(Zjutranj© Izdanje.) 85 številka. V Trst«, v torek dne 17. julija 1894. Tečaj XIX. „EDINO*!"1 izhaja po trikrat na teden t ie^tili it-dsnjih ob tovIcIH, 6«ti*tkIh in loboteh. Zjutranj« izdi.nje izhaja ob tiri zjutraj, večerno pa i>b 7. uri večer. — Obojno izdanje Mane : za Jeden me»ee . t. —.Wi, izven A vat rij« f. 1.40 x* tri mtiK . . „ 2.«o , . 4,— M pol leta , . , 5,— ... 8.— u vi« leto . . „ 10.— „ , „!«.— Na naročbe Urez priložene naročnine •• ne |eml|e oiir. Portamičpe Številko ne dobivajo ▼ pro-dajalnioah tobaka v Iratu po 3 nvi., V Gorici po 3 nvč. Sobotno veferno izdanje v lr*tu S nč., v Gorici S n£. EDINOST Glaailo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi na rslin« po tarifu v petini; za natlovn z tti>l«>limi črknnn plačuje pmetor, kolikor obnova 'avu.lnib tr-tic. 1'o-lana OKttirtniPo i n j i vne/tili v >*domači oglasi itd. s« računajo po pngndhi. V.i Jopini naj so poliljajo uredništvu : ulica i'a«erm& *t. 1.1. V«aiio piMno mora biti frankovano, kur nofrimkoviiiia »« ne •proj )tnajo. Rokcpiai *e no vračajo. Naročnino, reklamacij« in »gUite npre-jema npravniitvo ulica Cu^.-rm.i 13. Odprte rttklamacijrt »o prosto poštnino. „ r «4lao«N Ja moe I' Razporno jatfjlko. (Dopin a KranjskA.) Kakor da je človeku ocjeno, da ne sme živeti bre* prepira. Ali svedoči to o du-Aevnem bogatstvu, ali o revščini, naj preiskuje sleherni nnt pni pa je nastala isti na, da v modernem jasa svet mnogo već iiie prepira, nego ga je kedaj poprej. Alco se ta iatina npravi ▼ soglasje z izrekom: „Kdor mnogo govori, malo misli*, mioliti bi marali, da dandanainji človek jako malo misli, ker jako mnogo govori in se — prepira. DA: ta olabost postala je Se tako nalezljiva, da cele stranke in narodi kar iičejo — in to včaaih iz same „Hetzsucht*, katera beseda je menda najbolji naslov tej slabosti, ker te je porodila na Nemikem, v deželi „Streithaaaelnov* — kakorine si bodi prilike novemu prepiru, prav po koledarskem predpis« sv. Matije, „ki led rasbija, in če ga ne najde, ga naredi". Taka prilika se je ponudila modernim Matijem t pravdah o uličnih napisih ▼ Ljubljani in v Pragi. S pravo sestra« dano lakoto glojejo in vohajo okolo nje, kje bi •• ie utegnilo kaj držati; in ker ni ve« na njej niti trohice mesa — pa drobijo koat •amo. Potem, ko je praika policija utaknila tvoj „pincćt" v truplo tega „vpraianja* in j« tudi deželni predsednik Kranjski uloftil svoj .veto", ali kakor bi rekli po domače: „eno rekel* — aagrmelo je tudi med konaer* vativnimi krogi na Kranjskem, in joj : uboga genija miru in pravice pokrivata ai solini obličji, kakor ai vaike matere pokrivajo a predpasniki avoje obrase, kadar se ruvajo njih prepiraieljni sinovi. Iu kaj je summa aummarum vseh teh ugovorov in protestov? — Slovanatva n i k a r i I To je tisti nesrečni pentagram, ki jim brani ćea prag. Iii da ne ga iinebe, bobnajo ratnim podganam, da bi priile in itglodale to gloino atralilo. Slovanatva nikari! Le alovan* atvu ne dati veljave, potem je vae dobro. Dotični konaervativni krogi naglaiajo ai-cer kolikor le mogoče prepričevalno, da so se veikdar potegovali ta pravioo Slovencev, kjer ao poslednji v manjiini, ter da ao ae vaikdar tožili o krivicah, ki ae gode aloven-akim manjiinam. To je vse res, ali velik ratloček je med samimi besedami in — dejanji. Kako dolgo tarnamo ie o kriv;cah, ki ae nam gode povaodi, kamor obrnemo oči po domovini okrog, ker se v nalo domovino naaeljeni germanski in italijanski tujci nočejo odreči svojim poželjivim namenom: izpodriniti naa do poslednjega it natega domovja P Ali vedno ostaje pri — govorjenji. Ko ae pa konečuo hočemo postaviti na stališče avoje p r a v i o e, ko hočemo konečno vendar pokaiati, da je tu semlja s I o v e n- PODLISTEK. 