LETO I. ŠTEVILKA 14 1 V torek 30. januarja so na Stadionu v Ljubljani prisegli zvestobo domobranski novinci. Istočasno Je Der HiJ-here SS- und PollzelfUhrer SS-Ober-gruppenfUhrer und General der Waf-fen-SS und Polizei R6sener podelil domobranskim častnikom, podčastnikom In vojakom odlikovanja za hrabrost In listine o napredovanju. Po slovesni zaprisegi Je bil delile. Novinci prisegajo. Die Vereidigung der Rekruten. General Rupnik govori svojim domobrancem o pomenu prisege in zvestobe domovini. General Rupnik sprlcht. Vojaki — domobranci! Sedaj ste prisegli. To pomeni, da ste pred Bogom, pred svojimi nemškimi in slovenskimi tovariši, pred svojim narodom, pred svojim orožjem in pred svojo domovino zastavili čast, da se boste hrabro in neodjenljivo borili za obstoj in življenje našega naroda ter za ohranitev in varstvo naše lepe domovine proti sovražnikom, ki hočejo uničiti naš narod, našo domovino in končno vso Evropo ! Iz govora vrhovnega inšpektorja slovenskega domobranstva generala Rupnika- SS-Obergruppenfiihrer General der Waffen-SS und Polizei Rosener podeljuje častnikom odlikovanja in listine o napredovanju. Na levi poveljnik slovenskega domobranstva polkovnik Krener, v sredini major Rupnik Vuk, ob njem stotnik Šabič. SS-Ooergruppenfuhrer und General der Waffen-SS und Polizei RSser.er /erle-ht Tapferkeltsauszerehnungen und •jcergibf 3el4rderjng»ur*unden an Oberst Krener, Major Rupnik und Hplm. šabiC. Am 30. Januar wurdon im Stadion zu Laibach neue Landeswohrelnheiten voroldlgt. Der HShere SS- und Poll-zeifOhrer, SS-ObergruppenfOhrer und General der Waffen-SS und Polizei Rdsener verlleh vlelen Oflizieren, Unterofflzleren und Miinnern der landesvvehr Auszeichnungen (Ur Ihre Tapferkeit. Desglelchen wurden viele Bef6'derungen ausgesprochen. •Sren siav Mmat^ #i k g* i f lf * - ' ' f— fi >• " v >1 ' '-isfcii- . iifi r^v SS-ObergruppenfUhrer Rosener v razgovoru z generalom Rupmkom In s (kolom dr. Roimanom po defileju SS-OborgruopanlUhror Rosoner Im Gotprach mil General Rupnik una Blichol dr Rolmon Mimohod pred odličniki na Kongresnem trgu. Vorbeimarsch auf dem KongreBplatz. Napredovanja in odlikovanja: Ko so minili resnobni trenutki zaprisege, je z govorniškega odra sporočil general Rdsener vsem zbranim, da so v slovenskem domobranstvu naoredovali z veljavnostjo od 1. januarja 1945 poveljnik slovenskega domobranstva. dosedanji podpolkovnik Franc Krener za polkovnika, za majorja sta bila povišana stotnik Dušan Meničanin, ki je padel 9. decembra 1944 ter stotnik Vuk Rupnik. Za stotnike so bili povišani nadporočniki Miloš Šacič, Branko leskovšek in Ratko Šušteršič. Za nadpo-ročnike slov domobranstva so napredovali poročniki: Silvo Klukec, Alojzij Martine, Metod Krajger in Stanislav Urbančič Dalje je bilo imenovanih za poročnike 35 podčastnikov in en domobranec, povišanih več podčastnikov, imenovanih 51 podčastnikov in 70 kaplarjev. — Istočasno pa je general Rdsener izročil junaškim borcem slovenskega domobranstva številna odlikovanja in značke v znak priznanja za junaštvo v bojih s komunističnimi tolovaji. Železni križec II. stopnje sta preiela major Vuk Rupnik in nadporočnik Drago Furian. Vojni zaslužni križec II. stopnje z meči sta prejela poročnika Jože Kranjc in Ivo Erznožnlk. Značko za boj z banditi v bronu so prejeli nadooročnika Ivan Boh in Franc Grum, poročnika Janko Petnč m Franc Vovk ter narednika Feliks Butolo in Alojzij Hegler. Ranjensko značko v srebru je pripel general Rdsener nadporočniku Dragu Furlanu Ranjensko značko so prejeli: stotnik Miroljub Stamenkovič, poročnik Franc Fric, višji narednik SUst Pižmoh narednik Danilo Furian kaplar Anton Rus in Marjan Šenčur ter domobranci Iv^n Rotar, lože Hočevar. Štefan Zupančič. Rudolf Lojk, Janez Sojer. Jože Medved. Alojzij Bajt, Ignacij Žnidaršič, Jože As. Anton Penca. Franc Gorše, Andrej Blazuti Franc Meden Franc Omahen in Franc Golf. Major V. Rupnik in nadporočnik Furian sta prejela za posebne zasluge železni križec II. stopnje. Major Rupnik und Obit. Furian wurden mit dem Eisernen Kreuz II. Klasse ausgezeichnet. rJu m i i^uko j>;£ I ffttletiy se*\ r«»'fi f>T+t>ll 1 na/rr /<• i« /./#//•' to " jfj rrt/l {eMA ★ ..... Kratica »Of« s sovjetsko zvezdo, z imeni Stalina in Tita ter podobni napisi so Štajercem razodell pravo poslanstvo komunističnih tolp šele, ko so 'olovajl začeli strahovatl ljudstvo, ropati In po-ilgati njihove domačije, Šole, občinska poslopja In cerkve. Močni oddelki nemških policijskih edinlc so očistili ozemlje. Tu vlada sedaj mir In red. Ljudstvo se je oddahnilo, ker je komunistično strahovanje končano. 1) V Gornjem gradu, sedeiu civilne oblasti za »Republiko Gornja Savinjska dolina«. Stenski napisi v tolovajski vojašnici popolnoma pojasnjuiejo komunistično stališče proti vsem, ki bi le malo nasprotovali komunistični miselnosti In načrtnemu uničevanju slovenskega rodu. In Obefbuig dem ehemallgeu Sili dor Zlvllvotvvaltung dar -Bandentopubllk Obetat Sanntal«. Die VVandlnichtiMon In dot Partlianonkaioine mil dum So-wjetitoin und den tnlllalan det OF latien kolnen Zvvollol Ubot don wahren Cha taktet diete' angebllch nallonalen Vclkibevvogung 2) Komunisti tudi na Štajerskem požlgajo in rušijo šole. Von den Bandllen leritOrte Schule In Callanock. Ujeti gošarji. Gefangeoe Banditen wetden abgefuhrt. Prebežnik, ki je prinesel s seboj kar dve puški. Ein Oberlaufer, der nictit vergaB. gleich zwei Gevnehre mitzubringen. Foto vojni ocročevalec Sianek Vojni coročevalec Schulz DAS WAHRE GESICHT DER 0.E IN UNTERSTEIERMARK • •» '.--i _ M^MrfM \ # Die Buchstaben »OF«, vom Sowjetstern umrahmt und mit den Namen »Tito« und »Stalin« iiber-schrieben. Solche und andere Inschriften lieBen bei der Bevolkerung von Untersteiermark keinen Zweifel Uber die wahren bolschewistischen Ab-sichten der Banden, die dort im deutsch-slowe-nischen Grenzgebiet ihr Unwesen trieben, die Bevolkerung bedruckten, aussaugten, ausplun-derten und viele offentliche Gebaude, wie Gemeindeamter, Schulen usw. brutal zerstorten, Starke SS-Polizei-Verbande haben die von den Bolschevvisten besetzten Gebiete gesaubert wieder Ruhe und Ordnung hergestellt und die Bevolkerung von dem Schrecken der kommuni-stischen Herrschaft befreit. 2) Kljub snegu in mrazu se boj proti gošarjem nadaljuje. Durch Schnee und Kult« geht der Einsatz gegen die Ban-den vveiter. 1) Prebeinlk v nemški uniformi In njegova zgodba: Aleksander S. je bil proslovoljec v neki nemški edlnicl. Tolovaji so ga ranjenega odpeljali. V čistilnih akc>jah SS-policije pa se je lahko spet vrnil in prinesel s seboj orožje in strelivo. Takoj se je priključil boju proti tolovajem. Eln Oberlgufer In deultcher Uniform und teine Gmchlchte: Aloioj S. war Freiwllllger In elner Elnhalt der deutschen ■Vohrmachl und wu'de von dan Bandllen getangenge-nommon on i alt Vervvundeter mltgesehlelft. Durch da« raiche Vordrlngon der SS-Pollzei hatie er Gelegenheit, mit elnem nouon enghtchon IMG und vlei gefUllten Magazlnen lurdoulschon Polizei Uborzulaufon ErauBerto tofort den Wun»ch, wled«r gegen die Bandllen zu zlehen. 3) Sneg je tako visok, da morajo vojaki sami nositi tovor. Der Schnee i«t »o tlet daB man den Tragtleren, die oft bli an den Hali elntinken, die Lasten abnehmen mufl Die Mannor tragen selbst die schweren Teile der Gra-natwertor den Berg hinauf. . 4) Često je mala hišica edino zavetišče za počitek pri preganjanju tolovajev. Oft Iti eln klelrvos zertailnnea Haus die elnzige Rast bel der Veifolgung der Banditen. i General "Rufmlk Uider%emdeswefa General R upnik, generalni inšpektor slovenskega domo-branstva, je pred nedavnim obiskal domobrance na položaju. Domobranci so svojega generala veselo sprejeli in mu priredili mimohod. 1. General Rupnik pri mimohodu. 2. V defileju so nastopili tudi težki strojničarji 3. in skupina smučarjev. 4. Generalni Inšpektor v razgovoru z domobranci. Foto: Jolotnlk ¥ VOSMMt Pisarnu, delavnica, oskrbništvo so daleč v zaledju. Možje so na koncu mule vu*i, tuin i»kjer se svet končat, v oporišču. Kopljejo in odmetavajo zemljo. Sekajo les, grade temelj, stene i/, lesa, okope in jarke. Tako potoka življenje iz dneva v dan. Strokovnjuško sc zavarujejo, ruzvrste strojnice na prava mesta telina na puški, ročne bombe vedno pri rokah. V vsem tem pa kratke ure spanja, ki so često prekinjene. Tuko poteku življenje v oporišču dan za dnem, noč za nočjo. Možje so odrezani od sveta. Tu pa tam pride pošta, ki prinaša pozdrave i/, domovine. To je edino razvedrilo in spremem-bu v enoličnem življenju v oporišču. Stanovanja so zelo tesna. Prav tako so tudi na tesno skupaj postelje. Ob njih vise plašči in druge >cunjec, ki jih možje potrebujejo v boju. Na policah, ki so jih izdelali vojaki sami, stoje porcije, plinske maske, tornistri, šlemi, strelivo, poleg pa so obešene strojne puške in Icarabinke. Med vsem tem leže zasebne stvari. Slike žen in otrok, pisemski papir, umivalni in jedilni pribor. Včasih dobijo tudi časopise, tedaj zvedo zopet, kaj je novega po svetu. Bilo je skoraj tako kot v Rusiji. Vedno so bili budni pred sovražnikom. Eonoči so ležali popolnoma opremljeni na sluinaricah, pripravljeni, da takoj stopijo v boj. Alarm! Uporniki so se zopet približali oporišču. Začelo se je streljanje. Salve iz strojnic so vrtale v les okopov, preko teh pa so letele granate. V hipu so bili možje na mestu. Strojnice so za-rcgljale in kosile po polju pred oporiščem". Odgovarjali so mino- inetL 2arometi so posvetili, hipoma so razpršili temo in kjer je bilo opaziti kaj sumljivega, je udarilo naše orožje, da se je kar bliskalo. Napadalci so se morali vsakikrat umakniti s krvnimi izgubami Zopet je postalo vse mirno. Spokojno je ležala noč okrog oporišča. Polagoma se je vznemirjenost mož polegla. Običajno enolično življenje oporišča je zopet v teku. Tako stoje možje na straži, varujejo domovino pred boljševiškim razrušen jem in se borijo do uničenja poslednjega boljševika. Vojni poročevalec Viljem Schulz. Risbe: Pohle. D i in postavijo španske jezdece. Nato so noč in dan na straži, ki jo menjajo vsaki dve uri. Temu sledi kratko spanje, ki ga največkrat prekine streljanje ali povelje k pripravljenosti. Vedno stoje na opazovalnicah in budno pazijo, če se ne približuje iz gozda kaj sumljivega. Prsti so vedno pripravljeni pritisniti pe- NAŠI ZAKLJUČKI PO V zadnjem času objavlja londonski radio vedno več poročil o bojih na poediuih bojiščih. Ta poročila so tudi z« Anglo-amerikance vse prej ko ugodna. Istočasno ta radio molči o izgubljenih političnih bitkah v preteklem letu, ki so ne oziraje se na konec te vojne mnogo važnejše /a ogrožen položaj angleškega imperija. Zlom angleških političnih zamisli \ Romuniji, Bolgariji, zlasti na Poljskem in v Srbiji to dovolj jasno dokazuje. Sovjetska zveza lahko nasprotno govori o popolnem uspehu v političnem boju proti angleškim pozicijam. Stalinovi politični -strategiji in politiki« je uspelo v vseh teh deželah dobiti v roke notranjo in zunanjo politiko, zahvaljujoč so kratkovidnosti angloameriknn-skih političnih vodilnih osebnosti in njihovi slepi mržnji proti edinemu doraslemu in resnemu nasprotniku boljševizma Nemčiji in njenim zaveznikom. Ena najvažnejših izgubljenih bitk v političnem življenju zadnjega časa za Angleže je sestanek treh na Jalti. Sklepi »treh« so Evropi jasni. Treba je uničiti Nemčijo, četudi izginejo z njo vred vsi narodi, četudi Evropa izgine v poplavi boljševizacijo. Za nas je najvažnejši sklep, ki govori o usodi narodov v bivši Jugoslaviji. Na Jalti sta Churchill in Roosevelt izročila Sovjetiji Poljsko, istočasno pa tudi dele bivše Jugoslavije prepustila Titu. t. j. Moskvi. Ta poraz ne pomeni samo izgubo političnega angleškega vpliva na Balkanu na račun Sovjetov. temveč izročitev vseh teh dežel boljševizaciji. V začetku je sicer kazalo, da so Angleži občutili, kaj pripravljajo taki sporazumi. Kaže, da so hoteli pridobiti na času. pa so stvar zavlekli, toda niso našli nobenega izhoda. Nušlt so kralja Petra, ki je dal preko svojega dvora v Londonu razglas, po katerem pošilja Subašiča pod Titov meč v Beograd. Zanimivo je premotriti ta razglas in ga primerjati z znanim prvim besedilom sporazuma od 16. avgusta 135 bila nu jasnem, du je za vzdr-žunje notranjepolitičnega sestava nujno potrebna vojnu. O tem je jasno govoril Georgij Diinitrov. Jusno je tudi dejstvo, da se bodoča vojna izrabi kot sredstvo zu izvedbo tako imenovane sovjetske revolucije, to se pravi boljševizacije v čim številnejših evropskih deželah. Sovjetski zvezi je bilo treba, du si zugotovi obstoj z osnovanjem stičnih uli enakih držuvnopruvnih in gospodarskih oblik v ostalih deželah in izven nje. Ta težnja se je osnovala nu razlikovanju med proletarskimi in naprednejšimi, to se pravi fašističnimi državami. Boljševiki niso hoteli duti zaokrožene definicije pojma fuSističnih držav, temveč so samo popisovali obliko države, in sicer po načelih, du te države izrubljujo čim več drugih dežel, ki jili zasužnjujejo. Za nas je tudi zanimiv Stalinov pojem o tako imenovanih imperialističnih državah. Kot tipični primer imperialistične državo so imenovali Anglijo, kukor kaže naslednja izjavu: Anglija je tudi imperialistična država. Moč, ki jo imu angleška država, je v izrubljanju Indije, Avstra-lije in njenih kolonij % Afriki. Zukuj bi n. pr. Anglija imela pruvico, da sama upravlja in izrublju druge narode.