od tega štiri krave molznice. Traktor, ki je pri hiši, služi predvsem za prevoz, na polju pa ga zamenjuje konj. Pšenica, krompir in koruza so kulture, ki rastejo na njihovih njivah. Pridelke porabijo doma. Lanska letina je bila poprečna. Pa ne zato, ker Jože in Jožefa nista dobro obdelala polja, ampak zaradi suše in kamnite zemlje. Na soncu smo od jutra do večera. Ob sušnih dneh pa je to zelo slabo. Vode imamo vedno premalo. V krajevni skupnosti Konovo je 13 čistih kmetov. Mi zemljo najtežje obdelujemo.« Naj zapišemo še to.
Jožefa Cevzar
da sta Cevzaijeva ena od prvih kmetov, na našem področju, ki sta zgradila siloze, čeprav majhne. Vanje pa silirata otavo in trakijo. Silažne koruze na svojih njivah ne moreta posejati. Cevzaijevi imajo tudi nekaj gozda. »Včasih je bil gozd steber kmetije, danes temu ni več tako,« je povedal modro gospodar Jože.
Še smo se pogovarjali o tem in onem, o kamniti zemlji, ki ne daje toliko kot vanjo vlaga človek. Čeprav se Rahtenovi srečujejo velikimi z težavami, o njih ne govorijo prav na glas. Še posebej gospodar je dobrovoljen človek. »Če bi imeli hektar obdelovalne zemlje, težav ne bi bilo. Tako pa imamo njiv v bolj ravninskem svetu premalo. Prav tako ni ljudi, ki bi bili voljni pomagati obdelovati pedi zemlje v hribovitem po-
dročju na roke. Veliko truda, prelitega znoja je vloženega v to, da kaj pridelamo, da je živina dobro rejena. Za oddano živino dobimo premalo. Meso, sladkor, moka so prepoceni, če primerjamo ceno umetnih gnojil, škropiv, . .. Brez teh pa danes ničesar ne zraste,« sta potarnala Rahte-nova in nadaljevala:« A, kaj bi le jedikovala. Tudi drugje ni vse zlato.
Težave so prav povsod. Čeprav še kmetijska politika ni najboljša, se je v zadnjih letih tudi na področju kmetijstva marsikaj spremenilo na bolje.« Na kmetiji je vedno dovolj dela, še posebej na taki, kjer je skoraj vso zemljo treba obdelovati na roke. Vendar gospodar Jože še najde čas za prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah v kraju.
Kakšni pa so njuni načrti? Pred letom, dvema so bili precej obsežnejši kot danes. Kot pravita naša sogovornika, imata nekaj želja. Vendar jih/ ne bosta mogla uresničiti. Denaija ni toliko, da bi lahko vse postorila. Samo volja in pridnost pa šta premalo. Rada bi podaljšala hlev, posodobila to in ono. Kruh je pri Cevzarjevih vedno spečen v domači krušni peči. Kot pravi gospodar, bo letos popravil še mlin. Oba v en glas pa sta nam povedala, da bosta po svojih močeh pomagala sinu, ki namerava po končani šoli za av-tomehanika prijeti »vajeti« v svoje roke. Veselje za delo na kmetiji ima, tudi zelo marljiv in iznajdljiv je, le premalo obdelovalne zemlje ima Rahtenova domačija.

Marta Kamšak, prodajalka časopisov
Vedno vljudna, nasmejana...

Šoštanj
Neustrezni smerokazi
Kakšnih sto metrov pred križiščem Trga bratov Mravljak v Šoštanju je postavljen velik, a žal neustrezen, cestni smerokaz. S puščico Soteska je označena cesta, ki pelje skozi sotesko imenovano Pen k proti vasi Gorenje, kjer se cesta razdeli na odcep proti Šmartnem ob Paki in Letušu ter preko Gorenjskega klanca proti Mozirju. Na drugi strani Gorenjskega klanca je še druga soteska, ki pa je naravni prehod iz Gornje v Spodnjo Savinjsko dolino. Torej gre za zemljepisni pojem ne pa za ime kraja kot je napisano na sporni smerokazni tabli. Kraj, kjer je ta soteska. ima krajevno tablo z napisom Ljubijainstakimi tablami so označene tudi hiše tega kraja. Zanimivo pa je, da ima odcep iste ceste (Šaleška magistrate), ki preH Šoštanjem zavija preko Lokavice in se nato pred Gorenjem spet združita, smerokazno tablo s pravilnim napisom Letuš — Mozirje. Torej gre za različni napisni tabli za isto smer, kar je vsekakor malo čudno še zlasti za tiste tujce oziroma šoferje, ki se ustavljajo pred omenjeno tablo in kraj Sotesica zaman iščejo na zemljevidu.
Žal tudi drugi smerokaz proti Mežici ni priporočljiv, posebno v zimskem času, ko je cesta čez Šentvid zaprta, kar pa na tej tabli ni nikoli označeno. Res, da je cesta iz Šoštanja za Mežico prek Zavodenj, Šentvida in Črne bližja kot cesta preko Slovenj Gradca, vendar pa od Zavodenj do Črne ni asfaltirana kot bi lahko sklepali po smerokazu, saj je kar 30 km makadama z ostrimi ovinki m strmimi klanci. Le — ti pa niso primerni za vožnjo s tovornjaki in prklopniki, ki često zaidejo na to cesto.
pa se morajo po precej kilometrih, ko spoznajo, da so zašli v past, vračati nazaj in se preko Titovega Velenja in Slovenj Gradca odpeljati v Mežico. Na isti cesti je dober kilometer iz Šoštanja še večja past, ko šofer zagleda na križišču tablo z napisom Ravne. Tujci sopet nasedejo, misleč, da se bodo pripeljali na Ravne na Koroškem, po nekaj kilometrih vožnje pa spoznajo, da se cesta konča v Ravnah pri Šoštanju, kar na tabli ni napisano.
Še večji absurd pa je, da je tudi na
Nemalo je Velenjčanov, ki se ne bi sprehodili mimo zdravstvenega doma, imeli opravke v njem in se ob tem ne bi za trenutek pomudili ob priložnostnem nakupu v kiosku Dela. V njem je namreč moč kupiti najrazličnejše dnevne, tedenske in mesečne časopise, imajo pa tudi številne slovenske in druge revije. Seveda pa to še ni vse. Kljub majhnosti kioska, je poleg vrste cigaret, kupcem na voljo tudi precej drugih drobnih predmetov in galanterije, skratka vse, kar sodi v takšen kiosk.
V omenjenem kiosku, odprtje vsak dan razen nedelje, delata dve prodajalki, ki se tedensko me-njujeta. Ena od njih je Marta Kamšak iz Titovega Velenja, ki v tem kiosku dela že šest let, prej pa je delala v gostinstvu. Na vprašanje zakaj se je odločila za delo v
križišču v Titovem Velenju smero-kazna tabla z napisom Šoštanj — Mežica. Šoferji, še zlasti tujci namesto da bi zavili proti Slovenj Gradcu, peljejo naprej v Šoštanj in proti Zadov-nji, od koder se morajo vračati nazaj preko Titovega Velenja in se preko Slovenj Gradca odpeljati v smeri Mežice. Tovornjakov, ki vozijo v mežiški rudnik in železarno Ravne pa je kar precej. O tem, kaj doživljajo šoferji težko naloženih tovornjakov, ko morajo obračati, to pa je snov za drugo zgodbo, ki bi bila v zvezi s stabilizacijo in problemi goriva zelo zanimiva. Zato bi bilo nujno,-da se pred začetkom letošnje turistične sezone, vse neustrezne smerokazne table zamenjajo.
V. K.
»Otroci so zame enakovredni odraslim kupcem,« meni Marta Kamšak
kiosku je na kratko odgovorila, da zato, ker rada dela z ljudmi, prav tu pa je z njimi v nenehnem stiku.
»S sodelavko se močno trudiva, da bi kar največ kupcev, ki jih ni malo, zlasti zdravstvenega doma in centra srednjih šol, ki že navsezgodaj obiščejo naš kiosk, kar se da zadovoljili. Precej je rednih obiskovalcev, ki se zaradi bogate založenosti kioska radi vračajo. S kupci ni nikakršnih težav ali problemov. Predvsem je pomembno, da si z vsemi prijazen, po potrebi pa jim tudi svetuješ kaj naj kupijo, če se sami ne morejo odločiti.« O tem smo se lahko sami prepričali, da je tako. Vsi, ki so naju pri pogovoru zmotili in željeno nakupili, so odšli zadovoljni, postrežem z nasmeškom. Delo v kiosku je zelo pestro in zanimivo, zato Marto Kamšak, o kateri bi

lahko brez pretiravanj a rekli, daje znanka Titovega Velenja, to delo zelo veseli in ga tudi z največjim veseljem opravlja. Sicer pa se to krepko pozna tudi pri skupnem mesečnem prometu, ki je približno 80 starih milijonov. Med pogovorom je Marta večkrat omenila, da se s sodelavko dobro razumeta, da ima mož do njenega dela veliko razumevanja in da v prostem času rada hodita v hribe.