90 Kmetski upor. Mgodavtmiku povest ietti*<\)*trga veka. — Spisal Avgmt Seno«. Freloiil 1. P. Planinski. — — Ta pes, pravi mladenič, segnal je moje konje it hleva. — In prav je atoril, reče Grdak mirno, ker ate vi, mladi goapodič, kraljeve konje aegnali it kraljevega hleva, kateri ni val. Vi imate zAae dovolj hlevov. Jat eem mu dejal, naj atori tako, a vi ate udarili kraljevega alužabnika, da mu ourlja kri, in da ni bilo mene, bili bi ga ubili. — Pojdi v grad, ainko, in izogibaj ae teh aurovih ljudij, deje jezno Tabi, potom se obrne k upravitelju: Ej vi, kakor vidim, ve-atno varujete, kar je kraljevega. Ali dobro bi bilo, da malo manj nalivate svoje goate t kraljevim vinom, kateri ae pri vas goapo- s k a, da smo ml tu prvi in jedini pravni gospodarji, tedaj ao »e nalili ljudje med nami samimi — hudo dč človeku pri tem — ki pobijajo naie zahteve in pravna dejanja, prigovarjajoč nas h krotkosti napram — krivici. Ni treba posebno povdarjati, kam tu pes taco moli, saj ao nam znani politični nazori poznanih naiili „razsodnih" politikov in njih v resnici nerazsodnih trabantov; na zvu-naj se nam kažnjo narodnjake v dobrih nasvetih do avojih rojakov, v avojem arci so pa pravi mlačneži, ki ne bi trenili niti z jednim samim očesom, ako se ponemčimo takoj jutri do alednjega alovenakega bosopetnika. Das ist des Pudels Kern, gospoda, in nič drugega! Svobodno jim, naj mialijo in žele, kar hočejo, da bi le n a a pustili pri miru. tfi amo ai natančno načrtali pot, po kateri nam je hoditi brez osira na ukrepe naiih „visokih* kuratorjev, kajti mi ae zavedamo, da amo Slovenci, in da je ta zemlja naia, slovenska zemlja; in se tavedamo, da nismo aami v Avatriji, ampak da ao t nami milijoni aokrvnih bratov, V tej taveati nam je delovati ne gledć aa to, ali je to po godu — tujce-4 ali ne. Policijo ta pozicijo avoje lasti .iam je topot privojevati — in v ave* ati amo ai, da si to svojo 1 a a t topet pri* borimo popolnoma. Ali kdor ne misli t nami jodnako, kdor naa odganja od boja in naa prigovarja k poblevnosti in jednoetranaki pravičnosti do tatirajočih naa tujcev : ta d r i i ■ tujcem in naa zvijačno tira v njega zanjke. Zapomnite ai to! Ne zahtevajte od nas, da bi mi dajali tujeu vzgled, kako mu je biti pravičnim, a tem, da v Ljubljani napravimo dvojezične napiae po va&i in njegovi volji! Na njem, kot (po krivici) močnejiem je bilo najprej pokaiati ae pravičnega do alabejega ter dokazati, da ao Nemci tarea kulturen nArod ! Ali pa je on atoril to po meatib, kjer ie dolgo in dolgo bivajo alovenake manjšine P!! M i toraj naj aipljemo žerjavici) nasprotniku na glavo P! Kaj doaežemo a tem, ako jo aipljemo P Le to, da bode peklo nas, a ne njega. On bi ae slej ko prej bore malo brigal ta to, da napravi po drugod nam dopadljive napiae, marveč triumfoval bode in ao ie nadalje čutil goapodarja naii zemlji. Tak je nui nasprotnik, ki ai je napravil natančen načrt za potujčova-nje, kamorkoli mu je mogoče prodreti. V Ljubljani se pribijejo na hiše in ulioe samoalovunaki napisi in druga manjia mosta bodo sledila v tem oziru. Z Ljubljano moramo začeti dokazovati svetu, da ho tu slovenska tla ; z Ljubljane treba začeti dokaiovati, da smo dovelj dolgo dajali tujcem vzgled kulantnoati in galantno-Hti in da je že več kot dovelj te nafte ponižnosti. Zgodovina uči naa Slovence in druga »ki časttS, dobro bi bilo, da ne troatte toliko kraljevega žiU mej booiie kmete. — Jaz nisem nikogar vsprojel v gosti, izimAi svojega brata Šiimana in aoroduika beleinika Mihajla iz Zagreba. A žito seui razdelil mej tisto kmete, katero ate vi do golega oplenili, da nimajo skorje kruha. — Bene, bene, nasmeje se zlobno Tahi; zopet me boate tožili zaradi te razbite buče, kakor ste me tožili lani, ali tudi jaz vaa bom, da kradete in