« Sovjeti so poleg teh navedli tudi Ameriko, in siccr takole: »Prav tuko imu Amerika kolonije |mi svetu.« Po teh zaključkih vidimo, du je nemogoč korekten zavezniški odnos med Sovjetsko zvezo. Ameriko in Anglijo kot tipičnimi im|h*riulističniini -državami. To zavezništvo je nasprotno načelom Leninove in Stalinove teorije, po katerih je nemogoča zveza med sovjetskimi državami, ki so osnovane nu teh nučelih, ter med imperialističnimi državami, katerih oblika jc fašistična državna ureditev, /uradi tega luhko zaključimo: Sovjeti so šli v vojno zaradi svojega računu, zasledujoč nučela svojih političnih zamisli. Po tem načrtu ni mogoča nobenu zveza med njo ter Anglijo in Ameriko. /a Sovjetsko zvezo jc važno samo to, da se ta vojna čim bolj izkoristi. Anglija in Amerika sta ostali še naprej ne samo hlejni. temveč tudi stvarni sovražnici sovjetske državne misli, prav tako kukor vojnu zveza nacionalističnih držav. Du je temu tako, nuni dokazuje poskus Sovjetov, kuko bi vsaj za času trajanju vojne nušli nek teoretski izhod iz močnega okvira Stalinove teorije, po kuteri bi nujno sledilo, da imperiulistične države morejo voditi smno imperialistično vojno, a ne osvobodilno. Zaradi tega luhko zuključimo, du je imperialistična vojna Angloanierikancev spremenjena za njih v osvobodilno vojno s tem. ko so se ji priključili Sovjeti. ki so šli v to vojno, da bi narode »osvobodili« fašističnega jarma. Ta dejstva potrjujejo tudi številne komunistične okrožnice, tako n. pr. okrožnica KPJ. ki navajajo naslednje točke, ki bi jih naj politični komisarji razpravljali pred svojim političnim forumom. Tako pravi: »Vedno je treba pojasnjevati partizanom: 1. Značaj boja za ustvarjenje narodne revolucionarne vlade; 2. mesto in zgodovinski značaj SSSR v tej vojni: 3. pojasniti vzroke, ki so primorali USA in Anglijo, da sta stopili v zvezo s SSSR. Zlasti poudarjati imperializem in imperialistične cilje ter vedno kolebunje zaveznikov pri sodelovanju v tej vojni.« Po trm sledi, da zgodovinski značaj SSSR v tej vojni ni nič drugega kakor ustvarjanje revolucionarnih gibanj, kjer je to mogoče. Po tem sledi tudi, du so Angloumerikanci sovjetski zavezniki le po sili prilik, pri čemer je posebno važen imperialistični značaj teh držav in ki hoče doseči svoje le z odstopanjem Sovje-tom. ?.c po tem je utemeljena naša trditev, t. j., kar smo dejali zaradi zveze med temi »prijatelji«. S tem je prikazuno tudi gledanje jju sestavni del partijske linije, po kateri naj bi v celoti vodili tuko imenovano nurodno-osvobodilno borbo. Ta partijska linija se ni menjala brez ozirov nu vse mogoče spore med Sovjeti in Angloumerikanci, ali brez ozira na vse mogoče sporazume obeh.V pogledu svojih temeljnih načel partija ne pozna spremembe zaradi morebitnih konkretnih političnih prilik uli drugačne situacije. Tuko n. pr. vidimo, da se je to ves čas od začetku komunističnega pokreta pa vse do danes poudarjalo na partijskih zborovanjih. Več kot značilna je izjava, ki je bila poduna na zborovanju Antifašistične zveze«, na katerem je delegatinja dejala doslovno sledeče: »Anglija in Amerika sta v krajih, katere so očistili fašistov, uvedli svojo oblast, tako imenovane AMGOT-e. Kaže, da je to angloameriško orožje določeno le za preprečevanje vsake resne spremembe v družabnem življenju dežel, v katerih so AMGOT-i. Mi smo osvobodili našo obalo in s tem omogočili izkrcanje zaveznikov. Imamo pa že svojo oblast, svojo vojsko, vse, ničesar nam ni treba dati, ničesar vzeti. Če bi se zavezniki izkrcali, mi ne potrebujemo nobenega AMGOT-a. Mi zahtevamo od zaveznikov,-du se tukaj izkrcajo, toda ne bomo jim dovolili, da bi pestavljuli tu svoje režime, ne bomo jim dovolili, da rušijo našo oblast. Angleži vedo, da so nam potrebne nove oblasti, da je ves naš narod združen okrog svoje vojske, svojih odborov, svojih predstavnikov.« Ta izjava postavlja Angloamerikance v tak položaj, v kakršnem so danes v Grčiji, v kolikor bi poskušali le spremeniti svoje načrte. V govoru te delegatinje najdemo iste misli o končnem obračunu z našimi zavezniki, ki smo jih našli v izjavah delegatov na omenjeni partijski konferenci. Tako govori: »Poglejmo, kaj delata Amerika in Anglija in kaj sta zmožni v borbi proti fašizmu. Imata milijonsko vojsko, banke in tovarne, skladišča in ladje, na tisoče in tisoče tankov in avijonov, od vsega tega pa je zelo malo stopilo v borbo. Oni ne izvršujejo svoje dolžnosti proti človeštvu, ker nam ne dajo. kar bi lahko. Mi bomo reakcionarne klike Anglije in Amerike pozvali na odgovor zaradi zločinov.« Te besede poudarjamo zaradi tako imenovanih »anglo-filov«, ki še vedno nekako verujejo v vsemoč Angloamerikancev proti boljševikom, katerih bližina jih v zadnjem času vedno bolj vznemirja. Tistim, ki mislijo, da imajo komunisti smisel tudi za neka demokratska načela, navajamo besede iz komunističnega pisma, ki pravi: »Glavno je, dobiti oblast v roke. Kmeta in malomeščana ni zajela nikoli nobena ideologija. Vedno sta bila pripravljena menjati ideologije kot rokavice, ako je to služilo njunim koristim.« Po vsem tem lahko zaključimo: Varajo se tako imenovani anglofili v pogledu komunističnih načel, varajo se tudi komunisti, ki mislijo, da bo naš narod snov, ki jo bodo lahko oblikovali po svoji volji. Narod je preveč trpel. Če bodo dr. šubašič in vsi. ki vodijo politiko boljševizacije naših narodov, še naprej vodili tako politiko, potem naj vedo, da jih bo. kakor je njihove politične trabante. princa Cirila, Božilova in Bagrijanova zadela kazen, in bodo padli pod »ljudskim« sodiščem kljub temu, da so odprli vrata sovjetskim četam. Naš narod noče v položaj, v kakršnega so zavezniki pahnili Poljake, da jih Sovjeti v stotisočih odvažajo v Sibirijo in pobijajo: ne v položaj, v katerega so zavezniki pahnili srbski narod, da umira pod Titovimi rablji, četudi bi bil dosledno zvest zaveznikom. Naš narod se je združil okrog onih voditeljev, ki vodijo naš narod v tej nesreči, da ga s trezno politiko ohranijo in mu s tem zagotovijo obstanek in svobodol Savinje Stojan. Ko komunisti zažgo ali porušijo kmečke domove, šole, cerkve, prosvetne domove, skušajo vedno najti izgovor. Njihovo običajno opravičilo je, da so to storili zato, ker bi so vanje bržkone vselila »bela garda«. Tisoči beguncev, ki so jim komunisti uničili domove, pa vedo kot ves narod, da uničujejo komunisti slovenske domačije, cerkve, šole Itd. samo zato, da bi bilo čim več proletarcev In njihovih sužnjev, ki bi se po popolnem »osvobojenju« končno le morali pridružiti tolpam. Dokaz: komunisti so pred nedavnim zažgali Hlnjo samo zato, ker so se vsi možje In fantje umaknili pred komunistično mobilizacijo. Tu ni bilo nevarnosti, da bi so vselila bela garda. — Za vse požgane gradove, v katerih je naš narod hranil toliko kulturnih svetinj, pa si komunisti upajo povedati kar naravnost, da so jih uničili zato, ker spominjajo na star fevdalni red. — Tako komunisti rušijo »stari red« in obljubljajo ljudstvu zlato dobo po končani vojni. Samo tega nikoli ne povedo, da bo moral naš narod sam s svojimi žulji in s svojim znojem postaviti sleherni kamen na prejšnje mesto. Kulturnih zgodovinskih spomenikov seveda ne bo mogel nikoli več nadoknaditi. 2-3. Izrazi mojstrskih fresk, ki jih je slikal na obokane stene slikar Almanach v prvi polovici 18.stol. Ausjchnitte meisterhafter Frejken, die in der erjten Halfte det 18. Jahrhunderts vom Maler Almanach geschaffen wur deri. 1. Notranjščina požganega giadu feokalce. Das inneie des Schlosses Bokalce, das durch Banden zerstOrt vvurdo. 1. Grad Tolsti vrh. Die Burg Tolsti vrh Razvaline Tolstega vrha. Die Rulne Toltll vrh. 3. Take umetnine so komunisti uničili v tem gradu. Dletet Kundvvork vvurdo Im SchloB Tolill vrh von den Bandllen vernlchtet. Wenn die Kommunisten unsere Bauernhofe, Schulen und Kirchen zersto-ren, haben sie eine liicherliche Ausrede. Sle sagen: Die VVeiftgardlsten vviirden sich In diese GebSude einnisten, wenn sie nichi zerstori wiirden. Die Wahrheit aber ist anders: Tausende und Abertausende von Fliicht-lingen konnen bezeugen, dali die Kommunisten alles zerstoren, um immer mehr Proletarier sich als Sklaven zu schaffen, die sich nach diesen Zerstorungen, genannt »Befreiungen«, mit den kommunistischen Banden vereinigen sollen. — Zum Beweis: Erst vor kurzem haben die Kommunisten das Dorf Hinje nur deshalb abgebrannt, weil alle Manner und Burschen des Dorfes sich der kommunistischen Gewaltmobilmachung entzogen haben. Und hier in Hinje bestand bestimmt nicht die Gefahr, dafi die VVeiBgardisten einziehen wurden. — Wenn die Kommunisten unsere alten Burgen und Schlosser in Flammen aufgehen lassen, sagen sie hohnisch, sie hatten nur die Erinnerung an »feudale Zeiten« zersiort. — So vernichten die Banditen unsere alte Ordnung, unsere Kulturdenk-maler und Heiligtumer und versprechen dabei dem Volk ein »Goldenes Zeitalter« nach beendetem Krieg. Aber sie vergessen geflissentlich, dem Volk zu sagen, da(J jeder Stein, der von seiner Stelle entfernt wird, von niemand anderem als von dem eigenen Volke vvieder an den ursprung-lichen Ort zurUckgesetzt vverden mufl. Alle Kulturdenkmaler, die von den Banden vernichtet werden, sind unersetzlicher Verlust an Kultur und Volkstum. Naš C»v. :oft Hoiel sem poslali domobranec (Epizoda iz bojev z rdečimi) Pri nekem spopadu našega policijskega bataljona z močnim rdečim odredom v severni Sloveniji je bil zajet mladenič, ki nam je o razmerah pri tolpah podal popolnoma novo sliko. Stražmojster, ki je mladeniča zajel skupno z neko proslulo tolo-vajko Ferezinko. je bil ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mi je pripovedoval nenavadno dogodivščino: >že takoj, ko sem ga ujel. mi je bil ta 18letni mladenič zaradi svojega vedenja všeč. Našim poročevalcem ni le pomagal uničiti brezžično oddajno postajo, ki je bila prejšnji večer zgrajena in za katero je obstajala nevarnost, da bo sicer padla še uporabna sovražniku v roke. Pripovedoval ie, da je bil šele pred kratkim v svojem rojstnem kraju prisilno mobiliziran. O njegovi iskrenosti sem se popolnoma prepričal tedaj, ko smo se morali zaradi nepričakovanega napada umakniti in sem bil pri tem ranjen. Črno mi je postajalo pred očmi. Kui naj naredim s tema dvema? Vsak trenutek mi lahko uideta. Toda mladenič ni samo ostal, tenneč je držal z odločnimi in ostrimi besedami tudi Terezinko v šahu, ki je nameravala pobegniti. Dosegel je celo, da mu je pomagala, ko sta me prenesla v bližnjo hišo. Močno sem krvavel in omedleval. Mladenič je opazil, da skrbno pazim in prikrivam neke listine. Dolgo je molčal in ni črhnil niti besedice, naposled je vendar boječe povprašal, če bi smel tudi listine vzeti v svoje varstvo. Listine so bile zelo važne, še vedno mu nisem zaupal, čeprav mi je pomagal pri obvezo-vanju in k temu prisilil tudi žensko. Kri je proairala skozi obveze, umazala obleko in papirje. Tedaj sem se onesvestil. Po dolgih urah. ko sem se slednjič zavedel in je šlo že proti jutru, sta pred menoj za mizo še vedno sedela mladenič in ko-munistka Terezinka. To me je popolnoma prepričalo o fantovi iskrenosti. Po spanju sem se nekoliko osvežil in sem začel takoj zasliševati dekleta. Zlasti me je zanimalo skrivališče rdečih. Ker je bila njena izpoved pomanjkljiva, jo je mladenič ostro opozoril, naj govori odkrito. Kljub bolečinam sem se moral pri Da ne boste mislili, ilu jo bil najslabši vojak. Nikakor. V naši študentovski desetini smo ga ros nu/.ivali »brambavoc*, ker je nosil »flok« po »padalsko«. To jo tako: »llok« je francoska, italijanska dolga, ponekod tudi kratka puška, le inuvzerku nikakor ne spada meti fioke. Padalci so v Dobravi. Kdor hoče o njih kaj več /vedeti, naj se /glasi v Novem mestu, St. Jerneju ali Kostanjevici, mu bodo že povedali, kam naj se obrne, Ivan — prav v Kvant in »naš Evtm« • je pravcati vojak. Po postavi velik, po lotih mlad, po dolžini dolgouožnik, oborožen s -kročco«. Prinesel jo je s tečaja. Aha, kaj je kročea«? Nekaj, i kakor kos mesa, ki visi na opasaču. Ce se za neko stvar potegne in spusti, pa /. desnim kazalcem stisne, potem poči. Več vam pa o »kročcu ne vem povedati. Včasih Evun ni bil takšon brumbovec, kakor je danes. Odkar je prispel i/ »Leblanc«, kjer je bil na tečaju, je zares vreden pozornosti. Na tečaju je bil gotovo kavelj, da malo takih. To vesta Setdl in \Vutti, le vprašajte ju. Zdaj je vse bolj »vojaški«. Dela zelo rad, a le leže na postelji, da čim bolj hrani moč in energijo, lludimana, da ni skoraj /a nobeno koristno stvar, čeprav se javi, da mora biti vsem za »pucflekn«. /.jutrai ga moramo lepo prositi: »Dan ie že, vstani zdaj t« Vsa študentovska desetina ima z njim dovolj posla. »Lujšče, l.ujšče,« ga često podraži, »ta tucčkcnu.