GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Sped. in abb. poet. > gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
11 giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.-— lir, 6 mesečna 180.— lir
Lit. 15.
VIDEM, 3. JULIJA 1951.
Leto II. — Štev. 20
Plašč po vetru Brježenji nu te se ne boje !
JL	Dan znani fašist, ki e hodou no Brje- ž niem e krepou še njehà kapo, an kle
Demokrščanski. tednik »Il nuovo Friuli« si je ob priliki upravnih volitev dovolil luksus posebne številke, ki je bila posvečena prebivalstvu Nadižke in gornje Terske doline, človek dobi čuden vtis, ko čita kar pišejo za to ljudstvo, vsekakor pa je zanimivo ugotoviti, kako skušajo potvoriti dejstva, ki pa kljub temu gledajo iz vsake vrstice, še bolj pa smo se začudili, ko smo videli na koncu lista podpis g. Gianfranco D’Aronco, de-mokrščansko furlanskega avtonomista. O njem smo govorili že pred časom, kadar je posvetil v svojem glasilu poseben članek tistim ljudem, ki jih je imenoval propagandiste »slavo-titine«.
Takrat smo mu odgovorili na kratko in verjetno tudi pravilno, ker je rajši molčal na naš odgovor in smatral incident za zaključen. Tedaj smo se omejili samo na splošna dejstva. Ker pa se je danes povrnil na ta argument z žalitvami in obrekovanji, bomo tudi mi ponovno načeli vprašanje, žal nam je^da moramo to storiti, ker ni ravno lepo dati toliko važnosti nekaterim osebam.
Pred nekaj leti torej je prof. D’Aron-co, bil fanatičen demokristjan, in tudi fanatičen furlanski avtonomist, ker takrat je bila Krščanska demokracija pobnrnica deželne samouprave, računajoč, da bo prišla na vlado s pomočjo ljudskih množic, ker je lahko računala na podporo duhovščine. Potem je prišel IS. april in Krščanska demokracija se je odpovedala upravni razdelitvi države po deželah. Tako je tudi g. D’Aronco ostal fanatičen demokristjan in postal bivši fanatičen avtonomist.
S to spremembo svoje poti je brez dvoma uredil svoje odnose nasproti očetu De Gasperiju, vendar bi bilo dobro, ako bi ne pozabil to, kar je bil nekoč, predvsem pa tisto, kar je nekoč zapisal. Talco bi se moral spominjati, da nas je hotel pred nekaj leti prepričati o potrebi prebujenja Slovencev gornje Terske in Nadižke doline, ki da morajo zahtevati priznanje njihovih pravic, ker bodo na ta način podprli tudi furlansko avtonomistično gibanje. Svetoval je, naj bi naslovili na oblasti posebno spomenico in tolika je bila njegova naklonjenost do Slovencev, da se je ponudil sam za sestavo take spomenice. In ker je možak na mestu, ni samo obljubil, ampak je to obljubo tudi izpolnil.
Kadar so nas potrebovali
Mislim, da ne bo škodilo če malo pogledamo, kaj je takrat pisal g. D Aron-co, ko nas je smatral za svoje brate (ker nas je potreboval).
»Slovensko prebivalstvo občin St. Peter ob Nadiži, St. Lenart, Srednje, So-vodnje, Grmek, Dreka in Podbonesec v Kadižki dolini, Tajpana v Karnahtski dolini, Brdo v Gornji Terski dolini, Režija in Praprotno ter nekatere sloven-ške vasi v občinah Tarčent, Gorjani (bivša Artin), Ahlen, Fojda in Tor jan — ki so vse v videmski pokrajini — šteje po uradnih podatkih okrog 35.000 ljudi. (V resnici 60.000 — op. ur.) To prebivalstvo in ta dežela tvorijo tako imenovano Furlansko Slovenijo in Benečijo in hi imelo nikoli doslej prilike obrniti se 6° pristojnih oblasti, ker je o ilo vedno Prepričano, da bo italijanska država pravilno upoštevala njihov poseben položaj državljanov drugega rodu in jezika, na Podlagi prevzetih mednarodnih obvez Blede drugorodnih manjšin. Toda pri zadnjih razpravah in polemikah o poseb-nem štatutu za Furlansko deželo, so lah-k° opaziti več poizkusov, ki niso pri-tnavali, ali so celo zanikali njihovo pripadnost k slovenskemu deblu, njihovo °hranitev slovenskega jezika (poleg ita-Ujanščine in furlanščine) in njihov na-
men da postavijo zahteve za priznanje odgovarjajočih avtonomističnih pravic. Proti takim krivičnim in lažnjivim opazkam in manevrom so smatrali za potrebno napraviti svoj protest.