razsipljeto kraljevo blago. — Gospod Tabi, vzroji Grdak in stiane pesti, to je nepošteno. — Beno, bene, odgovori mirno Tahi, mera je vrbana. Evo moje glave, ako umreva midva pod jedno streho. Pojdimo, deca, obrne ae nato Ferko k svojim služabnikom, sedaj imamo važnej&ih opravkov. Grdak spravi ranjenca pod streho, a Tahi vtakne roka v žep iu odhaja. slovanska plemena dovelj, kam dovede prevelika popustljivost nasproti drugim plemenom, ki niii nHjmanje ne poznajo te čednosti. Pokažimo vendar enkrat, da ne unicmo samo biti krotki in galantni, ampak tudi ostri in pogumni. SAj nas uče Nemci sami so svojim poznanim izrekom, da le pogumnemu se smehlja sreča. Konečno moramo dotičnim konservativnim krogom položiti na arce, da naj nikar ne iičejo vsakojakih zavijanj in ugovorov s tem, da očitajo ljubljanskim narodno-naprednim krogom, čei, da ti poslednji v avojem privatnem življenju ne kaiejo one narodne odločnosti, kakor pri zahtevi glede javnih napisov. Taka očitanja ao le podrejene vrednosti. Gotovo je, da se glede na javne napise mnogo greii v telo naprednih narodnih krogih, a to fe nikakor ne govori ta to, da naj pri tem tudi ostane ta vedno. In ravno z o t i r o m na to, da taaebniki mnogo greše, je temveča d o 1 ž n o a t občini, p o a ta v i t i ae načelo t dobrim vigledoa. Ako grelo zasebniki, iz toga ne sledi nikakor, da mora greiiti tudi občina. Pričakovati je torej, da vai ti krogi, ki aedaj toliko greie toper avojo narodnost, potem gotovo apremene avojo taktiko. Ko bode storjen prvi in glavni korak; ko zadobi Ljubljana v poglavitni črti slovensko lice, kakorino jej grć; ko zadobi takorekoč javni naslov slovanskega meata: potem izgi-nejo aama ob aebi tudi drugi nedoatatki — kakor napiai firm — in izginejo madeži raz alovenako lice Ljubljane. Tega pa n i pričakovati, dokler aama občina ne atori odločilnega koraka. Torej konaervativna gospoda: ne upirajte se tej odredbi mestne občine Ljubljanske le iz tega vzroka, čei, da jej morate nasprotovati, ker aede v meatnem zboru go-apodje, ki vam tudi privatno niso po volji. Tako staliiče je xel6 malenkostno ter kaže, da niste ie dozoreli politiiki. Ali naj poatane vpraianjo o javnih napisih — katero vpraianje ae na nobeno atran ne dotika ni konaervativnih ni liberalnih načel — res novo razporno jabolkoPI Politiške vesti. Sestanek mladočeskili 'poslancev vr- iil ae je minolo nedeljo v Pragi, Sklenili ao soglasno ^postopati z Mlndočehi na Morav-akem. Potem ao vsprejeli resolucijo glede na razmerje mladočesko stranke do Staročehov. Razmerje ostane približno isto kakor do sedaj, K»r ae d on t a je radikalnega in naprednega krila v mladočeaki atranki, sklenili ao, da se isti ne isključi od dela v stranki. Nadalje so sklenili, da ae nekoliko preosnujejo glasila stranke. Ob tej točki je bilo čuti mnogo pri-tožeb, da maraikak mladučesk liat služi le posamičnim poslanoem, mesto uVupni stranki. — Petričevič, reče, pojdi po Ši mtia. Malo poznuje se privleče mali advokat zaspanega in brezskrbnega obraza in so nizko prikloni: — Vala milost, reče dimen, ima zdme posla P — Imam, odgovori Tahi prijazno, o tem pozneje, prej mi povej, dragi Širne, kako ti je P Ali je kaj novic P — Eh, nasmehne se Šimen in name-žikne, in &e ka ovih! Ali to ne gre, vaSa milost, v najni navadni račun. Zato mora biti posebna plača. — Bone, carisBime, prikima Tahi, ali hočei morda kaj na račun P — Pa dajte, miloat, iztegne dimen roko in nagne glavo, jaz vzamem vso, kar se mi dd. — Tahiju zadrhte obrvi, zenice se mu raz&irijo, kri mu udari v lice. In zarohni : Daj mu na račun! in namigne Petričeviću. Slednjič so se razgovarjali o tem, kako bodo postopati mladočenkim poslancem v delegacijah. Gosp. poal. S I a m a bode prepotoval Bosno in Ilerccgovino, da so