Cisto na koncu še to, da vsem tistim, ki bodo obiskali kiosk na Trgu mladosti v Titovem Velenju, ne bo žal, kajti prijazni prodajalki znata še tako zahtevne kupce zadovoljiti in jim svetovati, in to vedno nasmejani, dobre volje, v pozdrav pa: »Na svidenje, pridite še, imejte se lepo čez vikend.«
B. Mugerle
Smerokazna tabla v Šoštanju, ki je past za šoferje
Šoštanj
Veliko delo društva prijateljev mladine
Pred dnevi je imelo društvo prijateljev mladine iz Šoštanja » domu krajevne skupnosti redni občni zbor. Pred zborom je bilo zanimivo predavanje Marije Šavor iz Titovega Velenja o vzgoji v puberteti, po katerem je bila tudi živahna razprava. Nato je predsednica društva Anica Krajnc podala poročilo o delovanju v lanskem letu.
Čeprav v društvo ni vključenih toliko staršev in drugih, kot bi to z ozirom na njegovo vlogo v naši družbi bilo zaželeno, je prizadevnim odbornikom v preteklem letu le uspelo izvesti kar 13 večjih akcij za otroke krajevne skupnosti Šoštanj. V zimskih počitnicah so na Goricah organizirali teden sanjka-nja in smučanja, ki so ga vodili ■Olga Medved, Tadeja Stvarnik, Erika Cverlin in Slavko Toplak. Se zlasti pa je uspela otroška maška-rada, ki se je je udeležilo okrog 400 domiselnih in originalnih mask, med katerimi so najbljše in najlepše tudi nagradili. Nagrade je.z velikim razumevanjem podarilo trgovsko podjetje Mene iz Šoštanja. Med letom so izvedli več planinskih izletov, ki jih je vodil mentor planinskega krožka na šoli Biba Roeck, Slavko Toplak. V poletnih mesecih so na šoštanjskem bazenu organizirali tudi plavalni tečaj, ki so ga vodili Milena in Slavko Toplak ter plavalni učitelj Mišo
Bajec. V letnih počitnicah so pripravili igre v naravi, ki pa žal niso bile tako dobro obiskane, kot so pričakovali. V počastitev dneva republike so otroci pod vodstvom likovne pedagoginje Erike Cverlin risali na asfalt motive na temo Domovina naša je svobodna, še zlasti pa so se člani odbora potrudili pri organiziranju novoletnih prireditev, saj je program le teh potekal ves teden. Bilo je več filmskih, lutkovnih in dramskih prireditev, še zlasti pa je bil zanimiv novoletni tobogan ter zaključna predstava z obiskom Dedka mraza in obdaritvijo predšolskih otrok.
Skozi vse leto se je najrazličnejših akcij in prireditev udeležilo okrog 1200 otrok iz KS Šoštanj, kar je lepo število in vredno vse pohvale prizadevnim organizatorjem. Pri tem pa je pomembno to, da je bilo za vse prireditve in dejavnosti porabljeno zelo malo družbenih sredstev, saj so vse vodili prizadevni člani društva prostovoljno in zato opravili preko 1,50 ur dela. Odbor društva prijateljev mladine je imel v preteklem letu kar 18 rednih sej, na kateri so posvečali vso pozornost tekoči problematiki in pridobivanju novih članov, iskanju prostora za društveno dejavnost, kar jim je s posredovanjem KS tudi uspelo. Prostor je še neopremljen, nekaj najnujnejše opreme jim je posodila
šola Biba Roeck. Veliko zanimanje za delo društva sta pokazali delovni organizaciji Merx in Ter-molektarne Šoštanj, ki sta ga materialno podprli. Sodelovali so z vsemi dejavniki, ki se poklicno ali ljubteljsko ukvarjajo z mladino.
Razprava se je nanašala na probleme otroških igrišč, katerih igrala so večinoma že dotrajana in jih je potrebno obnoviti. Še zlasti je obnove potrebno igrišče za šolo Biba Roeck. Društvo se bo v bodoče poleg ostalih rednih dejavnosti še bolj povezovalo z mladinsko organizacijo. Po vseh rajonih pa bi radi ustanovili ulične pionirske svete. Vse, ki imajo veselje do dela z otroki vabijo, da se vključijo v društvo.
Ob koncu so izvolili tudi nov upravni odbor, nato pa je predstavnica Zveze društva prijateljevj mladine občine Velenje, Majda Pergovnik, podelila priznanja članom odbora Štefki Yuga, Anici Vrčkovnik in Slavku Toplaku za dolgoletno delo. Za občni zbor so pripravili tudi razstavo barvnih fotografij z raznih akcij in prireditev, ki jih je društvo organiziralo v preteklem letu. Zal se občnega zbora razen predstavnika krajevnega odbora RK ni udeležil nihče iz DPO mesta Šoštanj, kar pa je povsem nerazumljivo.
V. Kojc
12. aprila 1984 * Titovo Velenje	OD TU IN TAM	_H3S C3S * 5. stran
Mala anketa
Na delovni praksi
V spomin na dogodek, zgodil se je leta 1920, ko so železničarji, kasneje pa so se jim pridružili tudi drugi transportni delavci in rudarji, pričeli splošno stavko, kije za devet dni ohromila ves promet, praznujejo železničarji že od leta 1950 vsako leto 15. april kot dan železničarjev.
Železničarji so bili v tistem času nedvomno najbolje organiziran del delavskega razreda. V že-lezničarsko organizacijo, ki so jo ustanovili leta 1918, se je povezalo 49 tisoč delavcev. Tako močni in dobro organizirani so si lahko pridobili določene pravice, kar pa vsekakor ni ugajalo vladajoči buržoaziji. Ko je prišel na oblast dr. Korošec, so jim bile te pravice odvzete. Odgovor na to je bila splošna stavka. Dogodki z ljubljanske Zaloške ceste, ko je žan-darmarija streljala na stavkajoče, jih pri tem ubila trinajst in ranila sedemdeset, revolucionarnost in naprednost železničarjev potrjujejo.
Železničarji so na takšno naprednost zelo ponosni. Tega ne skrivajo. Ob dnevu železničarjev smo se tudi mi odločili, da predstavimo enega od tistih, ki opravljajo ta zahteven poklic. Napotili smo se v Preloge, kjer je tovorna postaja in se tam zapletli v pogovor s Francem Reharjem, ki že
Franc Rehar je železnici zvest že deset let.
deset let vestno opravlja svoje delo pri železnici. Nič čudnega, saj je bil pri železnici kot progovni delavec zaposlen že njegov oče.
Franc je po poklicu prometno transportni tehnik in dela kot vlakovni odpravnik. Pravi, da svojega poklica ne bi zamenjal za nobenega drugega. Odgovoren je za varen prevoz, premikanje vagonov ... Da je delo železničarjev res zahtevno in odgovorno, potrjuje vsakoletno preverjanje znanja. Vsi, ki imajo kakršno koli delo z vagoni, to so premikači, kretniki, vlakovodje in še bi
lahko naštevali, morajo svoje znanje obnavljati in ga vsako leto potrditi tudi z izpitom. Ce tega ne opraviš dobro, se to do takrat, da si uspešen, pozna v žepu. Vsak mesec imajo tudi 4-urni tečaj, na katerem svoje znanje sproti dopolnjujejo.
Franc dela v turnusu. Kaj to pomeni? ,,Delaš 12 ur, potem si 24 ur prost, počitku pa sledi 12 ur nočnega dela. Sedaj, ko je železničarjev več, ko nimamo več takšnih kadrovskih težav kot smo jih imeli še pred leti, pa smo uvedli tako imenovani ruski turnus. Po dvanajstih urah dela lahko 36 ur počivaš, potem 12 ur spet delaš in 24 ur ostaneš doma. Takšna razmerja pa zmotijo samo dopusti in druge odsotnosti delavcev," pravi Franc.
Letos bo za svoje delo in desetletno zvestobo železnici prejel značko. Zato bo jutri, ko bo v Celju tudi priložnostna proslava, zanj še posebno slovesno.
Doma v Smartnem ob Paki, pa ga vedno, ko se vrne z dela, čaka družina. Dve hčerki ima.,,Potem za vami ne bo železničarja?" smo se hoteli malo pošaliti, pa se nam ni pustil. ,,Nič se še ne ve, mogoče pa še pride," nam je zvito odgovoril.
še veliko let zvestobe železnici je pred njim.	"^P
Prireditve
Torek, 17. apcil, ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje.
HARMONIKARSKI VEČER. Glasbena šola F. Koruna Koželjskega Titovo Velenje.
Petek, 20. april, ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje.