« On zurentači: »Uuh Kanada, če se kragulju ne dam, me tudi ti kiza ne boš!« Vem, da je za boj vedno pripravljen. Kadar je kje kakšen osvoboditelj, vžgi za njiui! »Naš Evun« ie bil že v neštetih borbah, a še najhuiša je bila tista s psi, kar dva sta ga napadla. Lajala pa tako. kakor da jih je najmanj desetina. »Permejduš, če uženem celo kousumsko desetino (na uho povedano: deklet) — bom tudi te pse!« je jezno siknil. Tik, tr-r-r-rk, se je oglusila brzostrelka. »Vidiš,« je rekel Tončku, »kako sem jih. Pu mi Kragulj ne pusti brzostrelke. Si jo bom že priboril.« Bližal se je Miklavž. »To pat pu L ven. Dobil boš pismo. Pa Mcmi te pozdravlju, permejduš,« ga je dražil Tonček. Komaj se je dobro zvečerilo. so že letali angelci okoli Kvana. Bil je tako zaverovan v prepisovanje neke šembdje, da ni vedel, kaj se okoli njega godi. Miklavž, pu je stal »red vrati. Slednjič se le ojunači eden izmed šesterili angelčkov (nihče drug kot Angelca) — in mu reče: »Nuš dragi Evan, Miklavž ti prinašu darila.« 2e je ležala pred njim nud dva metra dolgu šibu in rdeče zavita škatla. i 1 »Pustite me pri miru.« je zarentačil. Preveč je bil radoveden, da bi se mogel vzdržati. In je odprl. Pisemce! Pa je bral: »Dragi Evun! Tu sem ti prinesel nekaj skromnih daril. Saj veš, da nimam veliko. Nakupiti ne morem nikjer. Povedali so mi o tebi marsikaj. Tudi tožili so te, tla nisi več tuko priden, kukor si bil prej. Glej: Slovenski domobranec si, poznaš svojo nalogo in imaš vedno pred očmi vzvišeni cilj, za katerega se boriš? Preveč si lahkomiseln, ne pokoruvuš se predpostavljenim, zapravljaš dragoceni čas kar tjavdan, stremiš le zu telesnimi užitki. Opusti norčije in izvršuj svoje delo v redu, da boš rustel v dobroti in ljubezni božji v novegu človeku. Bog s teboj in ostani zdrav. Prihodnje leto se boin oglasil le, če boš poslušal moje besede. Zbogom!« Ivan je čital besedice, zrl je srepo v papir in ga mečkal med prsti. Postal je ves drugačen. Vesel in nasmejan, a kliub temu resen, požrtvovalen in nesebičen, pogumen borec in iskren prijatelj. Tudi pri študentih ni več samo brumbovec, ampak cel domobranec. Jurečič Tone. tem smejati. Zvedel sem, du se je sovražnik umaknil, da pa je njegov povratek možen vsak čas. Odločil strm se, da odidemo, čeprav bi se moral plaziti po vseh štirih, kajti pri sebi sem imel važne vesti o sovražniku. Mladenič je vzel moje stvari in si jih oprtal, Terezinka pa je morala korakati prva pred nami. Da sem laže hodil in zbudil v fantu zaupanje, sem mu izročil v varstvo listine. Po dolgi hoji smo naposled prišli do slovenske domobranske postojanke. Takoj sem se javil pri dnevnem častniku in mu povedal vse, kar sem doživel. .Hotel sem že davno!' se je oglasil živo mladenič, obrnjen proti^ poročniku. Ko sem se nekoliko odpočil, sem začel ponovno zasliševati komunistko. Ta odločni fant je bistveno pripomogel, da smo zvedeli vse, kar smo hoteli. Na suneh so me odpeljali v bolnišnico. »Pomagajte, da se bo temu mladeniču dobro godilo in da bo postal dober domobranec,« je pristavil ob koncu ranjeni stražmojster. Vojni poročevalec Heinrich Bachmann. Risbe: poroč. Beranek. LETO DNI TRŠKOGORSKE POSTOJANKE V petek, dne 9. februarja, je prazno-valu domobranska postojanka na Trški gori pri Novem mestu obletnico svoje ustanovitve, obletnico napornega, toda tem bolj uspešnega dela. Pomislimo nekoliko, v kakšnih razmerah in razpoloženju smo pred letom dni ustanavljali to postojanko. Vse razpoloženje je bilo Se pod vtisom sramotne izdaje laške vojske. Komunisti so bili tedaj razmeroma zelo močni, saj so imeli topove, inino-mete in drugo moderno orožje, suvojsko zapuščino, kar jim je močnb dvignilo bojno moralo in samozavest. Nasprotno smo bili novomeški domobranci, kakor sploh vsi slovenski protikomuni-stični borci, po umiku iz Novega mesta ponižani in oslabljeni. Toda povratek v dolenjsko prestolnico nas je znova opogumil, nam dal novih moči in upanja, da naša protikomunistična borba ne more in ne sme propasti, da mora napredovati, se razširiti in /ujeli ves narod.-_s.ge slovensko ozemlje, ki je tedaj, razen nekaj domobranskih postojank, še trpelo pod skoraj nemotenim komunističnim divjanjem. Prvi korak k temu cilju so bile ustanovitve novih domobranskih postojank, tako tudi trškogorske. Komunisti so jo v začetku srdito napadali, toda domobranskih borcev, ki so se izkazali kot neustrašeni čuvarji trškogorske Matere božje, je z velikim uspehom odbijalo napadajoče komunistične tolpe, nad 80« mož po številu. Marsikak komunist je moral z življenjem plačati predrznost, da se je približal našim bunkerjem. Komunisti so kmalu spoznali, da ni upanja za likvidacijo Trške gore, ki je odslej postala izhodišče pogostnih in uspešnih izpadov za njihovimi tolpami ter žarišče prosvetnega domobranskega udejstvo-vanja. Kot so nekdaj romarji radi obiskovali to Marijino božjo pot, tako se je skozi vse leto ljudstvo iz bližnje in daljne okolice z navdušenjem zbiralo na prisrčnih protikomunističnih zborovanjih. Da se spomnimo in primerno proslavimo obletnico trškogorske postojanke, smo v nedeljo 11. februarja 19-t^ priredili zborovanje. Oblačno nedeljsko jutro jc bilo, ko so se ljudje že zbirali iz bližnjih in daljnih vasi, prišlo pa je tja tudi precej Novomeičanov, domobrancev in civilistov. Po službi božji, ki je izzvenclu kot zahvala Bogu in trškogorski Kraljici, da sta varovala in dajala moči našim fantom skozi vse leto, posebno ob srditih komunističnih napadih, pa hkrati goreča prošnja, naj nam naklonita novih moči za uspešno nadaljevanje borbe in njeno srečno zaključitev, je poveljnik tamkajšnje čete, gospod nadporočnik Pire, otvoril zborovanje. Pozdravil je vse navzočne, prav posebno pa še zastopnike vojaških in civilnih oblasti, ter se spomnil junaških borcev, ki so pred letom dni odbijali komunistične napade. Prečital je pohvalno naredbo poveljnika Zaščite okraja Novo mesto ter še posebej poudaril imena tistih, ki so ob teh napadih žrtvovali svoje življenje. Sledil je govor g. stotnika Resmana, katerega glavne misli so: »Pravkar smo pri sv. maši molili ter prosili trškogorsko Mater božjo, da bi že vendar nastopil trenutek, ko bi se naši kmečki fantje in možje lahko povrnili na svoje domove, kjer bi spet orali in sejali, vezali in okopavali trto. Saj ste vi, kmečki sinovi, tako zelo povezani z domačo grudo, toda danes morate s puško v roki stati na braniku domovine, da branite svojo vero in zemljo. Če se vaših mater morda polašča strah, kaj bo z njihovimi otroki, če zavlada komunizem, tedaj jim mi, sle renski domobranci, odločno odgovarjamo: Komunizem v Sloveniji ne bo zavladal, kajti tukaj smo mi, slovenski kmečki sinovi, da branimo, za kar so se že naši pradedje tolikokrat borili, dom in domovino. — Težke so naloge, katerim gremo nasproti. Da pa jim bomo kos, moramo b.iti notranje čisti. Zato proč z vsem, kar žali Boga! Iz našega naroda, še prav posebno pa iz domobranskih vrst mora izginiti poslednja kletvina in umazano govorjenje. Pogumno bomo vztrajali do konca, potem pa se bomo zopet povrnili na svoje domove, spet bomo orali in sejali, rezali, vezali in okopavali. S tem pa bo tudi poplačan ves trud, katerega smo vložili v našo protikomunistično borbo.* Za gospodom stotnikom je govoril prosvetar domobranec Fister. Gospod nadporočnik Pire je še enkrat pozval vse zborovalce, naj tesno sodelujejo z domobranstvom, kajti srednje-poti danes ni več. Nato je zborovanje zaključil. Pri sv. maši. kakor tudi pred in po zborovanju, je sodeloval domobranski pevski zbor iz Novega mesta. Ljudstvo je odhajalo na svoje domove z novimi upi in zadovoljstvom na obrazih ter se bo še dolgo spominjalo časov, ko je zborovalo na Trški gori. ft Hi njfjjF • • / j.jffit V ' {■ j Prvi sneg ŠLJf K _ ^ _ ^ ^^ __— — ^ . — ____A ^ - »Sem manj odgovbrnn, Čo sem se rodila ljcssog našemu mstvu k M' ^ V*' r W (£harlotte de Corday v Mrakovem »Maratu«.) I_ Današnja vojna vleče v svoj velikanski vrtinec evropsko ženo vse bolj in bolj. Tudi prejšnje vojne v zgodovini so bolj ali manj prizadevale interese /ene. Trpljenje in žrtve, ki jih prinaša s seboj vsaka vojna, so občutile tudi /ene nn svoj način. Kakor so po eni strani žene vedno teže trpele ob vojni zaradi svoje občutljivejše narave, tako so ^o drugi strani plemenite žene vedno skušale lajšati vojne težave vsem bre/ ozira na svojo osebno srečo ali nesrečo. Ali je tudi v današnji vojni naloga naše žene taka? Ali ne zahteva današnja vojna od današnje žene mnogo več? Senca boljševizma je padla na naš narod. Boljševizem steguje po njem svojo temno pest. Rad bi nas zagrabil za grlo in zadavil. Slovenci tej pošastni šapi lomimo kremplje in jo odbijamo z vsemi silami od sebe. To je smisel našega boja. Ni naša vojna vojna med narodi, marveč povsem nekaj drugega. Naša vojna je vojna proti boljševizmu in proti boljševikom, pa naj bodo sinovi-izkoreninjenci lastnega naroda ali pa katere koli druge narodnosti. Ako je potemtakem današnja vojna kot vojna proti boljševizmu nekaj drugega kot navadna vojna med narodi, so^ tudi naše dolžnosti v njej precej drugačne kot sicer. Tudi dolžnosti in naloge žene ne morejo biti iste. Tudi ženam nalaga posebnost današnje vojne posebne, — morda veliko težje dolžnosti kot morda kdaj koli v zgodovini. Komunistična revolucija hoče zlasti zrušiti človeka kot osebnost Človek je po komunističnem pojmovanju samo tako oblikovan kos snovi — in nič več. Nikjer ni prostora za duhovnost \ človeku, ki je kos opeke za stavbo človeške družbe. Komunizem rabi take kose opeke, oblikovane po enem in istem vzorcu, zato da bi bili čimbolj pripravni za gradnjo stavbe komunističnega raja. Komunizem smatra, da je človek samo delec proletarske družbe, ne pa mladika na košatem drevesu naroda in človeštva in pod tem vidikom presoja vse človekove dolžnosti in mu daje svoje »postave«. Ni vzvišenih ciljev, za katerimi bi stremel človeški duh in jih skušal doseči. Ni večnih zakonov, ni večne resnice — najvišje merilo vsemu je korist proletarske družbe. Komunizem ne pozna volje, ampak samo slepe in tajne sile v snovi, v kosu snovi, ki mu slučajno pravimo človek. Človek je v komunističnem ustroju samo suženj lastnih nagonov in komunistične družbe. Komunistična družba mu sme naložiti neomejene dolžnosti, iz katerih pa ne izvira nobena pravica. Komunistični stroj ima najvišji namen samo ta. da proi/-vaja in proizvaja — in ničesar več. Koliko ljudi zmečkajo trans-misije komunistične družbe — to ni važno. - Tako pojmuje komunizem človeka in s tem seveda tudi ženo. Noče je priznati kot telesno in duhovno bitje s svojo voljo in z nalogami in pravicami, ki se ne dajo zmeriti z merili brezdušne snovi. Področje, kjer se komunizem zaleti prvenstveno v ženo, je družina in njene osnove. Komunizem hoče zrušiti družino. To nam dokazuje njegova praksa in komunistični pismouki, ki trdijo. -da je družina največja opora kapitalizmu. Da