na svoje lnutno oko prepriča o tamoftnjili odnoii jih, o čemer bode potem govoril v delegacijah. Dopolnilni volitvi. Mostna skupina Urfahr na Gorenjem Avatrijskom jo izvolila liberalnega kandidata Kamila Iliirdtla svojim deželnim poslancem. — Kmečko občine okraja Pfibramskega so iivolile državnim poslancem mladočcskcga kandidata Frana Kiiniga. Besede in dejanja. Dne 14. julija 1.1. je slavilo pedagogiiko društvo Oaliiko avoj jubilej. Pri jubilejnem zborovanju jo rekel državni poslanec dr. R o a z k o w s k i: Po krvavih dogodkih t leta 1870 so trdili, da ao v vojski proti Francozom ljudski učitelji pomogli Nemcem do zmago. Ooje temu tako, moremo trditi z jednako pravico, da gro ga-liikim pedagogom glavna zasluga na tom, dn ao je dvignila dežela v gospodarskem in moralnem pogledu ter da ae jejjudatvo naobro-žilo v toliki meri, da je jelo Hodaj pojmiti avojo državljansko dolžnosti tor nekoliko zanimati so za socialne in politiko naloge. — Predsednik podagogičkega druAtva knez Czar-toryski jo pozval na to zbrane učitelje, da naj v svesti si svojih državljanskih dolžnosti — vzgajajo mladino v verskem in narodnem duhu. Kraane besedo zares, besedo, ki so izrazite ves nai slovenski program, t al, le, da so te besede pri Poljakih — zgolj besede. Verski duh zahteva kričaimke ljubezni, Poljakom pa velja pri njih dejanjih načelo skrajne aebičnoati; narodni d u h bi zahteval, da stojo Poljaki nepro-caično na strani soplemennih slovanskih bratov, v rosnici pa so vežejo t najhujšimi nasprotniki slovanske, torej njih lastne krvi. Taka je torej razlika med lepimi besedami kneza ('zartorjakega in resničnimi dejanji ljubih Poljakov I Ali ni imul prav veliki biakup Stroaama^or, ko je nedavno iz-rokel najostrejio sodbo o Poljakih — da niti v dotiko ne stopi rad s kakim Poljakom ! Sokolski shod V Lvovil. Povodom deželne razstave bode v Lvovu velik Hokolski shod. Nemftki listi javljajo velikim veaeljem in neprikrito Škodoželjnostjo, da se češki „Sokoli* ne udeležo shoda, ker jih niso p o v a b i I i. Ta novi dokaz poljskega separatizma mora aicer užaliti slehernega avstrijskega Slovana, ali presenetiti ne more nikogar. Saj so ravno te dni nemiki srditeži v Lvovu multiplikovali Poljaku noalovanatvo. Ta novi pojav poljsko sebičnosti se naiu pa vidi tem odurnejm, ako poinialinio, da so poljake .Sokole* povodoiu deželne razHtnve v Pragi uprav obsipali z dokazi goatoljubno-sti in bratskega čustvovanja. In kako opravičujejo Poljaki ta avoj čin gole liehvaležnoidi Sfmt ti odnkoći plaho, uli kakor bi trenil ga zgrabi Petričevič odzadaj xa ramena, ga vrže na obraz in mu sede na glaro, za nogo ga prime BoAnjak, onadva pa začneta t. debelo namočeno vrvjo neusmiljeno mlatili po hrbtišči advokata, kateri se zvija in cvili in zasaja z»be in nohto v zemljo. — Kako se ti zdi, Simo? nanmoje so srdito Tahi. Udarita ! In vrv znzvižga. — Ali te drži ženska v moji službi, vrabec moj na tujem Hinctičči ? Udarita! In zopet ao vsuje toča na £> mnova pleča. — Ali povci skrivnost P Udarita! In z vso silo zamahneta služabnika petdeaetič z vrvjo. — Bo—bo—bom! zaječi advokat, milost! Tahi zamahne z joko, u alužabnika pustita siromaka, kateri se kleče zvija in viftnjevega obraza, krvavih očij tuli kakor ranjena zver. (Dalje prih ) in breztaknosti P Čujte in zakrite si svoj obraz : ker 10 pred dvemi leti odposlanci čeških sokolskih društev pri sokolskem shodu v Lvovu zajedno „koketovali* a Poljaki in Malorusi! Po takem ao Čehi lagreiili grozen zločin, ker ao omenjenim povodom aegli bratski t roko onim sokrvnim bratom, koje bi morali t prvi Trati ljubiti uprav Poljaki, ker ao njih sodeielani — Malorusom. Čehi ao se torej zamerili Poljakom, ker ne sovra-žijo sodeželanov poalednjih, ker so odprli svoje