Tone PARTLJIČ: KAKO SEM HOTEL PRIJETI SONCE, predstavitev knjige in avtorja.
Torek, 24. april, ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje.
150-letnica šole v Šmartnem ob Paki
Priprave v polnem zamahu
V našem časopisu smo že poročali o častitljivi obletnici osnovne šole bratov Letonje v šmartnem ob Paki. 150-letnico šole bi radi učitelji, učenci proslavili kar najbolj sveča-, no, predvsem pa delovno. Priprave na praznovanje so v polnem zamahu, in na šoli že mesec dni pred praznovanjem vre kot v panju.
Največje in najzahtevnejše delo je že opravljeno — raziskana zgodovina šole in kraja bo predstavljena s sliko in besedo v zborniku. Celotno nalogo, s katero ni bilo prav malo dela, so učitelji in učenci pripravili sami, tudi prevod šolske kronike, ki je bila do leta 1918 pisana v gotici. Mladi zgodovinarji, li-terati, likovniki, novinarji, mladinci na šoli so študirali zgodovinska obdobja, v katerem je živela šola od začetkov do danes, raziskovali na terenu, zbirali dokumentarno gradivo . . .
Skupaj s 150-letnico šole bratov Letonje bodo krajani šmartnega ob Paki in Gorenja proslavili krajevni praznik. Zato so v pripravah
na to praznovanje stopili skupaj šo-leg učiteljev, učencev še vse družbenopolitične organizacije in društva v kraju. Prireditve v počastitev visokega jubileja bodo potekale skozi celo leto. Osrednje praznovanje se bo začelo 5. maja, in sicer s pohodom mladih planincev vseh velenjskih šol in odraslih občanov na goro Oljko, že to nedeljo pa bo na igrišču pri šoli občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Poleg vrste razstav, kulturnih prireditev bo komisija za socialno skrbstvo v krajevni skupnosti organizirala srečanje starejših krajanov, starih več kot 80 let. Akademija v počastitev 150-letnice šole pa bo v soboto, 12. maja ob 18. uri na igrišču pred šolo. Slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja druge najstarejše osnovne šole v velenjski občini pa bodo učitelji, učenci in krajani zaključili v nedeljo, 13. maja z lovskim tekmovanjem. Pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami je prevzela delovna organizacija Vegrad iz Titovega Velenja.
Dr. Josip Vošnjak
V tej hiši je bila od nekdaj trgovina, ki se je pa šele pod Samonikom toliko razvila, daje slovela po celi dolini in ga s časom obogatila . .. Trgovina je bila, kakor še zdaj po trgih in meštecih, mešana, v eni polovici manufakturno blago vsake vrste, za moške in ženske obleke, v drugem koncu kolonijalno blago. Spomladi in jeseni se je Samonik sam peljal v Gradec in na Dunaj, in ker je imel gotov denar s seboj, je dobival blago dosti ceneje ko drugi, pri katerih so morale tovarne čakati na plačilo. Potem so šli vozniki v Celje po večje in manjše zaboje napolnjene s suknom, platnom in mnogovrstno robo za ženske. To vam je bilo delo, ko smo (trgovino namreč v povesti opisuje Vošnjakov literarni junak Peter Ogriz, ki naj bi bil trgovski pomočnik pri Samoniku — op. J. H.) spravljali blago iz zabojev, Samonik pa je z računi v roki pazil, ali je vse došlo, kakor je bil nakupil. Na iistkih, ki so viseli na vsakem kosu je zapisoval, koliko njega stane in zraven najnižjo ceno, pod katero nismo smeli prodajati. To pa ni bilo zapisano v številkah, katere bi lahko vsak bral, ampak v črkah, katere so bile samo nam znane «
S tem odlomkom zaključujemo obširno navajanje citatov iz
Vošnjakovega pisanja o Šaleški dolini. Poudarimo še enkrat, da je Vošnjak zapisal še mnogo več, kot smo tu mogli navesti, zato bo ta del njegovega opusa še potrebno raziskovati. Že samo s kritičnim preveijanjem Vošnja-kovih podatkov in iskanjem arhivskih virov, ki bi njegove zapise potrdili ali ovrgli bomo namreč že opravili dobršen del raziskav potrebnih za obširnejši prikaz razvoja Šaleške doline v 19. stoletju.
Podlistek o dr. Jožetu Vo-šnjaku na tem mestu zaključujemo, čeprav bi se dalo o njegovem življenju in delu povedati še marsikaj. Sicer pa bomo prvo priložnost za to imeli kmalu. Kulturni center »Ivan Napotnik« namreč pripravlja razstavo o dr. Jožetu Vošnjaku, ki bo odprta, od 11. maja dalje v galeriji Kulturnega centra v Titovem Velenju. Isti dan bo v Šoštanju tudi simpozij na isto temo na katerem bodo sodelovali priznani slovenski poznavalci druge polovice 19. stoletja in iz različnih vidikov ponovno ocenili Vošnjakovo delo. S tem bomo 150 — letnico rojstva našega velikega rojaka dostojno proslavili in upamo, vzbudili zanimanje tudi za tista obdobja naše preteklosti, ki smo jih doslej nekoliko zanemaijali. KONEC
NEJC ZAPLOTNIK, spominski večer. Srednja družboslovna šola Titovo Velenje.
Sreda, 25. april, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje.
Josip Jurčič — Franci Končan: DOMEN. Prosvetno društvo ,,Svoboda" Dolič. Režija Stanislava Lušnic — Arsovska. Vstopnina 100 din! Popusti običajni!
Četrtek, 26. april, ob 20.00, Cankarjev dom v Ljubljani.
Zbor BOLJŠOJ TEATRA in Simfoniki RTV Ljubljana. Dirigent: Anton Nanut. S*ilist: Ciril Škerjanec, čelo. Program: D. Božič — Koncertna glasba za orkester, D. Šostakovič — II. koncert za čelo in orkester, S. Prokofjev — Aleksander Nevski, kantata. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred parkirišča na avtobusni posta-
Mateja Jevšenak
Ena izmed novosti v usmerjenem izobraževanju je tudi obvezno proizvodno delo, oziroma delovna praksa v višjih letnikih.
Vsekakor je to vredno pohvaliti, saj se učenci tako že med šolanjem spoznajo z dobrimi in slabimi stranmi svojega bodočega poklica. In kaj menijo o delovni praksi učenci sami?
Nekaj sem jih obiskala in jih vprašala o vtisih, ki so jih dobili na delovnem mestu.
Mateja JEVŠENAK, Srednja družboslovna šola Titovo Velenje: ,,Na delovni praksi sem v SO Velenje. Opravljam značilna pisarniška dela. Na splošno sem z delom zado-
ji. Cena: 600 din! Prijave sprejemamo do 18. aprila, oziroma do zasedbe avtobusa.
Sobota, 5. maj, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje.
MOŠKI PEVSKI ZBOR KAJUH, koncert. Dirigent: Zmago Frankovič. Na sporedu so narodne, umetne in stanovske pesmi ter pesmi drugih narodov in ljudstev. Vstopnina 100 din! Popust običajni! MUZEJ NA VELENJSKEM GRADU zopet so odprte vse muzejske zbirke na velenjskem gradu: premo-, govniška, Afriška, delavsko gibanje in NOB, galerija slik od impresionizma naprej, Perkova galerija. Muzej je odprt vsak dan od 9.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00. Ob praznikih je muzej odprt samo dopoldne. V ponedeljek je zaprto.
Mojca KrKej
voljna. Delavke so me lepo sprejele medse."
Mojca KRlCEJ, Srednja družboslovna šola Titovo Velenje: ,,Delam v DO Farmin. Pred prakso me je bilo kar malo strah, kako bo. Učenke, ki so bile prej tu na praksi, so mi povedale, da niso imele kaj delati — to pa je precej dolgočasno. Jaz imam dela zadosti, pa tudi časa za počitek je dovolj."
Irena POTOČNIK, šolski center za trgovsko dejavnost Celje: ,,Delam v Nami. Praksa traja tri mesece. Veliko me premeščajo z oddelka na oddelek, da spoznavam različna delovna področja. Na vsakem oddelku sem po 14 dni. Sem štipendi-stka Name, zato sem imela v Nami prakso že prejšnja leta."
Zdenka KOTNIK, Srednja šola
Zdenka Kotnik
Irena Potočnik
za trgovsko dejavnost Celje: ,,Praksa se mi počasi izteka. V DO Era preskrbovalnica sem delala 12 tednov. Sodelavke so me lepo sprejele, omogočile so mi, da sem se lahko hitro vključila v njihov kolektiv. Hodim v tretji letnik. Ne nameravam spremeniti odločitve o svojem bodočem poklicu."