je to ena najbolj bedastih tez komunizma, dokazuje že ravnanje kapitalizma samega z družino. Kapitalizem je bil kot posledica iibe-ralističneza mišljenja sam največji uničevalec družine s tem, da družine ni ščitil, marveč je izkoriščal v mirnem času mater kot delavko in nedorasle otroke kot delavce za majhno plačo. V družini stopa poslanstvo žene v najsijajnejši luči pred nas. Zena in mati je tako bistven del družine, da je od nje ne moremo in ne smemo ločiti, ako hočemo, da bo družina zdrava in trdna osnova narodu in državi. Zene in matere si ne moremo misliti — ne da bi obenem spoštovali njeno čast in njeno ljubezen. ki sije na vse člane družine kakor tiho, toda blagodejno sonce. Ženska čast in ljubezen, ki sta vir zdravja družinskemu življenju, niso torej tako prazne besede; to niso samo cveti, ki naj kitijo vsakdanjost življenja, marveč so temelji prave ureditve človeške družbe. Te resnice današnji svet mnogokrat noče videti, oziroma ne more videti iz megle krilatic in zmedenih pojmov, ki jih je nasejal oče komunizma — liberalizem. Komunizem je proglasil popolno -izenačenje- žene z možem kjer koli in kakor koli (ČL 122 Stalinove ustave). Pod krilatico 5izenačenje« je skril svoj pravi namen: oprostiti ženo in mater po eni strani tistih dolžnosti, ki jih kot žena in mati ima, in po drugi sirani, vzeti ji tiste pravice, ki ji kot taki pripadajo. Komunizem izenačuje? v tem smislu, da jemlje ženi in materi v=e tiste odlike in razlike, ki jo ravno delajo za ženo in mater. Po komunističnem pojmovanju je žena največ samo še tovari-šica, ki jo rabi tovariš v zabavo — navadno pa ni niti tovari-sica, marveč samo orodje zabave. Mati pa je komunizmu tovarna za proizvajanje človeka — gradbenega materiala za komunistično družbo, ki ga komunizem materi takoj odvzame, da ga »po višjih smotrih- preoblikuje. To so stvari, ki so nujnost komunističnega sistema. Da mora tako biti, so iztuhtali komunistični učenjakarji sami. Česa so boljševiki navajeni, so najbolj pokazali množični zločini vojakov rdeče armade (krasnonrmejcev) nad ženstvom v zasedenih deželah. Da je ta podivjanost predvsem posledica živalskega nazirnnja in vrednotenja /ene od strani komunizma, dokazujejo tudi enaki zločini naših komunistov, n. pr, v Črni gori. Ako le malo globlje premotriino nauk komunizmu in njegova dogajanja, moremo spoznati, kako ie komunistično na/.i-ranje o poslanstvu žene en sam ogaben pljunek na njeno dušo in telo, na njene dolžnosti in pravice, na vse njeno dejanje in neham je. Globoko pri koreninah človeštva je komunizem zastavil svoje temne sile, da bi sptnljedel njegove osnove. Pri tem je vredno poudariti tudi vsem že znano, toda še vedno premalo upoštevano dejstvo, da skuša komunizem vsa svoja podjetja in podvige, posebno pa še nevarnejše in najvažnejše, če jih že ne more popolnoma skriti, pa vsaj čimbolj zakrinkati. Se rojši pa ima, da nalogo zanj opravi kilo drug. Tako se je godilo tudi pri nas, da je bil liberalizem nujvečji potnagač komunizmu pri rušenju slovenske družine. Liberalizem jo s svojimi tezami zgradil mostišče, preko katerega naj bi komunizem vdrl v nošo zaledje, v našo notranjo fronto. Po vsem tem je jasno, da je komunistična revolucija vzela na piko predvsem slovensko ženo. Komunistična revolucija je v svojem velikem delu revolucija v pojmovanju žene, matere. Komunistična revolucija globoko prizadeva interese, koristi in pravice žene. Čudno bi bilo, ako slovenska žena potemtakem ne bi zavzela svojega stališča z ozirom na komunistično revolucijo pri nas. Na izbiro ji je dano samo dvoje. Ali pot, nn katero skuša zvabiti cinični nasmešek »nove žene« kulturne boljševikinje in sovjetske diplomatinje v Stockholmu Kolontajeve. dalje pot, na kateri bi se rade uveljavile različno NVusilevskc, Zdenke Kidričeve. Vide Tomšičeve — vse tja do tistega nesrečnega dekleta iz Medvod, ki so gn komunisti sami justificirali, ko jim je do-služila z duhom in telesom — ali pa krepostna pot tisočev slovenskih mater, žena in deklet, ki so se že odločile proti komunizmu. Odveč bi bilo tukaj odgovarjati tistim nesrečnicam, ki se še vedno tolažijo in izgovarjajo, da se nočejo vtikati v »politiko«. Nujno je torej, do se tudi slovenska žena udejstvuje proti komunizmu. Toda kako? Jasno je, da od nje ne smemo, ne moremo, nočemo in tudi ni potrebno zahtevati vojaških nastopov. Zgodilo se je sicer že. da so slovenske žene in dekleta krepko pomagale na postojanki domobrancem pri obrambi. To povemo le resnici no ljubo, ne da bi pri tem iiueli namen, take primere posploševati in vabiti žene. naj se oblečejo v vojaške suknje in gredo z domobranci s puško v roki za komunisti. Področje protikomunističnega udejstvovanjn in ne samo udej-stvovanja, marveč pravega, težkega in junaškega boja naše žene s komunizmom je v prvi vrsti tam. kjer jo komunizem najbolj napada in najbolj prizadeva njene njene interese, koristi in pravice. Ako komunizem zanikava duhovnost človeške osebnosti, jo bo slovenska /ena skušala čimbolj varovati, dvigati in pleme-nititi — pri sebi in pri drugih. Ako komunizem ruši družino, jo bo naša žena čimbolj ščitila, posebno pa se svoj položaj v njej in dobrine, ki jih ona vanjo prinaša. Nikdar ne bi smela molče dopustiti, da se te dobrine smešijo, zapostavljajo in uničujejo bodisi odkrito, bodisi prikrito. Zahtevala bo zaščito materinskih pravic in bo sama stoodstotno izvrševala svoje materinske dolžnosti. Skušala bo zajeziti poplavo komunistične miselnosti in prakse v teh vprašanjih. Na vse načine se bo trudila zožiti to mostišče komunistične miselnosti, preko katerega je vdiral med slovenski narod že dolga leta v najrazličnejših odtenkih in pod najrazličnejšo zaščito — vedno pa iz ene in iste tovarne in vedno samo v službi komunizma. Korenine naroda se je lotil komunizem. Pri koreninah skuša razširiti gnilobo in s tem zmanjšati notranjo odpornost naroda pred udarci od zunaj. Ker nastopa komunizem na tem področju silno pretkano, zakrinkano in z najrazličnejšimi pomagači, je boj z njim tukaj zelo težak in bo zahteval od naše žene mnogo junaštva. Kako se bo izvajal boj proti komunizmu na naši notranji fronti, je v največji meri odvisno od žena samih. Rečemo samo to, da ako bomo pri koreninah bolehali, tudi nn zunaj ne bomo močni. Trdimo samo, da se bo odgovor na vprašanje komunizma Tino Šegula: HO (JOlTJ^^ Risbe: Tršar Marjan. Tiho in mehko so pucliile snežinke. Ze četrti dan. Sneg je visoko zapadel po goricah Vinjega vrha, nasnl kristalnega bleska v Smolinske smrekove gozdove, da je v njih zazvenela sveta tišina kakor v svetišču, in tlučil bajtarske koče in klečanje, da so se strehe skoruj dotikule tal. Lovrččeva koča se je plaho stiskala k bregu. Majhna okna so mežikala, kukor bi jih skelela čista belina zimskega dne. Stari Lovrec — pri šestdesetih je že bil — je večkrat zaskrbljeno pogledal skozi okno. Posebno, kadar je zastokalo v ostrešju. Da bi mu streho potlačilo, potem bi pa imel. Pa še zdaj, ko je sin Franček doma. I.ovrdc je pregnal skrbi. Če je dve sto let vzdržala streha, bo še letos. Ni zlomek. Zamahnil je z roko, vzel ročko in odšel po vino. Mati je pekla in se od same sreče srflehljala. Sestri pa sta veselo čebljali s Frančkom. »Ti. Kje je Repičev Narek, veš kaj?« »Pa Bračkov Štefan? Si ga kaj videl?« »Nič, dušici dragi. Ne vein ...« Franček bi rad odgovori), da je obema dobro, da pozdravljata, pa ni mogel. Zganil je z rameni, vzdihnil in se s sklonjeno glavo zazrl v kozarec vina preti seboj. Sestri sta lahno zardeli. Cisto nu dnu srca ji jc zaskelela temna slutnja. Vsi so umolknili. Proti večeru je nehalo snežiti. V doline se je naglo spuščal mrak in zalival hribe, kot bi se usipale saje iz oblakov. V hiši je postalo temno. Mučno tišino je presekala stenska ura. Bfla je pet. Vežna vrata so zaškripala. Stari Lovr6c je prinesel vino in ga postavil nu mizo. Rekel pa tudi on ni nobene. Od nekod sta vrešče prileteli sraki — tokrat že tretjič in zadnjič — in se zazibali na vejah črešnje pred hišo. Sneženi prah se je v prosojnih pramenih usul na tla. Potlej sta odleteli v zagorske gozdove. Lovrdc ni bil babjeveren. Pa se je vendar spomnil, da sračje vreščanje nikoli nič dobrega ne pomeni. Sicer v to ni verjel, pa je vendar s čudno tesnobo prižigal petrolejko. Mehka svetloba je oblila sobo. »Pij, Franček, že dolgo ga nisi. Pa ne veš, če ga boš še kdaj,« je Lovrdc nerodno prekinil čuden molk. »Pa menda ne mislite, da bom kmalu padel, oče?« Se je poskušal Franček nasmehniti. »Eh, kaj še. Ti si mlad in zdrav. Jaz pa ne vem, če bom še dočakal konec vojne. Star sem že, star. Ne počutim se nič kaj dobro —« Malo se je zamislil, kot bi pričakoval tolažilne besede. Pa je ni bilo. »Eh, kaj bi mislili na to... Pijmo!« je dvignil kozarec. Pili so. Mati je prinesla večerjo. Nikomur ni prav teknilo. Morda samo zato ne, ker je bil Franček po tolikem času spet doma? Besede so bile redke in težke, kot da bi prišle iz utrujenih src. Na severu so se pretrgali snežni oblaki. Prva večerna zvezda je utripajoče zablestela na temnem nebu. Lovrečevi so šli zgodaj spat Vsak s svojim veseljem, s svojo tiho, plašno slutnjo... Oče je šel še k hlevom pogledat Pobožal je sultana in se ustavil na hišnem pragu. Pa sam ni vedel zakaj. Zrl je čez zasnežene Smolinske gozdove tja na vrh Vršeča vse do Pohorja. V mislih je bil daleč v Karpatih, v ledeni burji in snegu. Okrog in okrog dim, smrad po smodniku, razmetana polomljena kolesa in krvave lise v snegu. Grmenje in smrt dan in noč. Vojska... To je bilo za njega dni. Pa danes? Kje so njegovi sinovi? Morda prav tam? Bog jim pomagaj! Otresel je sneg s škornjev in zaklenil vrata. Ko je prišel v hišo. je Franček že spal. Upihnil je luč in se ulegel. V razgreti glavi so se mu podile misli daleč nazaj, skozi njegovo trpečo mladost tja v Karpate in v Galicijo.' Vse poti je znova prehodil, vse strahote ponovno doživljal, dokler ni omagal v polsnu. Mati je še potisnila v peč nekaj debelih polen, da bi bilo toplo čez noč, potlej je šla spat. Prej je še ljubeče pogledala šina, ki je že trdno spal. Štiri sinove, krepke fante je rodila. Kako bi bila srečna, da bi jih še enkrat videla pred seboj. Vsi bi lahko spali to noč doma. kot so nekoč. Pa jih ni... Kje so Anzek. Tunek in Pepek? Daleč, zelo daleč. To je vedela, drugega nič. In se je bala, kakor se materino srce vedno boji za svoje. Legla je, zaspati pa ni mogla. Zunaj je stala v mehkih belih oblačilih zimska noč. Njen ledeno mrzli dih je risal na okna velike ledene rože. Pozno po polnoči je Sultan močno zalajal. Mati je prisluhnila. Nekaj časa je bilo vse tiho. Pa je spet pes srdito zalajal. Oče se je zbudil. »Kaj je?« je zaskrbelo mater. Oče ni nič odgovoril. Spomnil se je le na srake pred večerom. Kdo neki lazi tod okoli? Ob tej uri in v takem snegu? Tatoti? Mogoče gre kdo samo mimo? Morda klat prašiča kam v vas? — Počakal je še in napeto poslušal. Pes je divje lajal in se hropeče zaganjal proti nekomu. Okoli I.ovrččeve hiše so votlo odmevali utrujeni koraki. Nekdo je zadržano nekaj govoril. Ne mnogo. luiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHHu^-niiHinuiiiiiiHiiimHimuiinHiiiuiniuiimuiinfliiiiiraui iiniiiiiniiniiiiiiiiiuiuiiiuiiiiHimmuuiiHiiiiuiiiiiiiiNiiiiiiM!ii'inuin!'nii'iiiiumiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii ...............................................Muitmiiimiiiiininmmi............. iiiinininrininunuinit pri Slovencih v veliki meri glasil tako, kakor bo nanj odgovorila slovenska žena. Velik del njene usode in osebne sreče in sreče in usode vsega naroda je v njenih — ženskih rokah. Kdo bi potemtakem moeel reči, da nista poslanstvo in odgovornost slovenske žene velika in važna v teh časih zgodovine. O naših kmečkih ženah, to je o večini našega ženstva, moramo priznati, da se ic že odločilo. Njih delež je težko delo na zapuščenih poljih. Mnogokrat brez vprežne živine vlačijo žene plug s šibkimi rameni, ob njih pa stopa kopica lačnih in bosih otrok brez očeta. Neštetokrat je njih kruh tudi kruh begunstva. Vendar ne klonejo, pogumno zaupajo v zmago. Mnogo jih je tudi zadela morilska komunistična roka in njihova telesa počivajo v neznanih gozdnih grobovih in breznih, ker se niso hotele ukloniti komunističnemu nasilju, ker so cenile resnico in pravico nad vse. Umrle so brez mnogih besedi, molče in junaško. Ni pa prav, da so umolknile tiste »kulturne delavke« in »iz-obraženke«, ki so vedno vedele toliko povedati o ženskem vprašanju in o pravicah moderne žene. Sedaj, ko se kroji usoda evropske žene morda za stoletja in stoletja, sedaj ko komunizem resnično ogroža njihove bistvene interese. — sedaj so se pa bojazljivo stisnile in utihnile — kot kokoši v dežju. Nikjer več besedice v obrambo ženskih pravic pred napadi komunizma. Mirno se pustijo te -dame« krmiti s komunistično propagando, slepo se pustijo od nje voditi v lastno propast kot ovce v zakol. — Premislijo naj in naj vprašajo svojo vest, ali res nimajo nobene odgovornosti pred zgodovino in pred narodom, če jih že nič sram ni. da so neuke kmečke žene in dekleta modrejše in poštenejše od njih. šušteršie Mirko. V hiši je bila napeta tišina. Nenadno razbijanje po oknu je Lovreca na pol dvignilo. >Kdo je?