bratsko arco jednim in drugiio. Tako daleć sega poljski fanatizem. — Ce je res temu tako, kakor poročajo nemški liati, potem je vsem nepoljakim sokolskim druitvom sveta dolžnost, da se izrečejo solidarnimi z Oebi. Poljaki naj le hodijo svoja neslovenska pota, a mi, ki vidimo svojo bodočnost in svojo srečo le v tesni »veti vseh slovanskih plemen avstrijskih, jim ne smemo slediti na taka pota. Offerske zastave na Hrvatskem. Posl. Frank je interpeloval v hrvatskem saboru bana, raku j ao se povodom slavnosti intronizacijo nadbiskupa Posiloviča na nekaterih poslopjih razobesilo tudi ogerske sastave. Na to intorpelacijo je odgovoril ban, da vkupni uiadi imajo pravico razobešnti tudi ogcrsko zastave poleg hrvatske. Ista pravica pristaja banu, ker Be na ta način kažejo resnično razmere unije. — Posl. Frank ni bil zadovoljen s tem odgovorom in je ni vzel na znanje. Poljedelskim ministrom Ogerskim bodu skoro imenovan grof Ahdor Festotič. Židovstvo v Rusiji, h Peterburga javljajo, da so pri oddelku za duševno zadeve ptujih voroizpovndanj skoro osnuje posebna komisija, kateri bodo nalog baviti se apeci-jalno židovskimi verskimi vprainnji. Razni židovski listi so jako nevoljni radi te nukane ruske vlade, ker se boje, da ae potem te komisije ie po ostri nadzorstvo nad temi „ubogimi in nedolžnimi11 Židi. Culo Moha-medanom — tako jočejo — je ruska vlada nedavno zagotovila popolno svobodo v izvrševanju svojega vereizpovedanja in le proti Z-dom bo snujejn nadzorovalne komisije. — Kako naivno so vendar delajo ta židovska gospoda! Mar menijo, da ruski vladi ni snana razlika med svojstvi Židov in Mohomedanov. Načela mohamedatiake vere niso čisto ni£ nevarna za javno in zlasti gospodarsko življenje, kar se pa o židovskih načelih ne more reči. Ruska vlada žo ve, kaj dela. Kevolncijski praznik na Francoskem. Dne 14. t. m. slavili so v Paricu obletnico zgodovinsko slovečega navala na državni zapor „hastilo" o veliki Francoak. revoluciji koncem minolega stoletja (14. julija 1780). Letoi se ta eminentno republi-čanska narodna slavnoat ni vršila tako sijajno, kakor druga leta, ampak narod je dostojno spojil slavljenje revolucije i žalovanjem po umorjenom Carnotu. Zastave, grbi in sploh vsa okruženja imo'a ao črn pajčovljan; vspo-red slavnosti vršil bo je dostojno in v najlepšem redu. Zvečer ao bile v raznih gledališčih brczplučue predstave. Različne vosti. Pogreb poslanca Heilsberga je bil na Dunaju dno 14. t. m. Pogreba ao so udeležili vai sedaj na Dunaju bivajoči miuistri, njim na čelu ministerski predsednik knez "VVindiachgrutz. Bilo je pri pogrebu tudi več državnih poslancev, med katerimi grof Ho-henwart. Imenovanje. Stavbeni pristav Rudolf UaohnitBch jo imenovan inženirjem za državne zgradbe v Istri. Mestni svet tržaški imel jo sinoč svojo XVII. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu bila bo zgolj gospodarska vprašanja. Poročilo o seji priobčimo v današnjem vočernem izdanju. — V soboto zvečer imel je mestni evčt tajno sejo, v kateri 'so je bavil z imenovanjem in promo&čenjem raznih občinskih učiteljskih Bil. Med temi so imenovani: Jakob Tenco, stalnim učiteljem II. vrste na slovenski osnovni šoli v Sv. Križu; stalnima učiteljicama isto vrste Josipa Piano za Pro-sek-Kontovelj in Marija Krait za Vrdelo. Za italijanski oddelek mostne Ij, šole v Barkov-Ijali jo imenovana učiteljica Marija Cella in za italijanski oddelek šole v Skednju Adele Arnerryt«ch. Za sirote pok. I. Sluge na Tatrah daroval jo gosp, F. Breitscho^f 1 gld. Potvečevanje nedelj v okolici. Od kompetentne strani doznali amo, da ae mali obrtniki v tržaški okolici — posebno sv. Ivan-skega okraja — jako malo obzirajo na postavne določbe o nedeljskem počitku. To obžalujemo ne le v interesu dotičnih obrtnikov