Borut BRANCE, Poklicna avto-mehaniška šola Žalec:,.Zanima me delo miličnikov, zato sem prišel na prakso na postajo milice. Po končani avtomehaniški šoli sem naredil nekaj sprejemnih izpitov in zdravniški pregled, zato, da se bom lahko preusmeril v šolo za miličnike. Za eno leto bom še šel v šolo v Ljubljano. Tukaj imam mentorja s katerim se veliko pogovarjava o mi-ličniškem poklicu. Dora Tertinek
Borut B ranče
Jože Hudales, predsednik komisije za ohranjanje kulturne dediščine
Kaj storiti s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah?
Na pobudo kulturne skupnosti občine Velenje je konec lanskega leta začela delati komisija za ohranjanje kulturne dediščine. Na začetku se je komisija ukvarjala z razdelitvijo sredstev za varstvo kulturne dediščine v občini, pogovarjali tudi o tem, da bi bilo treba predstaviti širši javnosti vse že razglašene nepremične kulturne spomenike v občini. Naslednja velika naloga pa naj bi bila razglasitev vseh premičnih kulturnih spomenikov oziroma spomenikov kulturne dediščine. To je seveda bolj zahtevna naloga ker je povsem nova. Vedeti je namreč treba, da so nepremične kulturne spomenike obdelovali in spremljali že vsaj dve leti na našem področju, s popisom premičnih kulturnih spomenikov pa se v občini Velenje še ni nihče ukvarjal.
Predsednik te komisije je prof. Jože Hudales in prav o tej problematiki smo se pogovarjali z njim.
Koliko denarja je letos namenjenega za varstvo kulturne dediščine?
»V letošnjem letu je to 3,30 dinarjev in ta denar smo pač morali razdeliti za obnovitev najbolj potrebnih spomenikov. Tako gre za obnovo vhodnega
stolpa na velenjskem gradu, za dokončanje gradbenih del na cerkvici Sv. Andreja v Šaleku, tretji spomenik, ki se ga lotevamo v tem letu pa je obnova Kavčni-kove domačije v Zavodnjah. Dela na velenjskem gradu so bila opravljena že lani in gre v bistvu le za plačilo teh del. pri cerkvici.Sv. Andreja, kije eden najbolj kvalitetnih gotskih cerkvenih spomenikov, pa gre za statično utrditev same stavbe, za ureditev fasade, obnovitev poznogorskih arhitekturnih detajlov oziroma arhitekturne poslikave na stavbi, s čimer bi bila ta gradbena faza obnove cerkve končana. Za ta dva objekta smo namenili 1,46 milijona dinaijev — za velenjski grad 0,9 milijona 0,84 milijona dinarjev pa ostane za začetek obnove Kav-čnikove domačije.«
Ta domačija je bila predmet pogovora tudi na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti, pa tudi delegati izobraževalne skupnosti je niso obšli itd. Zato je prav, da jo predstavite; kakšnega pomena je.
»Gre za enega najbolj kvalitetnih spomenikov stanovanjske kulture našega človeka — malega človeka, kočaija, kakršnih se v Sloveniji do danes ni ohranilo mnogo. Verjetno spada med edine tovrstne spomenike na Slovenskem. Tu je tako imenovana dimnica, ki jo sicer mnogi nepo-znavalci enačijo kar s črno kuhinjo, vendar gre tu za bistveno drugačno stavbo. Pri Kavčnikovi domačiji se da še povsem natančno videti, da je ta stavba pred 300 ali 400 leti, ko je pač nastala, imela en sam bivalni prostor, ki je bil hkrati kuhinja, hlev, spalnica — skratka, tu so ljudje prebivali in živeli v enem samem prostoru. Šele kasneje so v tej dimnici oziroma v tej dimnični celici dodajali (»hišo« — torej bivalni prostor, kakršnega pač imajo tudi še danes kmečke hiše.
Žal je ta domačija danes močno poškodovana. Najprej je bila po-
škodovana že s tem, ko je prejšnji lastnik porušil kaščo in gospodarski del same hiše. Tako je danes ostala samo ta dimnica z izbo in predprostorom. Letošnja zima paje povzročila še dodatno škodo, pod snegom je popustila streha. Tako denarja, ki je bil predviden zato obnovitev, ne bo dovolj, mislim pa, da bi bilo treba kljub vsemu vztrajati in začeti dela na domačiji. Po prvih predračunih bi s približno 2,20 milijoni zaščitili to, kar danes že stoji — postavili streho, obnovili' temelje, utrdili stene itd. Tako, da bi lahko Kav-čnikova domačija z obnovitvijo počakala na boljše čase, imeli pa bi zaščiten njen najbolj dragoceni del — dimnično celico.«
Slišati je tudi mnenja, da bi domačijo prenesli v dolino, saj bi si jo tako lahko ogledalo več obiskovalcev.
»O tem smo razmišljali že na samem začetku, vendar strokovnjaki pravijo, da to po vsej verjetnosti ni mogoče. Morda bi lahko prestavili leseni zgornji del, nikakor se ne bi več dalo obnoviti spodnjega, kamnitega dela, ker gre tu za poseben način gradnje, brez pravega veziva. Gre za kamen, ki je že zelo preperel in ga v takšnem stanju ne bo mogoče ponovno postaviti. Jasno pa je
tudi, da je sama obnovitev na mestu, kjer je sedaj ta domačija, bistveno cenejša kot pa prestavitev. Menim tudi, da sama lega Kavčnikove domačije niti ni tako napačna — preveč oddaljena od mestnih središč. Mimo nje gre cesta proti Zlebnikovi domačiji, kjer je padel partizanski pesnik Kajuh, v bližini paje tudi kmečki turizem. Zato mislim, da bi bil tudi obisk dovolj velik, če bi obnovili tu kjer je sedaj in jo spremenili v muzej načina življenja v tem delu Šaleške doline.
Treba je tudi reči, da Kavčnikovo domačijo sofinancira kulturna skupnost Slovenije, in to že dve leti. (v lanskem letu 0,5 milijona dinarjev, letos naj bi za to namenili 0,6 milijona dinaijev), toda s' pogojem, da enako vsoto zagotovi občinska kulturna skupnost.«
S tem pogovorom smo želeli podrobneje predstaviti Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah. Odločitve o tem ali jo naj bi obnovili ali ne, še ni, ker je vprašanje denar. In kot smo že zapisali v prejšnji številki, naj še enkrat ponovimo: čas za odločitev mora biti zelo kratek, da ne bi na njej nastale nove poškodbe; seveda, če bomo menili, da je vredna lobnove.	Stane Vovk
Sneg je na domačiji povzročil še dodatno škodo
Ob dnevu železničarjev
„15. april je naš praznik!"

6. stran -k
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Veicnje *
12. aprila 1984
Opozorilo čebelarjem
Zaradi hitrega širjenja varo-ze in ostalih čebeljih bolezni opozarjamo vse čebelarje na območju občine Velenje, da morajo v spomladanskem času obvezno dimiti vse čebelje družine proti zajedavcu varoza.
Sredstvo za dimljenje je ,,APIAKARIDIM". Obvezno je vzeti vzorce in jih prinesti na pregled, zlasti tisti čebelarji, ki v jeseni 1983. leta niso ničesar storili za zatiranje va-roze.
Vzorce bodo zbirali člani komisije za čebelje bolezni in čebelji pregledniki in sicer: Titovo Velenie JEROMEL
rrank/bKšKodorska št. 1, Ko-novtP- OfiMVce KUMER Anton, Konovska 7/a, Bevče-Pa-ka in Paški Kozjak MEŠKO Martin, Šmarska 15, Plešivec - Skale ČANC Franc, Plešivec št. 16, Laze, Silova in Šentilj JEVŠNIK Janko, Laze št. 40, Šoštanj — Ravne STROPNIK Ivan, Ravne št.21.
Zdravljenje naj se vrši trikrat v presledku 5 dni. Končano mora biti do konca aprila t. I. Pričetek zdravljenja je takoj začeti, ko bo zunanja temperatura nad 10 stopinj Celzija. Strogo je treba upoštevati navodila o uporabi apiakaridima.
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH
TITOVO VELENJE, KIDRIČEVA 23
Razpisna komisija
razpisuje prosto delovno mesto
individualnega poslovodnega organa.
Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tele pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
—	da ima 5 let prakse dejavnosti na delih oziroma nalogah s posebno odgovornostjo v družbenih službah,
—	dotedanja samostojnost, uspešnost opravljanja del oziroma nalog,
—	da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike,
—	da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti pri opravljanju delovnih dolžnosti.
Individualni poslovodni organ mora poleg splošnih in strokovnih pogojev izpolnjevati še:
—	da je družbeno politično neoporečen, kar se smatra, da ima pravilen odnos do socialistične ureditve, do bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, da ima pravilen pristop do socialističnih samoupravnih odnosov in da se zavzema za dosledno uveljavljanje načel po rezultatih dela,
—	da spoštuje etična merila, kot so: odnos do dela, oskrbovancev in sodelavcev, pravilen pristop pri koordinaciji dela z zunanjimi dejavniki, ki imajo neposredno skrb za starejše ljudi, moralno odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti.