Istočasno zahtevajo priznanje pravic, ki so v zvezi z njihovim položajem dru-gorodne manjšine, kot je potrjeno o mirovni pogodbi, žalostne izkušnje iz preteklosti so jih izmodrile in zato izjavljajo, da so jamstva, ki jih vsebuje člen 6. republiške ustave, preveč splošna in ne-
gotova, dokler ne bodo potrjena in popolnoma opredeljena s posebnim deželnim statutom, ki to jasno določil njihov obseg in način aplikacije.
Na tej podlagi zahtevajo, da se podeli posebna upravna uredba furlanski deželi, pod katero spadajo; ta uredba naj bo podobna oni v pokrajini Trento in v Gornjem Poadižju ter mora v vsakem oziru zajamčiti manjšinam vso možnost, da zaščitijo svoje posebne gospodarske in moralne koristi tudi v sklopu te deželen.
Tudi mi smo spoznali
Ko omenjamo ta njegov sestavek, moramo z žalostjo ugotoviti, da se je izkazal g, D’Aronco kot zelo dober prerok, ker je že pred tolikimi leti vedel, da je to, kar je določila ustava, preveč splosno in nejasno, ter ne more služiti kot jamstvo za zaščito tiaših pravic. Morda mu je dala to slutiti njegova pristno italijanska narava. Vsekakor smo mi takrat še z zaupanjem pričakovali, da bodo spoštovali naše pravice popolnoma in smo v tem upanju tudi mirovali, ker nisvio hoteli z našimi zahtevami motiti težko delo obnove.
Ko pa smo sprevideli prevaro, smo zaceli dvigati naše proteste in to prav sedaj, ko bi ta gospod rad pozabil svoj mladostni g eh. On prav lahko skuša pozabiti to, česar se noče spomniti, vendar pa mora upoštevati, da smo mi bili sicer bolj počasni kakor on pri spre-gledanju makjavelistične italijanske politike; vendar pa se zaradi tega ne moremo sedaj odreči naši akciji in g. D'A-ronco bi moral biti vsaj toliko vljuden, da bi nas v svojem glasilu ne pozival, naj ne govorimo o Beneški Sloveniji, če je pred leti celo sam rabil to ime, ko
nas je pozival naj se borimo zanjo.
Taki vidite so naši nasprotniki danes, taki so bili včeraj in taki so vedno. To so ljudje, ki jim ni mar pravične stvari, ^:i ne proučujejo problemov v njihovi realnosti, ampak računajo vse v odnosu lastne sebične koristi.
Ce bodo prišli jutri na vlado levičarji ah kaka tretja sila, smo prepričani, da nam bodo ti ljudje (bivši avtonomisti namreč) zopet nudili svojo pomoč m da bodo zopet postali uverjeni o upravičenosti našega ljudstva pri zahtevi za o-hranitev svojega materinskega jezika. V tem primeru bomo zopet postali bratje in on kot Furlan bo zopet začutil v svojih žilah kri, ki je zelo sorodna oni, ki teče po naših žilah. Tedaj bo zopet na naši strani evangelij, zapadna civilizacija, krščanska civilizacija in pravica. Tedaj se bo rnorda zopet vrnil k nam s pozivom za borbo za naše pravice in nas bo vzpodbujal, naj se ne bojimo in naj ne bomo malenkostni, kadar gre za o-snovna vprašanja.
V takem primeru bi mu mi lahko odgovorili samo: »Mi ne obračamo plašča po vetru, kakor ga obrača.......
Votone obljube in agrarna reforma
Dva dni pred volitvami je prišla iz Rima vest, da je vlada odobrila za Furlanijo denar, ki je potreben za gradnjo vodovoda. Ta vodovod naj bi oskrboval večji del vasi s pitno vodo; .125 milijonov bi po tej novici porabili do konca leta 1953 in 1 milijardo pozneje. Glasilo, ki ščiti furlanske koristi, je pri objavi te novice poudarilo, da je to volivni eftnar in je sarkastično zaključilo, da bi bilo za Furlanijo najbolje, če bi imeli volitve vsako leto. Nočemo tega dejstva zanikati, moramo pa pripomniti, da je prišla novica o kreditu v znesku 1.525 milijonov z namenom, da bi z njo kupili nekaj tisoč furlanskih glasov. Srečni oni! Mi pa lahko ugotovimo, da za nas ni prišlo ničesar od vsega tega, razen nekaj velikih obljub.