samih, kateri zapadejo zasluženi denarni globi, ampak obsojamo tako brezbrižnost, odnosno koristolovje poaebno zato, ker je narod slovenski na glasu kot veren in lojalen narod. Kdor pa hoče zaslužiti ta dva častna pridevka, mora se pokoriti cerkvi in gosposki. „Posvečuj nedelje in praznike!" veli cerkev in to cerkveno zapoved podpirajo razne obrtno naredbe civilnih oblastij o nedeljskem počitku. „Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, ker je božjega!" Skrbi za gmotno avojo korist, a ne pozabi svoje duše! Hrvatska spojena po železnici z Dalma-macijo. Zagrebški „Obzor' javil je te dni, da se v kratkem prične graditi ozkotirna železnica Ogulin-Prvjednr-Knin, koja se potem zveie a progo Knin-Split. 25letnlca druitva „Operala Triestina". Minolo nedeljo slavilo je tržaško italijansko delavsko društvo 25letnico svojega obstanka. O poludne zbrali so se društveniki in povabljeni gosti v gledališču Politeama k oficijelnomu praznovanju druStvenoga praznika. Slovesnosti se je udeležil tudi župan dr. Pitteri z raznimi levičarskimi mestnimi svetovale', zastopana ao bila razna tukajšnja lahonska društva in več rudečkarskih listov od tokraj in onkraj črno-žoltih kolov. Naetopiti so rami govorniki, med katerimi je žel posebno odobravanje drufitveni predsednik, znani EJ-gard Rascovieh, povdarjajoč že toliko obrabljeno in zlorabljeno „avito culturo". Društvo je poklonilo Rascovichu v priznanje njegovih zaslug kip, predstavljajoč „delo". Potom so odpeli in odgodli na odru »društveno pesem* in s tem je bila oficijelna slavnost pri kraju. Zvečer bi imela biti vrtna atavnost v gozdiča Farneto, toda iata ae je odložila na nedoločen čaa. Vzroka tej odložitvi ne znamo ; pravijo, da zaradi nestanovitnega vre mena, • vreme bilo je od 9. ure dop. naprej prekrasno. Po noči jo bilo sicer deževalo, in dež je nekoliko ohladil zrak, torej bi ae bila mogla gospoda v gozdiču prav lepo zabavati. Nabava lita In moke za vojsko. C. in kr. intendancija 3. vdja v Gradcu nam javlja: Vojni erar nakupi po trgovskem običaju: Za skladišče žita in moke v Mariboru 5400 kvint. pšenice in 18.130 kvint. rži; nadalje za vojaška preskrbovalna skladišča: v Gradcu 7000 kv. in v Celovou 6000 kv. rži; potem ovsa: za Gradec 15000 do 16400 kv.; za ?Ia? ibor 13000 do 14000 kv.; za Trat 750 kv.; za Gorico 2900 kv. in za Pulj 800 kv. in konečno 8400 kv. rži, ki ae ima ataviti i železnico v Bruk ob Muri. Prodajne ponudbe vsprejemajo ae do 31. julija t. 1. do 10. ure predpoludne pri o. in kr. intendanciji 3. vfija. Natančneji pogoji ae izvedo pri vojaških pre-skrbovalnih skladiščih, pri političnih okrajnih oblastih ter deželnih gospodarskih družbah v področju v6ja (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, Gorica in Gradiška). Rokodelske iolo v Rusiji. Rusko mini-sterstvo prosvete je odposlalo vodjo St. Pe-terburikega učiteljskega zavoda, K. Saint-llilaira na popotovanje po Nemčiji in Avstriji, da proučuje organizacijo nedeljskega in rokodelskega Šolskega pouka. Ruska vseufiillita. Rusko ministeratvo za prosveto objavilo je nastopne podatke o obiskovanju vseučilišč v Rusiji in Finiji tokom poslednjega šolskega leta. Obiskovalo je vaeučilišče v Moskvi 3888, v Kijevu 2244, v St. Peterburgu 2225, v Helsinforsu 1875, v Dorpatu 1G50, v Varšavi 1335, v Karkovu 1200, v Kazanu 825, v Odesi 555 in v Tom-sku 405 dijakov, skupno torej 16 202 dijaka. V duhovskih akademijah v St. Peterburgu, Moskvi, Kazanu in Kijevu bilo je okolo 800 1ojencev. Samomor. 