Rok za prijavo z dokazili o izpolnjenih pogojih je 15 dni. Vse prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po izbiri.
Uporabnikom kemičnih sredstev za varstvo rastTin pred boleznimi in škodljivci, škodljivimi za čebele
Na podlagi 17. člena Zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in Škodljivci (Uradni list SRS štev. 36-367/65) izdaja republiški sekretariat za gospodarstvo (Uradni list SRS 6/66, 5/76) Odredbo o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin.
1/ Kemična sredstva za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele, se ne smejo uporabljati na drevju in drugih rastlinah, kadar cvetijo.To je od odpiranja cvetja do cvetenja.
2)	Pred uporabo sredstev v sadovnjakih mora biti odstranjena podrast, če je v cvetju. Če podrasti iz kakršnih koli razlogov ni bilo možno odstraniti, morajo lastniki oz. posamezniki zemljišč obvestiti vse čebelarje, Tti imajo čebele oddaljene 3 km, o uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred pričetkom uporabe.
3)	V oddaljenosti 30 m od čebelnjaka se ne sme uporabiti kemična sredstva,
razen če so imetniki čebel obveščeni o neobhodni uporabi vsaj 24 ur pred pričetkom uporabe kemičnih sredstev.
4)	Ostanke kemičnih sredstev je treba napraviti neškodljive za čebele, ne smejo se spirati s tekočo vodo. Če je zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev neobhodno potrebno, sme za kmetijstvo pristojni organ občine izjemoma dovoliti, da se določila 1 točke te odredbe ne uporablja s tem, da morajo biti posamezniki imetniki čebel obveščeni o nameravani uporabi do 3 km oddaljenosti.
5)	Škropljenje in uporaba kemičnih sredstev škodljivih za čebele se mora vršiti v popoldanskem času.
6)	Vsi uporabniki kemičnih sredstev za varstvo rastlin in škodljive za čebele so odgovorni za nastalo gospodarsko škodo.
Proti kršilcem tega opozorila se bo ukrepalo.
OBRTNO ZDRUŽENJE TITOVO VELENJE
Po pooblastilu SISS občine Velenje — Odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje in v skladu z določili Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev objavljamo
RAZPIS
za dodelitev stanovanjske pravice za garsonjero v hiši Titovo Velenje, Šercerjeva 15, 7 nadstropje v izmeri 22 kv. metrov. Prednost pri dodelitvi te garsonjere imajo delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah, da so uspešni pri delu in da je organizacija, pri kateri je zaposlen zakonec pripravljena prispevati svoj delež od vrednosti garsonjere.
Delavci naj svoje prošnje za dodelitev garsonjere s potrebnimi dokazili vložijo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Obrtno združenje Titovo Velenje, Foitova 2.
Po preteku roka za zbiranje prošenj bo posebna komisija po določbah Pravilnika ugotovila delavca, ki bo izpolnjeval vse pogoje za to dodelitev stanovanjske pravice.
Tajnik združenja: Ivo Gorogranc s. r.
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA ".šoke.
TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE
M
Za lepši izgled in boljše počutje v toplejših dneh si privoščite novo garderobo:
•	prehodni plašči in kostimi;
•	moške obleke in srajce;
•	ženske obleke in bluze;
•	pletenine;
•	otroška konfekcija.
Oblačila so na izbiro v prijetnih materialih, sodobnih krojih ter v vzorcih in barvah za vse starosti.
Kupujte v NAMI, Titovo Velenje -NAMA svetuje dobro in postreže solidno.
TRGOVSKO PODJETJE
nama
M
LJUBLJANA nsoi.o.
Zimski pohod na Porezen
Poleg že znanih pohodov na Stol postaja med ljubitelji gora vse bolj priljubljen zimski pohod na Porezen.
Področje okrog Cerknega je znano po dogodkih iz časov NOB, med drugim tudi po bolnici Fra-nja.
Letošnjega pohoda se je udeležilo več kot 100 planincev iz Ti-, tovega Velenja. Vzpon ni bil la-hak, saj je pohod poleg obilice snega oviralo sneženje, gosta megla in veter, ki je s silovito močjo pometal pobočja gore. Kljub težkim razmeram in nevarnosti smo vsi pohodniki uspeli doseči cilj.
Poreznu smo obljubili, da ga bomo prihodnje leto gotovo spet obiskali.	Franci Ojsteršek
V SREDIŠČU TITOVEGA VELENJA
Kioski za boljšo ponudbo
V Titovem Velenju se že dalj časa kaže potreba po boljši ponudbi brezalkoholnih napitkov in prigrizkov. Zato se je krajevna skupnost Center — levi breg že lani odločila, da to vprašanje kar najbolj ustrezno reši.
Na javni razpis, ki so ga objavili, je bil odziv precejšen. Veliko jih je imelo pogoje in željo za postavitev teh kioskov. Prav te dni so prvi kioski že prispeli. Vidimo jih lahko pred staro pošto, na avtobusni postaji in bližini Name. Lastniki kioskov so nam povedali, da se bodo potrudili, da bodo kioski čim prej nared in da bo v njih moč dobiti vse tisto, kar so občani najbolj pogrešali: brezalkoholne pijače, najrazličnejše prigrizke in specialitete z
žara.
B. M.
EKO
ELEKTROKOV1NARSKA OPREMA n.sol.o.
Titovo Velenje Celjska 9/b,c
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
TITOVO VELENJE
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA
ŠOLSKO LETO 1984/85
Poklic oz. smer
(O
'E1 a o
a.
c/3
oc
~ w o £ * 2
« c/>
C/5 D
<
Q_
O
co
Kovinarji — skrajš.
progr.	II.
3-letno	izobraž.	IV.
4-letno	izobraž.	V. Višje in visokoš. izobraževanje	VI. VII.
4 1 -2 - -
1 - -
- 2
-	15
-	6
elektro 3-letno	izobraž. IV. 4-letno	izobraž. V. Višje in visokoš. izobraževanje VI. VII.	2 -	2 1 - 1 - - 1 - 1	.- 3 - 1 - 4
dipl. ekonomisti VII. dipl. ing. računalništva VII. dipl. organizatorji AOP VII.	-	- - 1	1 2 1 1 1 1
Skupaj:	13 10	112 2	3 41
Kandidati za štipendijo naj pošljejo priiave na naslov: ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, 63320 TITOVO VELENJE - pod oznako ,,Vloga za štipendijo", najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa.			
K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno
priložiti:
.i ortaia oj-.:
Bi C C-	-
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev,
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto oz. višjo šolo (naknadno),
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce),
—	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto,
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga davčna uprava pri Skupščini občine),
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1983.
da bomo obravnavali le popolne
Opozarjamo kandidate, vloge.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Če bo manj prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev EKO.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti IV. stopnje zahtevnosti prejemajo k osnovni štipendiji v 2. in 3. letniku poseben dodatek za deficitarnost.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1984.
12. aprila 1984	* Titovo Velenje
naš obveščevalec
nas cas * stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 12. aprila — LAZAR PETEK, 13, aprila — IDA SOBOTA, 14. aprila — VALERIJ NEDELJA, 15. aprila — HELENA
PONEDELJEK, 16. aprila —
BERNARDA
TOREK, 17. aprila — RUDI SREDA, 18. aprila — KONRAD
MALI OGLAS!
PRODAM RAZNO POHIŠTVO. Vidmar, Kajuhova 12, Titovo Velenje.
Štedilnik 2 + 2 in kuhinjske
elemente prodam. Matič, Jenkova 25, Titovo Velenje (dopoldan). PRODAM HlSO IN 1 HA zemlje, 15 km iz Titovega Velenja. Telefon 063-852-821 od 15. do 19. ure. ZAPOSLIM KV KLJUČAVNIČARJA z znanjem rezkanja in struženja z nekajletno prakso za zahtevnejša strojna dela, ali PD, NK delavca z navedenim znanjem in prakso. KLJUČAVNIČARSTVO ROGEL, Šmartno ob Paki, telefon 884-158.
PRODAM TRAKTOR IMT 558, z kabino, letnik 1980, z 1200 delovnimi urami. Traktor je v zelo dobrem stanju. Ogled mogoč vsak dan pri Jožetu Kotniku, Zgornji Dolič 48, Mislinja, po domače pri Hofu. Telefon 061-219-428. UGODNO PRODAM ZASTAVO 101 letnik 1977, registrirano do 20. 3. 1985. Informacije po telefonu 850-200, interna 06. PRODAM SKORAJ NOVO RAZTEGLJIVO POSTELJO. Horvat, Tomšičeva 2, Titovo Velenje. VRTNICE VELIKOCVETNE, mnogocvetne, grmovnice in vzpe-njalke različnih sort, lahko dobite pri Grilu, Laze 30, Titovo Velenje. Na zalogi so še rdeče mnogocvet-nice.