« je z gospodarsko zaskrbljenostjo vprašal. »Osvobodilna fronta je tu! Odpri!« je bil ukazovalen oni odzunaj. Lovrec ni vedel, kdaj se je oblekel. Samo fronta mu je rojila po glavi. — Da je že fronta tu? Na njegovem pragu? Z Madžarske? Boljševiki?! — Groza ga je spreletela po vsem životu. — Morda pa so le kaki zlikovci, ki se n njega samo norčujejo in ga strašijo. Pa bodi kdor koli, samo kaj mu hočejo, njemu, staremu Lovrecu? Miren kotiček je bil doslej med temi goricami. Poštenemu človeku ni nihče delal sile. Kako je potlej to nocoj? »Odpri!« Zdrznil se je in šel odpirat vežna vrata. Drug za drugim so vstopili čudni vojaki, beli od snega. Sedem jih je bilo. Lovrčc je pri odprtih vratih čakal še novih. Celo fronto. Skrbelo ga je. Kam bo neki dal toliko vojaštva. Pa jih ni bilo. »Zapri! Kaj pa še čakaš!« ga je nadrl visok vojak v čudnem narečju. »S Kranjskega bo — ali od tam nekje —< je ugibal Lovrec. Vrat pa ni zaprl. »Vsi smo. Zapri že enkrat!« Počasi je zapiral in se čudil. Tudi on je bil svoje dni vojak. V Galiciji in Karpatih se je bojeval. Pa ob Soči je bil nekaj časa. Več desettisoč vojakov je bilo tam. Temu so rekli fronta. Da bi sedem ljudi bila fronta, to mu ni šlo v glavo. V hiši pri luči si jih je natančneje ogledal. Vsak je bil drugače oblečen in drugače oborožen. Dva sta imela celo lovski puški. Oblečena sta bila vsakdanje, ne vojaško, s klobuki na glavah. »Postelje nam daj! Do jutra bomo spali tu? Potlej gremo naprej,« se je njihov vodja postavil pred Lovreca. »Lahko. Mi bomo tako vstali. Gotovo ste trudni. Od kod pa ste? Menda ne s fronte?« je bil stari prisiljeno uslužen. »S fronte smo. Z domače fronte! Z osvobodilne fronte! Iz pohorskih gozdov smo prišli in gremo v Prekmurje. Rusom naproti,« je ostro pojasnjeval komandant »Kaj pa delate v gozdovih? Kakšna vojska je tam?« je bil Lovrec radoveden. »Partizani smo. Naša vojska st> bori zoper okupatorja. Za svobodo smo in i boljševiki držimo. Stalin je naš vrhovni. No bo več dolgo, ko vas bomo rešili tujcev, domačih bogatašev in farške zalege. Mnogo nas je. Bližajo se vam srečni dnevi blagostanja in svobode. Mi, kar nas je v gozdovih...* še je govoril in se zagrizeno pačil. A Lovrčc mu ni več sledil. Ostal ie že pri farški zalegi. Z dušo in srcem je bil veren. In kdor je le črlinil čez duhovnike, ta mu je pljunil v srce. V tem trenutku se mu |e je spomnil in se ustrašil. Na reč Krančka se ne bo posvetilo: komunisti ie spomnil m se ustrašil. Toda nekaj je moral reči, da kazal zadrege. In je rekel: »Malo čudno se mi zdi vse to. Ne zamerite mi, ali po pravici rečeno meni se zdi to početje neumno. Saj smo imeli armado, pa sto videli, kako je bilo. Zdaj pa naj bi nekaj klu-težev rešilo in osvobodilo narod? Ne, ne... bil sem vojak in vem... ne, ne...« »Budalo si, staro! Boš že šr razumel, počakaj. - Zdaj pu spat, tovariši. Ni časa /a besedičenje!« je vzkipel komandant. Trije so se sukali okrog peči. Ostali so nekaj brskali po posteljah. Lovrččevi so se skrivaj plašno pogledovali. Nenadoma ji' pri peči nekaj zaropotalo. Vsi so se zganili. Zaradi slabe luči tolovaj ni videl Frančkove puške, ki je slonela v kotu ob peči. Po nerodnosti jo je z nahrbtnikom prevrnil. Dvignil jo je in dal komandantu. Kratko in ostro stu se pogledala. Vse je bilo jasno. »Orožje imaš? čigavo in čemu?« se je zadri komandant na Lovreca. »Ni moje... jaz nimam nič...« je bledel Lovrec, »Je sin na dopustu, a? Ali koga skrivaš?« I.ovrčc je sklonil glavo in ni odgovoril. »Tovariši! Puške v roke! Preiščite hišo!« Br/ so začeli. Dva sta skočila k vratom sosedne sobe je spal Franček. Previdno sta jih odprla in izginila za »Tovariš Mirko! S&ml« je poklical eden. Komandant, ki ji- oblastno stal sredi sobe, se je bliskovito obrnil in naglo vstopil. Slišati je bilo kratko in ostro prerekanje. Lovrčc se je edini zavedel, kaj čaka Krunčka. Mati in sostri so se samo bale najhujšega, ne da bi prav vedele zakaj. Zato je stopil k tolovaju, ki se je stegoval pod strop in tipal /a tramovi. »Poslušajte, moj sin je. Na dopustu... 7.v dve leti ga ni bilo...« | »Ne razburjaj se. Bomo že mi naredili, kur je potrebno. Zdaj pa mirno stoj in tiho hodi!< ga je potisnil ta na prejšnje mesto. Iz sobe so prignali Frančka. Komandant je pristopil k Lovrčcu. kjer njimi. »Fant gre 7. nami. Zu svobodo se bo boril odslej, za nič drugega. Tovarilil Pripravite »e. Gremo naprej. V iinenu narodne vojske zaplenite odvišno obleko in meso, predvsem pu must.< TovariS Mirko je napovedal in tovariši prostaki so se lotili omar in kuhinjske shrambe. Videti je bilo, da so tega posla že vajeni. Ženske so zajokale. Franček je proseče gledal očeta. Lovrecu ni bilo za obleke in mast. Da mu pa zadnjega sina jemljejo, to gu je peklo. Čutil je, da se v njem kuha značilna upornost Lovrččevega rodu. Pa zaenkrat je poskusil z lepo besedo. >kam ga boste gnali? Moj sin je. Zadnji, še edini, ki je ostal živ,.. štiri sem imel, pa treh ni več... Komaj je prišel na dopust. Po dveh letih... Pustite mi ga. vsaj nekaj dni še, lepo vas prosim. Potlej pa naj bo v imenu božjem...« je Lovrec skoraj s solzami prosil. Komundunt se je posmehnil, kakor da je oče govoril otročarije. A se je že v naslednjem hipu zresnil in odbil prošnjo. »Dovolj slabo za te! štiri si imel, pa ni bil nobeden v naši narodni vojski! Sramota! Naj ti ga pustim še nekaj dni? Ha! Ni časa, bratec. Krvavo je potreben. Na dolenjski fronti je sila. Po osvoboditvi ga dobiš. Prej pa...« Zaplemba je bila končana. Tolovaji so se zbrali okrog Franč-ka in čakali nadaljnjega povelja. »Odhod, tovariši! Dobro ga stražite. Gorje, če vam pobegne! Gremo!« Pomaknili so se proti vratom. Franček se je še enkrat ozrl in skozi solze pozdravil očeta in mater in sestri.« »Zbogom.. .< »Zbogom, Franček...« se je v glasnem joku dušil poslednji pozdrav. Komandant je obstal pri vratih in divje pogledal 1» joka-jočih. Brzostrelko je nameril proti Lovrecu. »Da ne zine nobeden besedice! Samo eno glavo ima vsak! Pazite nanje! To vam rečem. — Sicer — gorje!« In je šel za ostalimi, šele sedaj je Lovrec videl rdečo zvezdo na komandantovi kapi. Ni pa vedel, da je bila tudi krvava! Mati je od bolečine omahnila na posteljo. Hčerki sta jo tolažili. Lovrec pa je skrušen padel na stol k mizi in se prijel za glavo. Topo je gledal skozi okno v temo. Ura je sekajoče tiktakala. Lovrčc je mislil na svoje sinove. Na vse štiri. Zato jih je redil, da ne bi zemlja umrla. Njegova zemlja, ki je skozi dve sto let bila zvesta Lovrččcvemu rodu. Iz nje je ta rod jemal moč, iz toplih goric so se učili sončne pesmi in med njimi radostne volje živeli. V očeh, prozornih kot nebo nad goricami, je sevala odkrita in preprosta duša Lovrdcov. Tudi v njegovih štirih funtih. Zdaj jih ni več. Vsuj eden da bi še ostal, vsaj eden... Franček samo! Pa so ga vzeli. S kakšno pravico? Prekleti! - Glavu mu je omahnila na inizo. Vročični krog njegovih misli se je zapletal do nemožnosti. Samo to je venomer ponavljal: »Da bi imel orožje pri sebi, bi jim pokazal, tem vragom! Pa kaj boš... Z gibanicami se nikjer ne tepejo. Bog nam pomagaj!« Skozi dolge nočne ure je nud Zasadi zagorela rdeča zarja in se ra/.lilu čez zagorske gozdove. Na nebu je ugasnila poslednja zvezda. V hiši so krvavela štiri srca v silni bolečini. V majhnih, križastih oknih so razkošno cvetele ledene rože... Kroavi ples ... Krcavi ples divji, čedalje bolj brezumno se vrti, jeklene noge, tuj, trdd udarjajo ob tla celin; ognjeni, slapasli viharji v blaznem trušču pod seboj igrajo se z okostji mest v peklenskih gnezdih ruševin; v ogromnih mlakah kot v škrlatnih morjih gnije srčna kri, človeška trupla, glej, leže po vseh celinah kakor gnoj; skoz dim in ogenj se podi kot blisk pokoneevalec rdeč: zastonj so kriki, stoki, vsaka solza, prošnja je od reč — on seka in nihčč ne vč, kdaj vtakne v nožnico svoj meč... 0 vem: sejal smrt še naprej bo v diru prek bobnečih tal, dokler pregreh strupenega gnoja ne bo iz ran izžgal, dokler mu Bog z rokč odpuščajočo znaka ne bo dal; natd — ko i ognjem in krvjd umit bo spet zemljč obraz — nad nami mir kot mavrico raz prič Bog v novi, slajši čas! Vinko Žitnik. Bec Vinko: NA GRADENSKI GORI Ves popoldan je divjal ogorčen boj za Gradenško goro. Proti večeru je prišlo povelje, da zamenjamo utrujeno četo na vrhu gore. Skozi vas Gradenec se pritisnemo tesno ob podnožje strme gore. Dolga kolona se sopihajoč in s trudom peha skozi globoki sneg po strmem bregu proti vrhu. Pri zidanicah sredi pobočja nas pozdravijo prve krogle. Tenko piskajoč se zgubljajo nad glavami v dolino. Tu pa tam se kdo malo skloni, če katera le preveč blizu glave sikne skozi zrak. Potem za trenutek preneha ropotanje strojnic. Tu pa tam se oglasi na hribu ta-pum in zgubljena krogla mijavkajoč leti skozi mrak. Nekje nad hinj-skimi hribi vzhaja bleda luna. Temne sence se plazijo po suegu. Bleda, mrzla svetloba trepeta po belem snegu. Sence se umaknejo pod smreke, zasnežena grmovja in v jarke. Tik pod vrhom smo. Srečamo kolono, ki se pomika s položaja vrh hriba nazaj v dolino proti vasi Gradenec. Premraženi. pa žarečih lic, na katerih se poznajo sledovi vroče borbe, stojijo ob ozki gazi, ko se pomikamo tiho mimo njih. Ustavimo^ se. Šepetajoč vprašam najbližjega fanta z zbrojevko na rami: »K.iko je bilo?« — »Dobro aJi pa slabo, kakor se vzame,« mi odgovori. »Pritiskali so. Toda nismo se premaknili niti za korak. Tam na nasprotnem griču so sedaj,« mi pokaže z roko. »Rinili so in jurišali so, mi pa po njih, da se je kar kresalo. Jaz sem izstrelil s svojo zbrojevko vse do zadnjega naboja. Ravno tako drugi. Nismo imeli več streliva, ko so odnehali. To ie bila prava sreča za nas. Če ne, ne vem, kako bi bilo. Zlasti hudo je bilo tamle na levi strani Nanje morate posebno paziti,« mi razlaga dalje. »Trikrat so poskusili srečo. Pa so trikrat odnesli krvave butice. Padali so kot snopje,« pripoveduje in si popravi zbrojevko na rami. — »No, če je tako. se bomo pa še mi malo poskusili z njimi,« mu pravim. — »Le dobro jih dajte,« mi še pravi in odide do gazi nazaj. Sedaj smo sami. Razporejamo se po položaju. Tam nekje pred nami so zakopani v sneg. Mogoče niti dvajset metrov niso oddaljeni od nas. Vse je tiho in svetlo kot podnevi. Nekaj časa stojimo, potem pride povelje nazaj. Brez šuma, neslišno se pomaknemo na grič za nami, na bolj ugoden položaj. Prvi in tretji vod sta že razporejena. Z drugim vodom smo na skrajnem krilu. Nadporočnik mi pokaže smer, kjer si naj z desetino izberem položaj. »Pazi na zvezo s četrto desetino na levi in tretjo na desni,« mi še pravi in izgine v nizko smrečje. Zagazim v meter visoki sneg. Brr... Komaj se pomikam naprej. Na mali vzpetini, kjer je lep razgled v dolinico, se ustavim. Odkažem vsakemu prostor in grem iskat zvezo. Kmalu jo dobim. Cela četa je v velikem loku zasedla grič. Naredimo si gazi, globoke kot strelske jarke; vsak si stepta sneg pred seboj, napravi jamo in si pomaga, kolikor si pač more. Dobro skriti med nizkimi smrekami in drevesi v globokem snegu čakamo v belih haljah. Mraz pritiska. Čevlji so zmrzli in trdi. Nog skoraj ne čutim več. Naenkrat zapoje strojnica. Krogle siknejo med drevjem. Vsi se potuhnemo v sneg. Kar lepo tiho smo in ča- kamo. Buin, huin se zopet oglasi. Potem vse utihne. Ura se po polževo pomakne proti deseti. V tem mrazu bo noč brez konca. Pred nami je vse tiho. Nekaj leži v /raku. Polašča se nas moreča napetost. Za hribom zamolklo poči. In že leti prva komunistična mina, zlobno sikujoč skozi zrak. Napeto poslušamo, kam bo padla. S treskom se razpoči nekje v dolini. Ni bila namenjena nam. Že leti za njo druga, tretja in potem kar naprej. Zžž-bum, žž-bum se ruzlotavajo druga za drugo. Nekie pri Lip-Ijah zaropotajo strojnice, vmes pu vreščijo brzostrelke. Začela se je boroa za Liplje. Vpitje se meša med divje streljanje. Do nas prihajajo valovi borb. Napeto gledam v dolinico pred seboi. Kar opazim temne postave, ki se v koloni bližajo našim položajem. Kot kača se vije temna vrsta meti drevjem. Zdi se mi, da nima konca. Hitro opozorim mitraljezca ob svoji strani. »Partizani,« šepnem. In že se obrne grozeče žrelo strojnice v prihajajočo kolono. Skrbno skriti ležimo v snegu. Orožje je pripravljeno. Neslišno odkočim puško in odprem nabojnico. Iloke komaj drže puško. Namerimo. Tolovaji prihajajo bliže in bliže, nič hudega sluteč in misleč, da se nahajamo na sosednjem griču. Mislili so nam priti lepo za hrbet. Todu iz te moke ne bo kruha. Zadržujemo dih. Se dvajset, še deset, še pet metrov so oddaljeni. Nato odpremo ogenj. Kot da bi se odprlo peklo. Zrak se trese, kot bi izbruhnil vulkan. Vse se zliva v oglušujoče drdranje in bobnenje. Nekdo zavriska in zavpije: »Hura, tovariši, naprej, se vam hočemo javiti!