42letna Amalija Michielini, soproga bivšega mestnega užitninskega nadzornika, skočila jo minolo soboto popoiudne raz okno svojega stanovanja na dvorišče. Pretrgalo so jej je o padu drobje, da je obležala nesrečnica hipom mrtva. Ista žena zastrupila so je bita dne 29. junija t. )., toda tedaj jej je rešil življenje piihitovši zdravnik od zdravniške postajo. Pokojnica bila je baje jako nervozna in jo mt:nda v momentu skrajno razburjenosti končala svoje življenje. Ostavila je dvoje nedoraslih otrok. Nje soprog bil jo tako presenečen videvfii mrtvo svojo žeuo, da je hotel skočiti v vodnjak na dvorišču iste hiie. Ljudje ao ga komaj nekoliko pomirili. Spiridljon Kanellopulos, oni trgov, agant, kateri si je bil pognal iz revolverja dve krogli v praa in jedno v desno aence, kakor smo bili sporočili v zjutranjem izdanju „Edinosti* od miiiole sobote, umrl je v nediljo popoiudne v mestni bolnišnici. Policijsko. Dne 7. t. m. ukradel je ne-znan tat trgovcu Stanislavu Lestioi prazen sod 363 litrov vaebine in vreden 18 gld. Predvčerajšnjem našel je polic, oficijal gosp. Tiz tatu v osobi 471etnega težaka Joaipa Biasiola ia Tržiča na Goriškem. Biasiola ima še druge tatvine na vesti; odpeljali so ga v zapor. — Minolo nedeljo sprla ata ae v gostilni „Alla Vittoria" pri Sv. Ivanu, ulica S. Cilino hšt. 281etni težak Karot Besek (policiji jako dobro znan uzmovič) in njega 22-letni vreden drug Karol Gandolfo, prvi ata-nujoč v ulici Pozzacchera in drugi v ulici Pozzo biano. Gandolfo je zasolil svojemu tovarišu krepko zaušnico, na kar je Besek, globoko užaljen, pograbil kozarec ter ga treščil Gandolfu a vso ailo v glavo. Poslednjemu se ni sicer udrla črepinja, pač pa je šel kozarec na kose. Okrvavljenega Gandolft so spremili stražarji na zdravniško postajo in od todi v bolnišnico, ranilca pa ao spremili na hlad. — Kolesarski učitelj Josip Egger prijavil je policiji, da mu je neznani tat ukradel omot obleke, vredne 20 gld., kateri je bil pričvrščen na njegovem biciklu, kojega je bil ostavil v veži gostilne „Al Giardinetto" v ulici Rosaetti hšt. 4. — Mizarju Ivanu Bratasoviču, stanujočemu v ulici del Roneo hšt. 6, ukradel je dne 14. t. m. popoiudne neznan tat nekoliko obleke, vredne 10 gld., ki se je aušila na dvorišču iato biše, — Minolo nedeljo utibotapili ao ae neznani tatovi v stanovanje Julija Bedersana na Škorklji hšt. 62 ter pograbili mnogo perila, oblatil, nekoliko denarja, aladkorja, kave itd. v skupni vrednosti uad 54 gld. Policija marljivo išče drzne tatove. Koledar. Danea (17.): Alei, ap.; Marce-lina, dev. — Jutri (18.): Miroslav (Friderik), ik. — Polna luna. — Solnee izida ob 4. uri 32 min., zatoni ob 7. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri ijutraj 23*5 stop., ob 2 pop. 30'5 stop. Loterijske itevilke. Izžrebane 14. t. m. Dunaj 58, 69, 39, 26, 20. Gradec 27, 74, 14, 13, 63. TemeŠvar 72, 60, 17, 67, 28. Najnovejše vesti. lil 16. Ministeraki predsednik knei VVindischgriUz je danes dospel aem. Budimpešta 16. Zaatopatva raznih meat kraljevine bodo podpirala zahtevo mestnega sveta Budimpeštanskoga, da ae oanuje vojaška akademija z madajrskim poučnim jesikom. Govori ae, da ao osnujo velika agitacija v ta namen, da kralj ustreže tej „narodni" želji. Rim 16. Franooake oblaati so zaprle v Bastiji anarkiata Oreata Luohosi-ja, o katerem aodijo, da je provsročil napad na časni* katja Bandija v Livornu. Rim 16. Tukajšnji politiiki krogi trdijo, da bode Crispi predložil kralju, takoj ko se poslednji povrne iz Monzo, v potrjen je med oatalimi naredbami tudi naredbo, a katero ae odpravi izjemno atanje v Siciliji. Pariz 16. V razpravi proti Caaerio-ju bodo zaalilane kot priče samo dotične oaebe, ki ao bile o atentatu blizo Garnota, ter dotični nožar, ki je bil v Cettu prodal bodalo Caserio-ju. Beligrad 16. Govori se, da je minister Avakumović dal svojo ostavko, katere pa kraj ni vsprejel. Kralj je poklical bivšega ministra Nikoliča k sebi v Nit. — Radikalna in liberalna stranka ae baje pogajati, da skleneti kompromis