PRODAM VISOKO BREJO SVINJO pasme LANDRASE. Ida Je-lenko, Topolšica 169, telefon 891-102.
PRODAM TELEFON. Marija Svečko, Šmartno ob Paki 84. PRODAJAMO CEPLJENE PIŠČANCE NESNICE stare 3 mesece, cena 300,00 din. Kupite jih lahko pri gostilni Spegelj, Zgornja Muta 124, telefon 873-202. Cena velja do tedna dni. Nesle vam bodo zanesljivo dva meseca. Se priporočam!
TRIČLANSKA DRUŽINA sprejme stanovanje v najem v Titovem Velenju ali Slovenj Gradcu za določen čas. Lahko je tudi potrebno obnovitve. Ivan Vocovnik, Gornji Dolič 72, Mislinja. ZAPOSLITEV NUDIM fantu, ki ima veselje do vodovodno-inšta-laterskega dela in montaže centralnih kurjav. Informacije ob nedeljah dopoldne na naslovu: Leopold Vocovnik, Gornji Dolič, 72, Mislinja.
PRODAM SKORAJ NOV mali prenosni TV čmobel. Branko Rojten, Vrnjačke Banje 3, Titovo Velenje.
ZLATO ZA ZOBE V PLOŠČICI PRODAM po 1.800,00 din za gram. Naslov v uredništvu. PRODAM PRALNI STROJ REX. Ivan Marin, Tomšičeva 53, tel. 851-183.
UGODNO PRODAM 7 metrov balkonske kovinske ograje za 1.000,00 din. Šmajs, Efenkova 29, Titovo Velenje.
GLISER ELAN, GTA02 in motor Neptun-23 prodam. Suhovr-šnik Franc, Koroška 9, Šoštanj. POCENI PRODAM NOVO PEČ IN BOJLER za centralno ogrevanje. Informacije Paka 73, Titovo Velenje.
DOBRO KMEČKO HRANO in centralno ogrevano sobo nudim mlajšemu moškemu, ki je pripravljen po službi pomagati pri raznih delih — tudi kmečkih. Informacije po telefonu 881-059 od 20. ure dalje.
VISOKOPRITLIČNO HIŠO s centralno, garažo, vrtom, sadovnjakom, primerno za obrt, prodam v Titovem Velenju. Romana Javornik, Vrnjačke Banje 2, Titovo Velenje.
PRODAM BARVNI TV GORENJE, Šuster, Stantetova 27, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM rabljeno pohištvo. Stanovanje Mravljak, Prešernova 4, Titovo Velenje, v soboto od 10. do 14. ure. PRODAM SKORAJ NOV mali prenosni TV sprejemnik — črno-bel. Branko Rojten, Vrnjačke Banje 3, Titovo Velenje. CITROEN GA. letnik 1981, registriran od leta 1982, prevoženih 13.600 km, prodam. Cena 60 SM. Telefon 852-528. ZLATO ZA ZOBE V PLOŠČICI PRODAM. Cena 1.800,00 din za gram. Naslov v uredništvu.
ZAMENJAM GARSONJERO 30,55 m2 v Titovem Velenju, za enosobno stanovanje v Šoštanju. Naslov v uredništvu.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976 v voznem stanju ter novo školjko za fiat 750. Ogled mogoč vsak dan dopoldne ali popoldne na naslovu Anton Pesjak, Lipje 4 C, Vinska Gora.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 12. aprila dnevni dr. Koren, nočni dr. Marolt
PETEK. 13. aprila dnevni dr. Preme, nočni dr. Zupančič
SOBOTA, 14. aprila glavni dr. Lešnikova, notranji dr. Koren
NEDELJA, 15. aprila glavni dr. Lešnikova, notranji dr. Koren
PONEDELJEK, 16. aprila, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Grošeli
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: SOBOTA IN NEDELJA 14. in
15. aprila dr. Tomas Mirjana Vrnjačke Banje 1, Titovo Velenje
-t----
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU'ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 12. aprila dr. Pir-
tovšek
PETEK, SOBOTA, NEDELJA, 13., 14., 15.. aprila dr. Lazar
PONEDELJEK," 16. aprila dr. Dovšak .
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
PETEK, 13. aprila do 20. aprila Blatnik Franc dipl. veterinar Prešernova 22 e Titovo Velenje, telefon 852-253.
IZLETNIKOV KOTIČEK
Turistična agencija Izletnik Celje, poslovalnica Titovo Velenje, vas vabi na izlete:
—	27. aprila na ZLATIBOR za pet dni z odhodom iz Titovega Velenja (avtobusni prevoz)
—	27. aprila v SPLIT - šestdnevni izlet in petdnevno letovanje ob jadranski obali.
Pri Turistični agenciji IZLETNIK Celje, poslovalnica Titovo Velenje, pa lahko dobite tudi vse vrste letalskih, železniških vozovnic,' spominke ter vse vrste informacij za letovanje. Priporoča se IZLETNIK Celje, Turistična agencija - Poslovalnica Titovo Velenje.
gorenje [
Gorenje — Interna banka
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
ŠEFA SLUŽBE PRAVNIH IN SPLOŠNIH POSLOV
Za opravljanje teh del oziroma nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
—	končano morajo imeti visoko ali višjo šolo pravne smeri
—	3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj
dneh po objavi na pravnih in splošnih
Interesenti naj oddajo svoje vloge v 8 naslov: Gorenje, Interna banka, služba poslov, Celjska 5/a, Titovo Velenje. O odločitvi bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po izteku zbiranja prijav.
Nadalje se oglaša potreba po dveh pripravnikih z višjo ali visoko šolo ekonomske smeri.
V kolikor diplomirane ekonomiste ali ekonomiste, veseli delo v banki oziroma financah lahko dobijo nadaljne informacije v: Gorenje Interni banki, Služba pravnih in splošnih poslov, Celjska 5/a, ali na telefon: 850-030, interna 962.
Center srednjih ftoi TITOVO VELENJE
neom. sol. odgovornost CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. Titovo Velenje
Tozd SREDNJA RUDARSKA ŠOLA „RŠC"
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Srednja rudarska šola ,,RŠC" razpisuje prosta dela in naloge:
- UČITELJA GEOLOGIJE, MINERALOGIJE
IN PETROLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Nastop dela: takoj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od razpisa na naslov: Splošna kadrovska služba DO CSŠ, Trg mladosti 3, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Srečno!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Mirka Gmajnerja
sEjK.	. , .
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za nesebično pomoč, darovano
cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu REK — tozd Klasirnica in Društvu upokojencev. Enaka
zahvala velja dr. Menihu za skrbno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi rudarski godbi, govornikoma za poslovilne besede in duhovniku za
opravljen obred.
Žalujoči: žena Vida, brat Stane, brat Mihael in sestra Justina ter ostali sorodniki
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice
Irme Pipuš
rojene FRIED
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi našim sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje. Zahvaljujemo se vsem
za izraze sočustvovanja. Posebej se še zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in zdravstvenega doma Titovo Velenje. Pevcem, upokojencem in Rudarski godbi se zahvaljujemo za žalostinke.
Titovo Velenje, Spodnja Besnica 6. 4. 1984 Žalujoči otroci: Milenko, Vida in Janka z družinami
sozd
regijski energetski kombinat edvarda kardelja, trbovlje, n. sol. o.
K
rudnik rjavega premoga senovo p. o. senovo
,,Komisija za delovna razmerja", DO Rudnik rjavega premoga Senovo
objavlja
prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas s 3-mesecnim poskusnim delom
4 JAMSKE NADZORNIKE II.
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	rudarski tehnik ali nadzornik
—	znanje in spremljanje teh. normativov in predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona
—	opravljen strokovni izpit
—	2leti delovnih izkušenj na jamskih delih
—	organizacijska sposobnost, smisel za delo z ljudmi
Za poročene je zagotovljeno družinsko stanovanje, za samske pa komfortne samske garsonjere.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ,,Komisija za delovna razmerja" Rudnika rjavega premoga Senovo, 68281 Senovo. Rok prijave: 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po objavi. Srečno!
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti — 64. letu starosti smo za vedno izgubili dragega ata, starega ata, brata
in strica
Janeza Naveršnika
iz Raven pri Šoštanju
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v teh žalostnih trenutkih ob strani, nam bili v pomoč, izrekali sožalje, darovali vence in cvetje in
ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu RLV, govornikoma tovarišema Skrlovniku in Ramšaku, dr. Blatniku, godbi, TGO-tozdoma Hladilna tehnika in Elektronika, VEKOSU-tozd TO, Kuhinji TUŠ, EL-• KROJU Šoštanj in duhovniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zakaj spomin nazaj se vračaš, nazaj v prelep topolški kraj, kjer slišala sem mater svojo, ko pela pesmi je nekdaj.
Zdaj več ne poje pesmi lepih, saj mati že v grobu spi, v Zavodnjah počiva mirno, v spomin pa lučka ji gori.