Zato nastane za nas tole veliko vprašanje: ali bodo držali dano besedo?
potrebe naših dolin so velike in zato pozivamo oblasti, da jih vzamejo resno v pretres. Toda pri tem se ne sme upo rabljati zasilne in začasne rešitve, ampak se je treba lotiti položaja pogumuo in temeljito. Tudi če bi res dali po eno kravico tistim, ki bi jo lahko vzdrževali, pa nimajo denarja, da bi si jo kupili, ni s tem napravljen noben korak proti trajnemu izboljšanju življenjskih pogojev našega ljudstva. Ce nekdo ne bo imel krave je logično, da bo prodal krmo in znana stvar je, da je seno v Italiji dražje, kot pa znaša njegova prava vrednost, iz tega izhaja, da bo imela neka benečanska družina enak dohodek, če bo redila kravo, kakor če bi prodala krmo, ki bi jo drugače porabila za njeno prehrano.
PRODAJA KRME V DOLINO
Ta problem je treba vsekakor bolj temeljito proučiti. Potreben je izvoz sena iz groiskih dolin v ravnino, ker s tem omogočajo prereditev večjega števila go-
Dan znani fašist, ki e hodou po Brje-zjah strah sjàt tu epoki Mussolinjeve »rivoluejoni« e uzdihnou rep. On pravi, ki mi Brježeni marnò priti šnjč pod te jušte parkje zatuó, ki njesmo votali za fašizmo tej, ki on e šperou. A tuó to nje rat, ma e začeu parfin nas minačjati; poslušajta kuč> e pravou: »Brježenji no majó se pentiti za tuó ki so nardili, pentiti no se muorejo še te Tajpanjeni, ki so šli po tej poti«. Pohledejta če špjerit, ki o ma dan fašist, ki e se meritou nar-diti to fin koj njehà hospodar! Coj na-hej nas Brježene, če mi smo ti pardonaii za manganelade, ki si ti jih dau tu naši uasi, ne stuoj kudati s tjem, ki mi smo uzabili tuoi pasat. Merkej an nahej judi an na te sarvijej leejon, ki ju je jeu tuoj Duce, ki te ne moreš šnje ha uzabiti! Mi Brježeni smo ta na naši zemji, naša ze-mja na je pod Taljo e Talja na nje več fašista tej, ki ti kudaš, ne ki na ne bo diventala več. Ce on ti tišči šnje man-ganel, ki si ha doperou dal 1922, pridi uon žnjem zat čemo vidati.
Ne pozabi, smohlar, fašizmo e krepou,
ž njem e krepou še njehà kapo, an kle to ne bo več puošta zanj. Te, ki on ku-dà »lošti na puošt Brježene« tej ki ti praviš te boj ko poj spat.
Osarnike tej fašiste mi ve se ne bojimo, njih manganeli no ne bojo maj nas plejali. To ne koventà, ki ti te pravi, ki mi Brježeni smo tuo ali to aruhe. Mi Brježeni smo dali Taliji naše najbuojše sine, ki so umarli po frontu za no uero, ki e jo tou fašizmo a ne mi. Ti kar te koventalo jeti tana front, si bi kuzo par tvej hiši; njesi ti uzeu sklop tu roke. Si te druhe merkou, ki no pojtà. Za tuo koj tiho stuoj, nahej Brježene, ki če so te pardonaii, njeso tuó nardili zaki ti te uzdihnuej rep nas. Te šnje kadà, to se ne vje maj. E mi smo simpri djelali naš dovej pod Taljo an ve ha djelamo še nas, ma za nuos ulačiti ve se ne bomo pustili od majedneha, še manjkuj od tebe, ki ve te ljepo poznamo mi an sou-sje judje našeha komuna, kuó si bi an kuó se nas. Kujetajse, ne se hon’ maso zaki to se nevjé kako to pride. Merkej rajši kako na stoji tua košjenca, zaki naša na je čista.