za pihudnje volitve v skupščino. Peterburg 16. Ruska vlada se trudi, da odstrani nevarnost vojske ^mod Kitajem in Japonom. Japan ae noče odreči svojemu posredovanju, dokler se zopet ne napravi red ? Koreji. Peterburg 15. Od 8. do 14. t. m. je obolelo tukaj za kolero 875 oseb, umrlo 294. V Kronštatu je obolelo od 8. do 13. t. m. 57 oseb, umrlo jih je 15. V Varšavi obolelo od 1. do 7. t. m. 16 oseb, umrle so 3. Od 1. do 7. t. m. jo obolelo v guberniji Varšavski 33 oseb, umrlo 21, v guberniji Kielce_ — Tiska Tiskarna obolelo 119, umrlo 51; v guberniji Peterburg obolelo 26, umrlo 10 in v gub. Est-landski obolelo 7, umrle 3 oaeb. Od 24. junija do 7. t. m. je obolelo v guberniji Kovno 187 oseb, umrlo 46; od 24. do 30. junija v guberniji Plock obolelo 66 oaebe, umrlo 36, od 4. do 9. t. m. v guberniji Olovec obolele 3 oaebe, umrle 2. Carjlgrad 16. V poslednjih 24 urah je bilo občutiti lahen potrea. Pisarne miniater-stev, poškodovane po potreau, ao namestili po barakah. Lima 14. (Glavno mesto republik« Perji v Ameriki). Število ustašev ae mnoit. Novi lork 15. V dobi Štrajka je bilo ubitih 17 oseb. Škodo cenijo na 4 milijone dolarjev. Trgovinski braojiivl. Budimpešta. Pionir* za jesen 6 82-6.83, za spomlad 7-16-718. Koruza ta juii-avgust 5-05 do 5 07 Oves za jesen 6-04-8 06. Ri nora 4 {»5—5-15. PSenica nova od 77 kil. f. 6-95—7-00, od 78 kil. f. 7 05-710, od 79 kil. f. 7 15—7-20, od 80 kil. f. 7 20—7 80. od 81 kil. for. 7 25—740. Ječmen 680—7*15 ; proso —•—.— Silno ponudbe pienice, povpraševanje srednje. V obče veliki polom pri plenici in koruzi. Prodalo se je 20.000 met. stot. mlačno, 10 nČ. ceneje. Oves tudi malo ceneja. Vreme: jako velika vročina. Praga. Nerafinirani sladkor ta julij f. 15.60 nova roba za september f. 14 57. Havrt. Kara Santos good areraga s a juli 9775, za norember 89-— Hamburg. Santos good arerage za juli 79-—. september 76*50, december 70'25, mlačno. Dunajska bonm IS. julij« lao«. danes predvČer. Državni dolg v papirju .... 98*45 98 85 . B v srebru .... 98-45 98 25 Avstrijska renta v alatu . . . 182.15 12240 „ . v kronah . . . 97 95 97'80 Kreditne akcije....... 954— 352-10 London 10 Lst....... 124 70 194 90 Napoleoni......... 992 9-94 100 mark.........6117'/, 6120 1O0 italj. lir........ 44 35 44 55 Gostilna „All'Antico Moro" ulica Solita rio 12, fpo domače pri „l^vatikovcu") prodaja čnui in bela vina prve i '»te it prvaških in dornberikih vinogradov, in sicer: domače črno po 3)1, belo po 96, modra frankinja po 40, Irno kralko po 40 in ritlink po 48 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Driel se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obit obisk. Anton VodopiV9C, gostilničar. Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1631.) To drufitro je raitegnolo sroje delovanje na rse reje zararoranja posebno pa: t>a lava-rovanjs prati požar« - zararoranje po morja in po kopnem odposlanega blaga in zararoranje na življenje. Društvena glarnica in reserra dne 31. decembra 1893. f 54,990 003-37 Premije ca poterjati r naslednjih letih f. 29,399 787-60 Olarnica za zararoranje ii-renja do 31. decembra 1898 f. 162,807.927-78 Plačana porračila: a) v letu 1893 f. 9.302 328-93 b) od začetka društra do 31. decembra 1893 f. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodranj, tarife in pogoje za zarororanja in sploh rsa natanjčneja pojasnila se dobe r Trstu r uradu društra: Via della Stazione it. 888/1 r lastnej hiši. 12-12 PILI J ALKA c. kr. m avstr. M\im zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novei za vplačila. V vreda. papirjih na V aapalaaaik aa 4-dnerni odkas 2'/.% 30-dnorni odkai 2*/, 8- , 37*7. 8-mesečni „ £'/,•/* 80- „ 37, I «- . . *7i7o Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih ar.