Le spavaj, sanjaj mati draga, saj vedno si še tu doma, še velrič ti s planin domačih, v pozdrav nalahno šepeta.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame
Marjetke Vrčkovnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji v bolezni lajšali trpljenje, nam ob njeni smrti kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in ji podarili cvetje ter jo v tako velikem številu spremljali na njeni
zadnji poti.
VSI NJENI

Gledališče pod kozolcem
Sreča pod marelo
Člani amaterskega Gledališča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki, preteklo nedeljo so na Konovem odigrali že 32. ponovitev Linhartove Županove Micke, so pred prvo premiero letos.
Tokrat bo to kabaret z naslovom Sreča pod marelo. Kabaret je šopek treh ciklusov pesmi Janeza Menarta. Teksti »vsebujejo« vtise na temo NOB, temo kmečkega vprašanja, v tretjem ciklusu pa ostale družbeno kritične poglede.
Po besedah dolgoletnega režiserja Bogomira Verasa njihov kabaret ni posnemanje angleških tovrstnih del, pa čeprav ga podajajo podkrepljenega s koreografijo. Igralci predstavljajo poezijo v glasbenem izrazu. Vsebina besedil je v začetku resna, v drugi polovici pa se prelije v zabavnejšo, razposajeno.
Kabaret, kljub petju in plesu ni
Posnetek z vaje
namenjen le zabavi, kajti teža Premiera kabareta Sreča pod
pesmi je tolikšna, da bo gledalec s	marelo, bo v četrtek, 12. aprila ob
predstave odnesel še kaj več, so	20. uri v avli osnovne šole bratov med drugim zapisali v gledališ- Letonje v Šmartnem ob Paki. Dan
čem listu.	kasneje, to je v petek, 13. aprila,
bodo to delo zaigrali v domu kulture v Titovem Velenju, v nedeljo, 15. aprila, pa si bodo lahko kabaret Sreča pod marelo ogledali še krajani Konovega.
ZKO Velenje
Teden drame
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje bo pripravila od petka, 13. aprila do nedelje, 15. aprila, teden drame. V njem pa bodo nastopile naše gledališke skupine.
V petek, 13. aprila ob 20. uri, bodo člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja v kulturnem domu v Šoštanju zaigrali delo Reneja de Obaldia Veter v vejahSasafasa. V avli osnovne šole v Šmartnem ob Paki se bodo dan kasneje prav tako ob 20. uri.
predstavili člani kulturnega društva Stane Sever iz Škal z Gugalnikom Novaka Novaka. Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki pa bo svoj kabaret Sreča pod marelo zaigrala na odru kulturnega doma na Konovem. Ta prireditev pa bo v nedeljo, 15.aprila,začelapasebo ob 18. uri.
Letos manj skupin
Naša beseda je prikaz gibanja mladih na kulturnem področju.
Letos je potekalo od sredine meseca decembra do konca marca. V naši občini seje letos vključilo v to gibanje 11 kulturnih skupin, in sicer mladi kulturniki iz osnovne šole Bratov Letonje iz Smartnega ob Paki, Antona Aškerca iz Titovega Velenja, glasbena šola — skupina za izrazni ples. Center srednjih šol — družboslovna usmeritev, od krajevnih organizacij ZMSM pa mladinci Lokovice, Šoštanja in Smartnega ob Paki.
Vse kaže, da smo v velenjski občini temu gibanju mladih namenili premalo pozornosti, saj se
število sodelujočih manjša. Razveseljivo pa je zlasti to, da ■ kakovost prikazanih del laste, čeprav počasneje kot bi pričakovali.
Na občinski reviji, ki bo v sredo, 18. aprila, v domu kulture v Titovem Velenju, se bo zato predstavilo vseh 11 skupin. Ob koncu letošnje revije Naša beseda se bodo mladi kulturniki in njihovi mentoiji sešli še na pogovorih, na katerih pa bodo morali temeljito spregovoriti o kulturnem gibanju mladih, o sami Naši besedi, ki »kliče« po drugačni obliki, vsebini, širših možnostih pri oblikovanju programov in še o čem.
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, )2. 4. ob 18. in 20. uri: DIJAMANTNI REZ - ameriški, triler. V gl. vi.: Burt Reynilds
Petek, 13.4. ob 10. uri: 1001 NOC
V TOKIU — japonski, erotska komedija. V gl. vi.: Izumi Shina
Petek, 13. 4. ob 18. in 20. uri: PRODAJALKA VIJOLIC -španski, melodrama. V gl. vi.: Šarita Montiel
Sobota, 14.4. ob 16., 18. in 20. uri: 1001 NOC V TOKIU - japonski, erotska komedija, V gl. vi.: Izumi Shina
Nedelja, 15.4. ob 16. uri: DRAGI UŠKO DOLGOUŠKO - risanka, OTROŠKA MATINEJA.
Nedelja, 15. 4. ob 18. in 20. uri: 1001 NOC V TOKIU - japonski, erotska komedija.
Ponedeljek in torek, 16., 17. 4. ob 18. in 20. uri: KDO JE HARRIET — britanski, drama, V gl. vi.: Kate 0'Mara
Sreda, in četrtek, 18., 19.4. ob 18 in 20. uri: NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI — francoski, komedija. V gl. vi.: Daniel Autevil
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 16.4. ob 20. uri: MINI FEST '84, MINI FEST '84! VROČICA SOBOTNE NOČI II. DEL - OSTATI ŽIV - ameriški, melodrama. V gl. vi.: John Travolta Režiser: Sylvester Stal-lone MINI FEST '84, MINI FEST '84!
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 12. 4. ob 20. uri: PRODAJALKA VIJOLIC - španski,
melodrama. V gl. vi.: Šarita Montiel
Nedelja, 15. 4. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA -DRAGI UHEC DOLGOUHEC
—	risanka.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 14. 4. ob 17. uri: OTROŠKA MATINEJA — DRAGI UHEC DOLGOUHEC
—	risanka.
Sobota, 14. 4. ob 20. uri: PRODAJALKA VIJOLIC - španski, melodrama.
Nedelja, 15.4.ob 18. in 20. uri: NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI, francoski, komedija.
Ponedeljek, 16. 4. ob 20. uri: 1001 NOČ V TOKIU - japonski, erotska komedija. Sreda, 18 4. ob 20. uri: KDO JE HARIER -britanski, drama.
KINO DOLIC
Petek, 13. 4. ob 20. uri 1001 NOC V TOKIU — japonski, erotska komedija.
Torek, 17. 4. ob 20. uri NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI — francoski. komedija.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 15. 4. ob 19. uri: PRODAJALKA VIJOLIC - španski, melodrama.
Sreda, 18. 4. ob 20. uri: MOČ UNIČENJA - kanadski, akcijski.
KINO ŠEMPETER
Četrtek, 12. 4. ob 20. uri: NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI -francoski, komedija.
Telesnokulturna skupnost
Delegati
Zadnje seje skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti, ki je bila 26. marca, se ni udeležilo veliko delegatov.
V zboru uporabnikov se je iz TGO Gorenja, ki ima pet delegatskih mest udeležil skupščine le en delegat, od štirih delegatskih mest Reka RLV prav tako samo eden, nobenega delegata pa ni bilo iz sozda Rek, Teša, Ere II, projektivne dejavnosti, prodajaln Velenje, prodajaln Šoštanj, zdravstva, šole Šoštanj in predstav-
nika obrtnikov ter pri njih zaposlenih delavcev.
Iz krajevnih skupnosti se skupščine niso udeležili delegati Belih vod, Gaberk in Plešivca, Gorenja, Lokavice, Pake, Podkraja — Kavč, Ravn, Skorno—Floijana, Zavodenj, Centra—Desni breg in Centra—Levi breg ter Pesja.
Pri zboru izvajalcevso manjkali delegati delegacije za panogo strelstvo, Aero, šah, ŠŠD—WZ, ŠŠD—osnovne šole, ŠŠD—srednje šole.
Spet boljši trg
Po daljši prekinitvi bodo mladi s centra srednjih šol v soboto od desete ure dalje, od podhoda na Kidričevi cesti proti novemu ptt centru, pripravili bolšji trg. Za tiste, ki še ne vedo; na bolšjem trgu bo cvetela prodaja rabljenih in starih pred-
metov in ob vsej tej draginji bo najbrž marsikakšna uporabna stvar zamenjala lastnika.
Mladi vabiio vse občane, da pridejo na bolšji trg kot prodajalci, kupci ali pa le kot gledalci; pestro bo in zanimivo.
Nastop harmonikarjev
Glasbena šola Frana Koruna — Koželjskega iz Titovega Velenja vas vabi na javni nastop harmonikarjev. Ta bo v torek, 17. aprila, ob 19. uri v kgjHhici v Titovem Velenju.