« Bil je ravno petnujsti januar. Bunditi so popolnoma zmedeui. Niti toliko časa nimajo, da bi oddali en sam strel proti nam. Kot neumni skačejo sem ter tja ter padajo kar v tropih. Naš bobneči ogenj pa seka v njihovo kolono uničujoče vrzeli. Kdor pade v zaklon, je zgubljen. Kajti ko se dvigne, ga že zadene naša krogla. Kdino beg je še rešitev. V strahovitem križnem ognju bežijo križem kražem med drevjem. Sneg je visok in se ne da bežati. »Ustavi ogenj!« se glasi povelje. V gozdu postane tiho kot v grobu. Smrt pfavu nad črnimi gmotami, ki leže v snegu razmetane vsepovsod. Niti strel ne pade z nasprotne strani. Dobro vemo, da tod banditi ne bodo več tvegali svoje glave. Zjutraj pregledamo teren. Padlo je mnogo komunistov. V čudnih položajih leže po snegu. Tam nekdo leži vznak. Široko odprte steklene oči brez izraza strme v zrak. Drugega je doletela smrt na begu. Zapleten visi med mladimi smrekami nad zemljo. Pod njim na belem snegu mlaka rdeče strjene krvi. Sneg je ves razkopan in oškropljen s krvjo. Tu je moralo biti strašno. Vsepovsod pobiramo orožje. Tu strojnica, tam brzostrelka. S puškami kar treskamo ob debla dreves. Kdo bo pu nosil ta italijanska krepela, katerim pravimo »fičafaii«. Zimsko sonce posije in sneg se zablešči v vsej belini, da človeka pečejo oči, če se ozre po bleščeči belini. Nn gori pustimo majhno zusedo in se gremo gret na peči v vas Gradenec. Saj smo jih po prestani noči pošteno potrebni. Grodenšku gora je le trdno v rokah stiškega bataljona. za dnu rok za prodafo domobrancev, a/i: DOMOBRANSKI HUMOR iteograjčanka pripoveduje. Dunaj. Srbska deklica Natalija Vukadlnovlč, ki so Jo pri begu iz Srbije rešile nemJke čete na Madžarskem, poroča, da so Sovjeti takoj po zasedbi Beograda izropah vse tuje. Boljsevlkl so nato uprizorili lov na mlada dekleta v starosti od 14 do 18 let. katera so odvlekli neznano kam. Na vseh večjih cestnih križiJčih so postavili nabiralnike ter pozvali prebivalstvo, naj jih uporablja za denunciranje boljJeviJklh sovražnikov m Titovih nasprotnikov. Na temelju teh anonimnih ovadb je prlJlo do množičnih aretacij in streljanj. Življenjski pogoji so bili v srbskem glavnem mestu neznosni. Vode in luči je manjkalo popolnoma. Deklica poroča, da so dobili hrano samo oni Beograjčani, ki so se lahko izkazali s potrdilom, da so delali za komunistično stvar. Takoj po ne miki izpraznitvi mesta se je pričel pobeg ogromnih množic v gozdove. Kje so konsekvence? Madrid. Z ozirom na poročilo sira Wa!terja Citrina na mednarodnem kongresu delavskih združenj v Londonu piJe list -Puebio : .Sedaj Je bilo že dovolj povedanega o desettisoč žrtvah ELAS-a in sedaj je čas. da izvajajo iz tega konsekvence. Mir v Evropi nt mogoč tako dolgo, dokler obstaja nevarnost, da se lahko v vsakem kotu evropske celine nenadoma pojavi kakšen ELAS. To ni kakšna stranka, marveč instiktivni zbor pod-ljudi. za katere veljajo vedno le kriminalni zakoni. Ti pojavi, ki lahko veljajo samo iz zoološkega stališča kot ljudje, so na najboljši poti. da si podvržejo vsak zdrav človeški razum.« Včasih se pojavi tudi v Sovjetom poslušnem angleškem časopisju glas. ki imenuje poljsko usodo s pravim imenom. Tako piše list »Church Times« pod naslovom ■Zasuinjenje naroda«: Poljaki so imeir v tej vojni ie drugič svoje grozne izkušnje s Sovjeti. Od septembra 1939 do januarja 1941 je bilo odvlečenth v Sibirijo eden in pol milijona Poljakov. Danes so zopet na dnevnem redu v vsej Poljski ustrelitve. aretacije in množične deportacije. Bodisi vzhodno. bodisi zapadno od Curzonove črte — za-sužujenje poljskega naroda se nadaljuje z izredno brzino. V povsem boljševiški vzhodni Poljski m nobene privatne lastnine več in učni sistem so organizirali po boljševiškem zgledu. Tisoč« Poljakov pa so kot politično nezanesljive ali kot prisilne delavce odpeljali proti vzhodu. Več kot 40.000 žensk so poslali samo iz okrožja Tarnopola na prisilno delo v črnomor-ske luke. j Nič manj ni trda usoda poljskih Ukrajincev, ki so jih postrelili že več tisoč. Zapadno od Curzonove črte prav tako vlada teror. Praktično zasledujejo vse prebivalstvo. Domoljubno obnašanje že zadostuje, da lahko koga kot fašista zapro, deponirajo ali ustrele. v bližini Varšave so uredili več novih koncentracijskih taborišč, v katerih morajo aretirani Poljaki živeti noč In dan v šest čevljev globokih jarkih povsem v temi ter do kolen v vodi. K Vsej tej bedi pa še pride lakota. Sporazum v Grčiji- Reuter javlja Iz Aten. da je z učinkom od 14. februarja dalje prenehalo v Grčiji vojno stanje. Vlada je podelila amnestijo za vse politične prestopke, razen za ona zločinstva. ki so kazniva po splošnem kazenskem zakoniku. ELAS-ovci morajo do 15. marca oddati svoje orožje. Sovjetsko-rurška nasprotstva. Kakor javlja carigrajski dopisnik lista »Times« se Je po večmesečnem odmoru zopet ojačllo v časopisju In radiju nasprostvo med Sovjetsko zvezo in Turčijo. Sovjetsko časopisje in moskovski radio sta nezadovoljna s članki turškega časopisja o položaju na Balkanu, o položaju v Franciji ter o sovjetski ofenzivi. Predvsem so napadli izdajatelja Usta »Ulus« Atava zaradi njegove pripombe. da bodo Neme; zaradi majhnega števila ujetnikov na vzhodnem bojišču gotovo v položaju, da bodo na neki notranji črti dosegli preokre: usode. Sovjetski veleposlanik v Ankari se je podal na dvomesečni dopust v domovino. Idrija se je pridružila tudi ostalim slovenskim mestom .n končno dala mestu tudi zunanje slovensko lice. Vsi javni lokali so razobesili lične slovenske napisne table in tudi tuja imena ulic počasi zginjajo. — Za šolo vlada v Idriji veliko zanimanje. Doslej se Je vpisalo v večerno šolo 130 Idrijčanov. Sedaj sta že dva tečaja, v katerih poučuje g. profesor Baraga iz Ljubljane. V Zadlo^u so Nemci zajeli ŽS komunistov. Iz Sajovič so pripeljali v postojnsko bolnišnico sedem ranjenih tolovajev. V Kranju je začel izhajati nov slovenski časopis »Gorenjec«. Tako so Gorenjci dobili v zadnjem času icar dve slovenski glasili. >Zlato-rog« je posvečen zlasti domobranstvu. »Gorenjec« pa vsem Gorenjcem. Dobi se tudi v ljubljanskih trafikah. — Uredništvom obeh listov želimo mnogo uspeha pri delu za našo Gorenjsko! »Ml tremo naprej«, glasilo Slovenske narodne straže na Primorskem, ki ga izdaja kulturni od3ek v Idriji. Je proslavil lep jubilej — stoto številko. Čestitamo! Prejšnjo nedeljo so v Idriji priredili kulturni popoldan. Slavnostni govor Je Imel gospod dr. Pušenjak Bogdan. Idrijski dramatskl krožek Je uprizoril Vomborgarjevo veselo Igro v Voda«. Med odmori je »l.ira« odigral« več skladb. 13J volov iti trikratno bombardiranje Žužemberka. Horbn o F je borba -a slovenski narod, zato je prav njegova dolžnost, d« jo podpira In njeno vojsko zalaga t. vsem potrebnim.« Tako so se komunisti že večkrat jasno izrazili v svojih Časopisih, Isto so potrdili in Je potrjujejo v dejanju, z ropanji ali z uradnim izrazom s »prehranjevalnimi akcijami- Ker pa hočejo biti prava vojska, nekdaj so bili celo kraljeva vojska, se poslužujejo vseh najmodernejših načinov bojevanja. Tako so preil nedavnim delali spiske mornarjev, pilotov In tankovcev, ki se nahajajo v njihovi vojski. Domobranci so prišli v 2užemberk in to komunistom nikakor nt bilo po volji, zato so sklenili. da ga bodo bombardirali. »Bombardirati že. toda treba je Imeti letala tn bombe, česar pa naša vojska le Se ne premore.« Tako so si belili glave slovenski komunistični voditelji. Pa se jim Je posvetilo v glavi, da je tam na zahodu sosed, ki Je tudi 0. septembra 194J. leta videl njih bedo m potrebo. Kes so bili laški tovariši takoj pripravljeni priskočiti na pomoč, kot so bili vedno, kadar Je šlo za uničenje slovenskega naroda. Znova so si slovenski in italijanski »osvoboditelji« krepko udarili v roke in napravili kupčijo, sllčno oni t septembra 1943. katero pa je spet tako drago dvakrat plačalo ubogo slovensko ljudstvo. Trikratno bombardiranje Žužemberka so slovenski komunisti plačali Lahom s 13 5 voli,« bombardiranje Občin pa s 300 glavami živine. Tako je bil spet ubogi slovenski kmet tisti, ki Je moral za »osvobodilni boj« darovati svojo živino, saj Je drugod komunisti niso mogli dobiti. Za nagrado so mu upepcltlt hišo tn premoženje. da ne omenjamo človeških žrtev. Komunisti teprnl pri Žužemberku. Ker komunistom nt uspelo, da bi umčiU ali vsaj pregnali domobrance iz Žužemberka z letalstvom. so se poslužlll zopet svoje pešadtje. Tako so ponoči od s. na S. februar zbrali vse razpoložljtve brigade tn napadli Žužemberk v upanju, da ga bodo likvidirali. Najprej so začeli s težkim orožjem, a skoraj vse mine so btle »mrzle« ln niso eksplodirale. Ko se Je višjim glavam zdelo tega dovolj, so ukazali juriš. Res Je poskušalo nekaj najbolj navdušenih komunistov priti v bližino, a vsi so Takoj spoznali, da so domobranci zelo dobri strelci in da marsikatera njihova krogla smrtno zadene. Pri tem brezmiselnem Jurtšu Je bilo nad 50 komunistov mrtvih ln veUko število ranjenih. Da so ranjence mogli odpeljati, so pobrali kmetom po vsej okolici konje in vozove. Po pripovedovanju ljudi so komunisti peljali proti Hinjam čez 40 voz ranjencev. — Da so komunisti mogli še lepše Jurišati. jih Je podžigalo naše topništvo, ki Je iz Dobrnlča naglo in točno pošiljalo med komunistične vrste granato za granato. — Končno se Je našim fantom zdelo dovolj tega lgračkanja pa so poskusili malo obratno. Udrli so Jo za njimi, toda komunisti )th niso čakali. Ucvrli so jo, kamor je Ie kateri mogel. Tako Je eden od teh prisopihal na Ajdovec ln v neki hiši dejal: »Pro-kletl ta beli! To bi še šlo. če bi nehali ltl za nami. ko začnemo bežati, a kaj, ko nas tt hudiči neprestano zasledujejo. Tako sem moral bežati od Žužemberka pa do tukaj!« Na Gorenjskem je položaj za komuniste vedno hujši. Tov. Hilda. komunistična aktivistka z Gorenjskega, piše tovarišem takole: »Položaj na Gorenjskem se zadnje čase zelo poostruje. Prehodi so vsak dan težji. Tudi relejne veze so zelo slabe. Ustanavljajo se vedno nove belogardlstične postojanke. Do sedaj je na Gorenjskem vladala neka svoboda. Tudi na Jesenicah se je položaj poslabšal. Začele so se tudi manjše aretacije ln bela garda Je začela rovaritl. Povsod pošilja svoje agente, da bi se povsod ustalila. Za organizacijo Je zelo težavno. V okraju Šenčur ln Stražišču so se morali za sedaj aktivisti umakniti; niso se mogli več držati na terenu.« »Ljudstvo nam Je nenaklonjeno«. Komunistom so vedno na Jeziku besede »Ljudstvo si samo voli voditelje, nas Je ljudstvo Izbralo, ml smo ljudska oblast«. Kako pa Jc ljudstvo v resnici razpoloženo do svojih »voditeljev«, nam lepo pove pomočnik O. C. Cankarjeve brigade ovntček prano v poročilu st, a štabu xv. divizije: -Delo nam Je otežkočeno, ker Je ljudstvo iiir. nam nenaklonjeno, n ostali se pa bojo, ti" bi Jih mi kompromitirali ali na kak drug način Izdali. Delo Je tudi rnill tega otežkočeno, ker razne naše patrole pobirajo živila In drugo predmete, kur pn zelo vplivu na civilno prebivalstvo.