List 27.
Moj vertič.
» ertic sim imel In drevca lepe, Ki zibale so si
V   soncu glave.
Vabile so me
V  senco hladno, Posipale vedno
Me s cvetjem ljubo!
Vejice bele
Do zlatih nebes, — Kdo nek bi se branil
Zelenih peres ?
Jesen prihaja;
Vsak drevcek me rad Povabi, pokliče,
Ponudi mi sad !
Eden med njimi
Na jok se derži, Ne cvetja ne sadja
Prihranil mi ni.
Revca je komaj
V  vertu dve leV, In že je pozabil
Ko bratje cvetet*.
Kaj ga nek sili
Razsipat peres ? Alj zemlja kamnitna?
Alj žarki z nebes ?
Milo povem vam:
Ta vert je serce In svoboda drevcek,
Le cvetje — kje je??              Miroslav.