Usposabljanje občanov
Občinski oddelek za ljudsko obrambo v sedanjem obdobju organizira usposabljanje občanov s področja jedrske, biološke in kemične zaščite. Za krajevno skupnost Center — desni breg bo predavanje danes na osnovni šoli Mihe Pintafja — Toleda, za krajevno skupnost Edvarda Kardelja v ponedeljek v gasilskem domu Salek in za krajevno skupnost Šalek — Gorica v sredo v osnovni šoli Bratov Mravljakov. Vsa predavanja se pričnejo ob 16. uri in trajajo do 18. ure.
Skupščina Občinske telesnokulturne skupnosti je na 6. seji, dne 26. 3. 1984 obravnavala Samoupravni sporazum o uporabi telesnokultumih objektov. Samoupravni sporazum je že dalj časa v javni razpravi. Ker pa še ni bilo pravega odziva s strani uporabnikov, je skupščina sprejela
SKLEP:
Javna obravnava Samoupravnega sporazuma o uporabi telesnokulturnih objektov se podaljša do 30.4.1984.
Predsednik skupščine Alojz Hudarin
ŠPORT • TELESNA KULTURA • REKREACIJA
Velenje: Borovo 21:22
Po slabih igrah v pomladanskem delu prvenstva rokometašice Velenja vztrajno drsijo proti dnu lestvice. Trenutno so s 13 točkami na 9 mestu, za njimi pa so le Zamet (11 točk), Alples (10) in Trogir s 6. točkami. Velenjčanke so nepričakovano izgubile tudi z ekipo Borova, čeprav je kazalo, zlasti v drugem polčasu, da bodo to srečanje zanesljivodobile. Ob polčasu so vodile z rezultatom 12:10, sredi drugega polčasa so vodstvo povišale celo na 18:15. Toda nato so začele grešiti v napadu gostujoče rokometašice pa so bile v protinapadih nezmotljive. Najprej so izenačile na 18:18, nato povedle z dvema zadetkoma prednosti. Domače igralke so se sicer trudile, da bi dosegle vsaj točko, vendar niso uspele. Velenjčanke so nastopile brez Špoljarjeve. Z njeno prisotnostjo bi bil rezultat gotovo boljši, očitno pa je tudi. da za vseh 60 minut nimajo dovolj moči in da bodo morale bolj zavzeto trenirati. Zadetke ,ia Velenje do dosegle: Čefarin 9, Bovha 4, Džordževič 3, Golič in Podrzavnik po 2 in Matitz 1.
Jelovica: Šoštanj 22:26
Rokometaši Šoštanja so presenetili v Škofji Loki z izredno dobro igro. Vseh 60 minut so bili boljši. Ob polčasu so sicer vodili samo z golom razlike (13:12), toda v nadaljevanju so zaigrali zelo dobro, povedli celo s 6 zadetki razlike, na koncu pa zmagali s štirimi.
Največ zadetkov za Šoštanj ste do^gla Puc 11 (6) in, Potočnik 8.
Brežice: Velenje 28:22
Mlada rokometašice Velenja, ki igrajo v slovenski rokometni ligi-vzhod, so tudi v Brežicah proti predzadnji ekipi na lestvici ostale praznih rok. Do polčasa so igrale dobro, odšle na odmor z golom prednosti (13:12), nato pa so se razigrale domače igralke in zmagale. Največ zadetkov za Velenje sta dosegli Zidaijeva 9 in Misaljevičeva 4.
V naslednjem kolu se bodo na svojem igrišču sestale'z ekipo Rudaija iz Trbovelj.
Šmartno :Fužinar 14:11
Rokometašice Smartnega nadaljujejo dobre igre v SRL — vzhod. V štirinajstem kolu so osvojile pomembni točki proti igralkam Fužinaija in so trenutno s 23. točkami na drugem mestu, vodijo pa rokometašice Polane, ki imajo dve točki več.
Proti ekipi Fužinaija sta bili najuspešnejši Goličeva in Urankaijeva s po 3. zadetki.
V petek (jutri) dve tekmi v Rdeči dvorani
V 16. kolu v medrepubliški rokometni ligi — zahod, se bodo rokometaši Šoštanja jutri, v petek, sestali z ekipo Dubovca iz Karlovca. To srečanje se bo začelo ob 18. uri.
Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini pa si bodo jutri v Rdeči dvorani lahko ogledali še eno prvenstveno srečanje. Ob 20. uri se bodo rokometašice Velenja v srečanju
druge zvezne rokometne lige sestale z igralkami Alplesa iz Škofje Loke. To srečanje bo za igralke Velenja zelo pomembno. Morajo zmagati, saj bo sicer ogrožen njihov obstanek v ligi.
Upravi obeh klubov-RK Šoštanj in ŽRK Velenje — vabijo gledalce, da pridejo v kar največjem številu bodrit njihove rokometaše oziroma rokometašice.
Mura: Šmartno 2:2
Veliko bolj zadovoljni so lahko ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki. Za njihove nogometaše je bil začetek pomladanskega dela prvenstva nadvse uspešen. V treh kolin so Šmarčani zabeležili zmago in dva neodločena izzida.
V	nedeljskem kolu so gostovali v Murski Soboti, kjer so gledalci že v prvem polčasu videli kar 4 zadetke. Gostje so odlično začeli in v 22. minuti z goloma Kodreta in Hrena vodili z 2:0. Nato so popustili in v 34. minuti je bil rezultat že izenačen. Nogometaši Mure so sredi drugega polčasa zastreljali enajstmetrovko, Šmarčani pa so v tem delu igre kar trikrat zadeli prečko.
V	nedeljo bodo gostovali v Kopru.
Rudar: Kladivar 0:0
V	slovenski nogometni ligi so v nedeljo odigrali petnajsto kolo. Nogometaši velenjskega Rudarja v treh pomladanskih tekmah niso pokazali veliko. Iztržili so le dve točki. Slabo so zaigrali tudi v nedeljo proti celjskemu Kladivaiju in nekaj več kot 200 gledalcev je bilo z igro brez prave borbenosti, volje pa tudi želje po zmagi seveda zelo nezadovoljnih.
Osvojene točke so se igralci Kladivarja zelo veselili, saj jim je vlila novo upanje, da se bodo obdržali v slovenski nogometni ligi. Kljub bledi igri v nadaljevanju prvenstva so nogometaši Rudarja še vedno trdno na drugem mestu, vendar pa pričakujemo, da bodo v nadaljevanju le zaigrali bolje, kajti le takrat se bo na tribunah ob igrišču zbralo več gledalcev. Ce pa so se že odločili za takšno neborbeno igro, potem je bolje, da vodstvo omogoči igro kar največjemn številu mladim igralcem, da bomo čez leto ali dve videli boljše tekme.
V	naslednjem kolu se bodo velenjčani v gosteh sestali z enajsterico Stola.
Drava: Elkroj 6:0
V	nedeljskem kolu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so nogometaši Elkroja gostovali v Ptuju in visoko izgubili z domačo Dravo. Gostje so klonili s 6:0 (3:0). Igrali so sicer zelo borbeno in športno, vendar se niso mogli resneje upirati razigranim domačinom. V nedeljo bodo nogometaši Elkroja znova gostovali, tokrat pri Fužinaiju na Ravnah.
V	ponedeljek popoldne pa so se igralci Elkroja na domačem igrišču v prijateljskem srečanju pomerili z drugoligašem Slogo iz Doboja. Po uspešnem poslovnem sodelovanju Modne konf ekcije Elkroj in dobojskega Modexa so stike navezali tudi nogometaši obeh mest. Nogometaši Sloge so se v Mozirju ustavili po nedeljskem srečanj u s Slovanom v Ljubljani. Gostje so bili razumljivo mnogo boljši nasprotnik in so zmagali s 5:0. domačini pa so med drugim zastreljali enajstmetrovko.
Zmaga in poraz
Kegljači Šoštanja so v 9. kolu prve regijske kegljaške lige premagali ekipo Ema iz Celja z rezultatom 5157:5126. Za ekipo Šoštanja so nastopili: Kom-ljenovič 881, Fidej L. 873, Sotler 866, Jovanovič 851, Rajšter 850 in Tamše (Fidej S. 437) 826.
Ekipa Šoštanja je med tednom odigrala srečanje 10. kola in izgubila proti Tekstilni iz Prebolda z rezultatom
5ŽJU:5i95. kijuo porazu so Soštanjčani prikazali dobro igro, saj sta dva igralca porušila več kot 900 kegljev. Tokrat so za ekipo Šoštanja nastopili: S. Fidej 923, Jovanovič 906, L. Fidej 864, Rajšter 858, Sotler 847 in Kom-ljenovič 797 podrtih kegljev.
Vil. kolu bodo šoštanjski kegljači eostovali v Radečah pri ekipo Pan^-ničarja.	' (lpj
od 16. aprila dalje tudi v veleblagovnici
nama movo velenje
agencija ljubljanske banke