« Vsako sredstvo Je iloliru. V Islem nktu plAe Ovnlček tudi tole: Od šefa O. C. IV. brigade sem dobil samo 240 Ur. SIcer nisem uporabljal Je podkupavanjn In denarnih sredstev, toda tO Je premalo za ta sektor. Za druge pomočnike, ki so vedno zunaj, bi moralo biti nekoliko več.« — Ker komunisti ne morejo »bedeti važnih novic, zato se morajo posluževati liull denarja m podkupuvanju, kar nikakor nt doka/, du Jo ljudstvo z njuni, kot to stalno trobljo v listih ln letakih. Da le sneg skopni. Ha/mere v komunističnih tolpah so obupne. Go3at.skI prlbcžntkl ln ujetniki zadnjih dni pripovedujejo, da Je večina prisilnih moblllzlmnoev že Jasno spoznala, da Jim Je edina rešitev beg 11 gozda, ter napravila trden sklep, zapustiti tolpo, čim se pojavi prva ugodna priliki«. Pri Izvedbi njihovih načrtov Jih ovira le visoki sneg, toda čim bolj bo ta kopnel, tem bolj bodo kopnele komunistične vrste. rred mobilizacijo — k doiitobrnureni. Pretekli mesec, kot Je znuno, Je bllu izvedena splošna mobilizacija v NOV In POS, oo srečno vozili mlmu vseh straž In končno srečno dospeli v Stično — k domobrancem Niso navdutenl za KP. Komunistični polit-komisarji se zelo razburjajo, ker Štajerci m Primorci niso prav nič navdutenl za Komunistično Partijo ter da nimajo borbenega duha. Da komunistom nI dolcfaa. Komunistični šfabi se radi zabavajo v svojem ožjem krogu Včasih imajo pri sobi tudi norčka, da Jim birn-ka na cltre. Pred kratkim le tak norček i*-gubll glavo, ko so se mu cltre zapletlo med noge. Dohitela ga Je domobrančeva krogla. V borbi Je že prej hotel instrument odvreči, pa mu Je komandant dejal: »Boš brž pobral cltre! Ali misliš, da bomo v štabu od same puščobe pocrkall?« To so pravi roparji! Ljubljansko časopisje Je pred kratkim obširno poročalo o divjanju komunistov nad vasmi v Suhi krajini, zlasti nad Htnjaml. iz katere so večino ljudi Izselili, vas pa oropali ln požgali. Razumljivo, da je med civilnim prebivalstvom nastalo sitno ogorčenje, da so celo tlsu, ki morda še slmpatl-zirajo z OF. enoglasno obsodili ta strašen zločin nad nedolžnim prebivalstvom in se s strahom sprašujejo: -Kaj. če !>odo tudi z nami enako napravili?« Komunistični obveščevalec mesta Žužemberka nam o tem razburjenju tako poroča: »Clvlll v Suhi krajini se zelo zgražajo nad našim početjem v linijah ter pravijo, da smo postali celi roparji, ker požlgamo In preganjamo dvlle.« In Je dalje: »Prebivalci Zvlrč se sedaj zelo bojijo, da ne bt sedaj Se njih Izselili.« KomunlsU so torej spoznali, da so lc preveč odkrito pokazali svojo pravo barvo, da se bodo s takim početjem pri civilnem prebivalstvu onemogočili še prej, preden bodo dosegli svoje dlje. Zato so Izdali letak, v katerem skušajo svoje početje opravičili ter zanj najti vzrok ln povod, ki bi Jih pred narodom opravičil. Kot navadno, se Jim Je tudi v tem primeru zdelo, da bo najbolj zakrilo ln opravičilo njihov zločin, če bodo prebivalce — svoje žrtvq — oklevetall z Izdajalci. Toda znano nam Je. da so bile vse žrtve komunistov v očeh komunistov Izdajalci, vemo pa tudi, da so blll prav ti »Izdajalci« najbolj pošteni ln zavedni ljudje. Isto moremo trditi tudi za prebivalce Hlnj, ki so prav lz tega vzroka bile Izseljene, oropane ln požganc. Naše ljudstvo zato enoglasno obsoja početje komunističnih tolp. ki Jih upravičeno Imenuje prave roparje In požlgalce, nad katere morn priti čimprej pravična kazen. »lirugače hI 6« oliupal ...« Nufin posebno velika »krb veljn prav v zadnjem času, d« re-iltno tlHle, ki niso komunisti, pa ne vendar morajo borit! ca komunistične cilju — prlsllje-nl In /.nalepljen). Nafi eilj Je, rln tem piinllnlm moblllzlrtincom n« kukrSen koli način dopovemo, d« Je komunistična propaganda In vsa njena borba ena sama lož, naj /.alo zapuste njene vrste ter se javijo naSIm posadkam, kjer Jim bo zajamčeno življenje In obstoj. V ta cilj so usmerjeni letaki, ki Jih raztresamo po terenu. Pri tem pa nam /. uspehom pomaga civilno prebivalstvo, ki Je kmalu uvidelo razliko med domobransko vojsko ln partizanskimi tolpami. NaSl ljudje dopovedujejo tem nesrečnikom, kjer le minejo, naj vendar že zapuste te ullve tolpe. Kako ljudstvo razume nafio borbo, nam lepo kaže sledeče »zasliševanje«, ki smo ga dobili prt težko ranjenem komunističnem obve-Sčevoleu mesta Žužemberka, tov. Zavodnlku: •Tov. PotoCnlk MIlan Iz Čete partizanske straže, komande mesta Žužemberka. Izjavlja, kar Je sllSal od tov ... Iz vasi Kebcr, ko je Ir.vrSevBl mobilizacijo konj. Patrola Je bila sestavljena Iz treh mož. Dva tov. sta mobilizirala, dočim Je zgorni omenjeni bit postavljen na stražo. Omenjeni tov. Izjavlja: -Ko sem stal na straži, Jo prllla k meni omenjena tov. ter me vpratalu, koliko sem star. Ko sem JI povedal, koliko let Imam. Je rekla, da Je Skoda tako mladega fanta, ki bo Izgubil glavo pri partizanih ter da bi bilo boljr, da gre k belim, kjer Je gotovo ne bi. Iteklo ml Je. da se v borbi ne smem predati, paC pa naj se Krem Javit kar v postojanko. Tam te bodo dobro oblekli, Imel bol kruha zadosti In mazal si bo* na kruh. katerega pri partizanih stradal. Ako bol pri partizanih, bol glavo sigurno Izgubil, ako pa greS k belim, pa je ne bol. Ako ImaS kakega tovarltu. ■ katerim sta bolj prijatelja, bi se pa skupno javila v postojanko. Potem sem se sam od sebe odstranil, ker drugaCe bi le obupal.« li trllikrga kota. V noCl od », na 30. Januar «o tržllki domobranci tzvrllll hajko na Dcbcnc. Stan ln Mirno. UiOeh je bil sijajen. Na Debencu so usaCUt komunističnega funkcionarja Jermana Jožeta Iz Trstenlka pri Mirni X njegovo ljubico. Ker Je bila noC Jasna, sta domobrance zagledala že v daljavi, /.a njima so nali užgall s strojnicami ln prejela sta zasluženo kazen. Plen pri njiju Je bil prccejten. Ko so prilli do vasi Bczgovca pred Stanom, so dobili zopet dva stara terenca. Prvi Je bil po imenu KostanJevec Vinko, po domaČe Brodar-Cek. roj. I. 12. IW v PrelesJu. obC. St. Rupert. nit Je pomoCnlk vodje odbora NZ za okrožje Novo mesto. Drugi tovariš, ki ga je roka pravice tstoCasno zadela. Je bil neki Blaže Iz Bistrice pri St. Rupertu. Bil Je KostanJevCev pomoCnlk. 1'atrola Je odhitela le na Mirno, kajti dvakratni uspeh se gotovo rad Se enkrat ponovi. In res Je bilo tako. V hlli neke Bete. mi Ck \\ > ki je zelo »znana tn pridna«, so dobiti skritega MarkovICn Franca Iz Sela-Malkovec, pri partizanih te od 1941. leta. Tako bo mirenska dolina v kratkem očiščena vseh terencev. zaščitnikov in obveščevalcev. saj Je padlo v treh dneh pet glavnih tereneov: v Novo mesto pa Je bilo poslanih žc tudi za cel regiment »tova-rllkth« slmpatlzerjev m sodelavk. Vsi polteni ljudje so tega čiščenja izredno veseli, tisti pa. ki so prizadeti, se domobranCeve pesti boje. ker vedo, da je v boju neizprosna. V torek 13. februarja so savojska tolovajska letala Je petlC bombardirala Žužemberk. Odvrgla so okrog 50 bomb. Žužemberk je skoraj popolnoma uničen. Tako zavezniki osvobajajo slovenske vasi. »Veseli teater« pri partizanih. Preden so komunisti napadli Vinkov vrh, so hoteli pokazati, koliko jih je. Trikrat so Sli okrog Velikega Lipovca, da bi ljudje mislili, kako številna Je njihova vojska. Pa so si ljudje le preveč zapomnili neko partlzanko, ki Jim Je padla v oCI zaradi svoje obllnostl in so Jo trikrat videli, ko Je z drugimi v gosjem redu korakala okrog vasi. Mislili so komunisti, da Jih bo veC, pa Je bilo prav obratno. Pri zadnjem obhodu sta namreC izrabila ugodno priliko dva prisilna mobilizirane« ln se javila domobrancem. Tudi to ne bo pomagalo. Doslej so komunisti strašili svojo rajo s tem, da so jim dopovedovali, na kako straSne naCIne muCljo domobranci ujete ln pribegle partizane. Ker pa vsi naCinl muCcnJa, kakrlnlh so si Izmislili njihovi voditelji, niso nič zalegli, so si v zadnjem Času zmlsllll, da domobranci vsakemu partizanu odpro žile ln pijejo njihovo kri. Pa tudi to ne bo nlC pomagalo, ker moblllzlrancl trumoma spoznavajo resnico ter prihajajo k nam. Spet dve komandi manj. 8. t. m. so komunisti spet polteno občutili, kaj pomenijo nali fantje. V vasi Jama pri Dvoru sta se prav tedaj mudili komandi mesta Trebnja ln Žužemberka. Seveda Je bila vas sama močno utrjena z bunkerji. Toda kot niso naših borcev zadržali zidani bunkerji na Podgradu, enako so bili tudi tukaj skoraj brez pomena. Komandi sta bili nemalo presenečeni, ko so bunkerji zleteli v zrak. nato pa so nali borci Jurllali v vas. Komunisti so v velikem neredu bežali vse vprek, osem tovarišev pa, ki se Je naveličalo bednega partizanskega življenja In neprestanega beganja Iz kraja v kraj, je rajši počakalo in bili so zajeti. Ranjen Je bil komandant mesta Trebnja. za druge žrtve pa se ne ve. Zaplenjeni sta bili dve strojnici in nekaj pušk. — Naj bo to komunistom nov dokaz, da domobranskih borcev ne bodo zadržali nobeni njihovi bunkerji pri njihovih pohodih. »Neobčutljivi so za druge novice«. V »Glasu Dolenjske- z dne 8. nov. 1944 piše na zadnji strani neki tov. Janez, kako je obiskal partizansko tiskarno. Tja je prispel ravno tedaj, ko Je prišla vest, da Je Belgrad »osvobojen«. Pa pravi: »S sedeža skoCi nestrpna Vera in hiti Javit veselo novico v sosednjo pisarno. Naglo, kot Je odlla. se Je vrnila s kislim obrazom. — SI povedala? Kaj so rekli? — Nič drugega kot dolg Jaaa. Nekje so Izvedeli, da so v. bližini belčkl, zato so neobčutljivi za vse druge novice.« — Kadar so domobranci v bližini, tedaj gredo vse druge svetovne novice v pozabo. Tolovajski pribežnik piše. »Tukaj sedaj sem si malo opomogel, kakor sem bil sestradan pt*i partizanih. Vse. kar so govorili o njih. nisem verjel, da so taki. ko pa sem Jih sam poskusil. sem videl, da drugega ne znajo kot tepsti in streljati. Kdor ni zanje, ga zapro. mu ne dajo nič jesti, tepen sem t»ll pa tako. da sem imel čez cel hrbet eno samo hrasto. Franc, tako Ti povem, da rajli umrjem, kot bi še enkrat moral k tem tolovajem.« V zadnjih dneh so Vtasove skupine začele večje akcije proti komunističnim garibaldin-sklm tolpam na področju Blegaša in Zirov-skega vrha. Komunisti so imeli že mnogo mrtvih. Slovenska Brnečija ne mara OF. Slovenski Benečani kljub BO letnem trpljenju stojijo trdno. V cunjarjih (tako imenujejo tam tolovaje) so kaj hitro spoznali komuniste. Zato Je danes pri njih kar lepo življenje. Tam ne potrebujejo letakov ln pozivov: »zapustite gozdove ln vrnite se domov«, ker so vsi fantje in možje doma. Tam ne poznajo terencev, in ker teh ni. ni pri njih nobenega nasilja in preganjanja ne gospodarskega izžemanja. Ljudje so razumni in previdni. zato so vedno odklanjali razne dobrdte in .funkcije«, ki so Jim jih ponujali cunjarji. Ko so komunisti po več ko dveletnem osvobajanju Goriške in drugih pokrajin spoznali, da Jim Benečani nikakor ne marajo na Umanice, so pred nedavnim poslali v vas Oblico karavlo osmih cunjarjev, ki naj bi Benečane pridobili za OF. Toda možje in fantje iz tiste vasi so se zbrali skupaj in cunjarje pregnali ter tako ponovno preprečili komunistom njihovo namero. Naslednjega dne pa je s Srednjega pridrvela večja skupina tolovajev, ki Je iz Oblice odpeljala dvanajst mož in fantov. Od teh so tolovaji štiri že ubili, usoda ostalih pa je neznana. Benečani naj nam bodo v zgled, kako odločno Je treba odklanjati komunizem. Dornberg. V bližini Dornberga je padel Stojan Plahuta, tov. Stjenka. zloglasni komandant goriškega VOS-a. Osebno je izvršil več eksekucij nad nedolžnimi ljudmi v Renčah. Je sin znane goriške komunistične družine, tudi njegova sestra je v hribih. Kanalski Lom. Zbogar Vladimir, bivši tere-noc In celo komisar, Je bil zadnjič mobiliziran, o Je sedaj pobegnil na dom. kjer se skriva. Pritožuje se po vasi, da ni pri banditlh nobene enakopravnosti, in namignil je tudi, da se čudi, kam gre neki blago, ki ga ljudje tako s težavo žrtvujejo za rdečo Titovo vojsko. Kajti toliko hrane, kolikor Je dajejo ljudje tolovajem, bi moralo pač zadostovati, da ne bi bilo tolovajem treba tako stradati. Zbogar je Izrazil tudi mnenje, da bi takoj šel k domobrancem, a se boji, ker ima preveč umazano preteklost. Cerkno. V okolici Cerkna Je v neki tolovajski bolnišnici več kot štirideset tovarišic, ki pričakujejo novorojenčke. Tovariši zaradi tega pridno nabirajo po okoliških vaseh plenice in prosijo kokoši, da bodo porodnicam kuhali juho. Ljudje tam v okolici se šalijo, da bo NOV ln POJ takrat gotovo zmagala, kadar bodo ti mladi tolovajčki prijeli za orožje in se vrgli nad »okupatorja«. Kamnje. Na poti na komando mesta je padel pri Rihembergu znani rdeči župan Stanko Vodopivec, Štefanov po domače. Pokopali so ga na licu mesta, nato pa po »želji naroda« od-kopall in mu priredili slovesen pogreb. Vas je z nJim izgubila najbolj vnetega komunističnega priganjača. Ker ni drugih moških, Je njegovo častno funkcijo prevzela Kapelcova Mici, žena Albina Vodopivca, ki Je tudi star komunist. Bil Je že v Franciji in Jugoslaviji, sedaj pa Je v internaciji. Italijanski tolovaji zelo kruto postopajo s prebivalci Vipavske doline. Gospodinje so jim prisiljene dati. kar zahtevajo, ker se pač boje represalij. Tolovaji namreč pravijo, da bodo nalašč tamkaj napadali Nemce, samo da se bodo ti potem maščevali nad ljudstvom. Sentviškogorska planota. Po vseh teh vaseh so ljudje že presiti rdečih roparjev. Zadnjič se je priklatila neka laška brigada, katere pa ljudje pod nobenim pogojem niso hoteli nasititi. Zato so morali iti ti lačenbergarji kar po njivah, kjer so iskali zeljnate štore. S Tolminskega. Povsod, kamor se ozreš, vidiš obupane in prestrašene obraze! V gošči je zelo mraz. marsikatero noč celo 15 do 17 stopinj pod ničlo, obleke je malo, ali kar je je, je vsa strgana in zguljena. obutve tako rekoč ni, hrane tudi presneto malo. Vse kar je boljšega, požro komisarke in komandirke s svojimi ljubčkl. Zato prisiljeni mobilizirane! utekajo domov. V zadnjem času se je izredno veliko število takih obupancev javilo najbližjim oblastem. Razumljivo je, da prinašajo ti s seboj gorostasna poročila iz grmov in se zakli-njajo. da se pustijo rajši na mestu ustreliti, kakor pa da bi morali zopet tavati po osvobojenem ozemlju. Teater pri tolovajih. Tolovaji imajo sicer dramatski odsek, a znajo imenitno pripraviti zabavo tudi brez njegove pomoči. Tako so med Vavto in Jurko vasjo uprizorili juriš na domobrance. Ko so domobranci že odšli v Novo mesto, se je najprej priplazil tovariš pogledat, če je že varno. Ko je videl, da ni »belih« več, je dal znamenje ostalim in takrat: »Juriš! Hu-ra! Levo krilo obkoljuj! Živel Tito! Hura!« Vmes pokanje pušk, regljanje strojnic in eksplozije ročnih bomb. Ljudje v bližnjih vaseh so s strahom poslušali to »borbo«, češ, sedaj gre pa zares. A nenadoma konec streljanja in vpitja in »junaška« vojska v beg. — Kaj se je zgodilo? Enemu se Je zazdelo, da je zagledal domobransko uniformo in to je bilo dovolj. Angleški letaki. Večkrat so po vaseh in poljih raztreseni letaki, v katerih zavezniki pozivajo domobrance, naj pristopijo k partizanom. Komunisti trdijo, da jih mečejo angleška letala. Kakšna je resnica, nam pove sledeči primer: Pri Toplicah so morali komunisti raztrositi »zavezniške« letake. Ker je ravno pihal močan veter, je eden od njih splezal na smreko in veter je letake raznesel tudi po polju. Zjutraj so potem komunisti dokazovali ljudem, da so jih raztresali ponoči Angleži z letali. Ljudje le tega niso mogli razumeti, kako da je žito tako pomandrano . .. Štajerski komunisti za slovenstvo proti Nemcem. Komunisti nastopajo povsod z gesli, ki so v posameznih krajih najbolj primerna in ljudi najbolj vlečejo. Na Štajerskem n. pr. trobijo, da se borijo za slovenstvo proti Nemcem. Pa se je zgodilo tole: Domobranci so potovali skozi Maribor. Ljudje na postaji so jih prosili . slovenskih časopisov in fantje so jih razdali. kar so jih slučajno imeli s seboj. Neki kmečki fant jih je nesel domov na deželo in zvečer je iz »Slovenskega doma* na glas čital domačim. Pod okno se je priplazil tolovaj in poslušal. nato pa stopil v hišo, jim vse časopise pobral in še zagrozil, da bodo vse postrelili. če bodo imeli pri hiši »belogardistične« časopise. Na kongres v Belo Krajino so hotele, pa .. . V Črnomlju se je vršil te dni kongres SPZZ. na katerem so zborovale žene. ki so prevzele posle za terenci. katere je mobilizacija prisilila, da so morali prijeti za puško. Seveda so se tudi iz Vavte vasi »svobodoljubne« žen« odpravljale tja. Prav ko so sedle na sani. da bi se popeljale proti Črnomlju, pa slej ga šmenta: domobranci so se nenadoma pojavili v vasi. Tako se Je moral kongres vrSlU brez zastopstva ii Vavte vasi in okolice. Tudi mrtvi — za propagando. Pred nedavnim so komunisti imeli onstran Kolpe borbe s hrvaikimt domobranci. Ves popoldan so ležala trupla mrtvih komunistov na bojišču: ljudje sami so jih videli. Ponoči so komunisti mrtve tovariše prepeljali preko Kolpe, jih tam grdo izmaličili. zadali velike rane. porezali nosove in ušesa, Jim iztaknili oči in polomili kosti. Nato so jih peljali dalje v Metliko. Naslednjega jutra so zbrali ljudi iz mesta in okolice ter Jih trn al: gledat trupla »mrtvih tovarišev, ki da so jih Svabobranci žive ujeli, jih strašno mudili in končno pobili«. Podoben primer se je že zgodil ob priliki domobranskega vdora v Belo Krajino pri Riglu. »Vsa sredstva so dovoljena za dosego komunističnih ciljev,« tega pravila se komunisti dosledno drže. Prisilni mobiltzirancl so vsak dan bolj nezadovoljni in ne verjamejo več komunističnim voditeljem, da domobranci prijavljene tolovaje mučimo in pobijemo. Zato so inorall svoje besede podpreti z »dokazom.« ki so si ga ustvarili na ostuden in strašen način. Hoteli so prikazati domobrance kot najstrašnejše zveri, da bi njihovim mobilizirancem v strahu pred njimi takoj izginila vsaka misel na beg. Civilistom so hoteli vzbuditi srd in jezo do domobrancev ter s tem pridobiti med ljudstvom zaupanje in simpatije do komunističnih tolp. Ljudje, ki so vse to videli, videli komunistična or.ečaščenja lastnih tovarišev, so še bolj zasovražili komuniste. Prisilne mobilizlrance sedaj niti taka propaganda ne zadržuje več. Zato se javljajo vedno bolj pogosto domobranskim posadkam. Zastonj vse kampanje! Odkar so bili ustanovljeni domobranski udarni bataljoni, komunisti v svojem časopisju in tajnih aktih, na vseh sejah in sestankih SKOJ-a in KP tožijo o številnih »presenečenjih« njihove vojske ter na vso moč propagirajo kampanjo (akcijo) za budnost in čuječnost med svojimi borci. Saj Je razumljivo, kajti naši udarni bataljoni, ki so sestavljen: iz najboljših domobranskih borcev, se odlikujejo po čudoviti okretnostl in naglih premikih. Pojavijo se zdaj tukaj, zdaj tam ter komuniste presenetijo prav tedaj, ko domobrancev naj manj pričakujejo. Pomislimo samo. kolikokrat jih je Meničaninov bataljon presenetil v Žužemberku, da ne omenjamo sijajnih zmag Rupnikovega, velikolaškega in drugih udarnih bataljonov. Pa kakor moremo razbrati iz komunističnih tajnih aktov, vse kampanje za budnost bore malo zaležejo. Tako Diše sekretar SKOJ-a XVIII. divizije NO V J Vlado Jurančič v pol-mesečnem poročilu: »Sedaj se zadržujem pri Vin. in IX brigadi. hodim stalno po njunih položajih m kontroliram. če se kampanja za budnost res izvaja. Tako sem pred kratkim dobil četo v zasedi, ki je cela spala: takoj sem borce spravil na noge in j:m na lep način razložil, kaj bi se lahko zgodilo z njimi.« Kot komunistov ni rešila vsa obsežna kampanja za prepričevanje domobrancev in njih svojcev, kot sta Jim prinesla 15. september In januar popoln poraz, kot Jim ne pomagajo vse laži. s katerimi ne nehajo slepiti poštenih in nepoučenih ljudi, tako tudi kampanja za budnost in čuječnost ne bo prepreč-.Ia zmagovitih pohodov naših udarnih bataljonov. Z negotovostjo in obupom zrejo politkomisarji in sekretarji v bodočnost, ko vedno bolj spoznavajo, da tudi vse kampanje in tekmovanja ne bodo niti za trenutek zavlekle njihovega popolnega zloma. Žrtve bombardiranja - komunistični terenci. Koliko so komunisti žrtvovali, da so savojci uslišali njih prošnjo in bombardirali 2užem- UGANKE Razvalino (C & P) Konjiček in kruljuvu pot Poli (C & P) 1 A A A A A B B E E E 1 2 S 1 1 1 K L M M 8 N N N O O O R R 6 R 4 T R 7 S S Š T T T V V i Z l—S gorovja; 1—3 oglas v časopisu; 3—I vrst« mravelj, ki delajo veliko škodo: 4—S grško zdravilno zelišče; S—6 blodno obnašanje; 6—7 mizarsko oro .-.- - - s-isr.« , -H POROČNIK Kdo ne poznu njegovega >Quo vadisu«, njegovih »Pohorskih pravljic — bujk — legend« in neštetih drugih kot slikunice iz-dunih pravljic in pripovedk! Njegovega »Matajevega Matijo«, na slovne struni večini brošur v zadnjih letih! V najmanjšo slovensko vas so zanesle njegovo ime in najpreprostejšemu slovenskemu očuncu so s svojo razumljivostjo in živahnostjo domišljije pomagale ruzumeti, vzljubiti in za svoje sprejeti. Danes sedi Joži- Berunek v sinji uniformi domobranskega častnika v svojem ateljeju in riše za »Slovensko domobranstvo«. Ni se odtegnil klicu časa, razumel ga je in mu sledil. Kot je pred to revolucijo navduševal preproste in izobražene s svojimi virtuozno risanimi ilustracijami narodnega bluga, tako je sedaj eden izmed glavnih sodelavcev domobranske revije. Vsako številko polni z risbami i/, bojev protikomiinisličnih borcev, s šaljivimi strunmi in ilu-stracijami pesmi. Ne omejuje se nu revijo, anipuk tudi sicer posega v vrvež revolucionarnega boja s svojimi plakati, slikarsko opremo brošur in letakov. Poročnik Jože Beranek je rojen ilustrator. Tri stvari, ki jih — poleg kopice manj važnih — zahteva vsaka ilustrucija, ima v polni meri: točno, virtuozno risbo, ki ne delajo težav še tako nenavadni in zaviti proETSmi svetlobe in sence, neobičajnih drž teles, vedno z nove strani gledan prostor: razgibano, nikoli naveličano domišljijo, ki mu omogoči, du tudi v daljših slikanicah gledalca stalno privlači in ga zadovolji; in še tretjo lastnost, ki je za ilustracijo, namenjeno preprostim in inteligcntoin. prav tako važna, namreč jasnost ideje, poenostavljenje vseh problemov, zugrubitev glavne, če tudi dostikrat le zunanje vsebine teksta, tako da podoba ne delu gledalcu nobenih težav v razumevanju in podoživi j on ju. Te zmožnosti so pripomogle Bera-ncku, du je postal res naš najbolj plodoviti in popularni ilustrator. ter s tem in s svojimi knjižnimi opremami sotvorec slovenske knjižne kulture, ki ji vprav ilustracija na slikarski strani določa nivo. Pripravljeni za pohod. Ein StoBtrupp bareit zum Einsati V zadnjem času nastopajo na položaju nove domobranske smučarske skupine. »Beli« so postali resnično beli — pravi komunistični strah. »Na levol — In naprej — • Nach lirik*I« und dann vvelter — v kolono po eden I« In SchUtzemalha Obar aina Schnoito In letzter Zelt kamen Landesvvehr-Ski-Einheiten zum Einsatz. Die »Wei6-en« sind nun tatsachlich weiB und ein Schrecken fur die Banditen. In »beli« preieno rdeče Foto Paviovtlt »Stallung. Fauar trall« m ■j**' V hipu zdrse ob gozdnem grebenu. lautlos gleltet der StoBtrupp durch den Wald. Izvidnik te opazi sovrstnika Dar StofttroppfUhrar »ntdeckt dan Falnd PT T -I »V V*U'<- Pozimi počiva s svojo zemljo tudi krnel. Seveda tudi ta čas ne drži rok križem. Zimski dnevi na kmetih so za druilno najleptl. Okrog tople peči se zbero vsi domači, babica pa obuja spomine Iz svojih mladih dni. Tako slovenski kmet obnavlja Iz roda v rod ljudske običaje In ohranja narodu najdražje vrednoto Kot v oravljlcl počiva kmečka domačija pod snegom. Do> VVInler varwandalt da« scMichto B.iuornhau* In aln MarchantchloB. Pri zadnji košnji so se grabljice pokvarile in treba je že sedaj misliti na pomlad. Alle schaahaften Gerare werden wieaer initand gesetit »Krava pri gobcu molze«. Naš kmet to dobro ve. Zato poklada živini najbol|šo krmo. Dla w«'de llagl untac Schnoa Nun muB dom Vleh Fullei oui don Vorralon ga- brachi wardan foto: Pavlovi li VVHhrend selne Scholle unter dem Schnee elnem neuen Fruhling entgegen harrt, findet der Bauer nun Zeli fUr seln Helm und selne Famille. Der warme Ofen Ist dann der wohlige Millelpunkt allen (amlliSren Geschehens. Hier erzShlt dann die Groflmutter aus Ihrer Jugendzeit und die Jugend hort von dem Brouchtum seines Volkes. Hler hat daj Volkstum selnen Ursprung und pflanzt sich Uber Generationen hln tort. Ded In vnuček sta vedno prijatelja. Tudi živino ženeta napajat skupaj. GtoOvator und Enkol tlnd tlol« gute Freunde. Že stoletja se tako slovenske družine zbirajo ob skledi pri javorovi mizi. Schon Jahrhunderte hindurch versammeln sich unsere Familien zum Mahle um den Ahorntisch. Peč Je središče zimskega življenja. Ob njej so danes le lene, otroci in ded; oče in starejši sinovi so domobranci. Del warmo Olen venammeit die gsnte Famllio um sich. Nur die Jungen Mannei und die alteren SOhns sind landeswehr-manner geworden.