Volivna krava
veje živine, ki daje več hlevskega gnoja, kateri je potreben za dobro pognojitev njiv za pšenico, ki bo služila tudi za prehrano gorskega prebivalstva. Z dvigom števila goveje živine v gorskih dolinah, bi se tudi sorazmerno dvignila proizvodnja hlevskega gnoja, katerega vrednost se ceni na približno 3.000 lir za m3. Tega gnoja pa ni mogoče dobro vporabiti v gorskih dolinah, ker bi bilo bolje, da bi tamkajšnje polje, kjer pridelujejo sedaj koruzo, spremenili v travnike. Na travnike se trosi gnoj po starem tradicionalnem načinu, ki pa ni ravno najboljši, ker prinaša dvojno škodo: prenos velike teže v oddaljene kraje v posebnih nahrbtnih koših, pri čemer gre v izgubo amonijak, ki je v gnoju, ker izhlapi pozneje pa ga na strmih bregovih izpere voda, posebno v deževni dobi, ko ga popolnoma odplavi. Na ta način odnese voda najmanj 50 odstotkov vrednosti hlevskega gnoja, ki je raztrošen po travnikih; prav tako odnese voda po 1 cm zemlje letno s tistih njiv, ki niso zavarovane s travnàtimi rušami.
TUDI ŽIVINOREJA, TODA...
Iz zgornjega je jasno razvidna potreba po temeljiti preobrazbi gospodarstva v tem predelu, o čemer smo že pisali. Dvigniti je treba proizvodnjo živinske krme, ker je to najbolj donosen pridelek z ozirom na klimo, vlago in na značaj dežele. Pri tem pa je treba uporabljati čim manj hlevskega gnoja, ker ni prikladen in je treba poseči v večji meri po umetnih gnojilih, ki jih je laže raztrositi in ki jih tudi zemlja laže sprejema.
Poleg tega stojimo pred problemom če je bolje prodati krmo v ravnino da bi tam redili več živine, ali porabiti krmo doma in prodajati hlevski gnoj. V primeru, da bi se krmo porabilo doma, pa je treba postaviti problem na popolnoma
Napoletanski pregovor pravi: »Ko mine praznik je opeharjen svetnik«. Lahko rečemo, da se tako pripeti tudi po volitvah, ker kadar te minejo, ostane opeharjeno edino le ljudstvo.
Obljube, obljube in obljube. To je geslo predvolivne dobe. Nekateri bi hoteli sedaj trditi, da Krščanska demokracija ni dala nobenih obljub svojim volivcem in to je najboljši znak da skušajo zanikati svoje prejšnje besede. Dobro bi bilo, če bi se spomnili vseh obljub, toda
drug način, kot so ga postavili sedaj. Ne samo borno kravico za vsako družino, treba je postaviti lepe hleve. Samo ena krava zahteva stalno delo ob gotovih u-rah, zaradi česar mora pustiti vsaj en človek delo na polju, da ji da jesti, da jo pomolze in da odnese mleko v mlekarno. To delo je skoraj enako za eno, kot za deset krav. Prav tako bo za eno samo kravo potreben hlev (razen če demokrščanski dirkači, ki obljubljajo kravo, ne mislijo, da jo bodo beneški Slovenci držali v kuhinji) in vsakomur mora biti jasno, da je hlev za eno samo zivinče stvar, ki se ne izplača.
Zato naj demokristjani kar opustijo take načrte in naj problem postavijo drugače. Potrebna je kompletna agrarna reforma, ki naj omogoči kmečkim družinam, da pridejo vsaj do desetih krav, ker pri manjšem številu ni mogoče govoriti o pravem kmetijskem gospodarstvu, ampak samo o tradiciji in o ljubezni do zemlje. Zapomnijo naj si, a a je potrebna pametna in temeljita izbolj-ševalna politika, za izboljševanje polj in gradnjo cest, ki bi omogočile boljše izkoriščanje tistih predelov, ki se jih sedaj komaj dotakne človeška roka. Potrebno je odpraviti drobitev posestev in omogočiti zopetno sestavo večjih kmetij z zaokroženim zemljiščem, kar bi nedvomno dvignilo proizvodne možnosti dežele in imelo kot posledico večkratni dvig družinskega dohodka.
Kmečka agrarna reforma bi si morala postaviti za cilj ustanovitev malih gospodarstev različnih velikosti, upoštevajoč pri tem položaj in značaj zemljišča. Ta gospodarstva naj bi obsegala od 1 do 5 hektarjev, kar bi bilo dovolj za zagotovitev krme, ki je potrebna za kakšnih deset glav živine. Poleg takih gospodarstev, ki bi imela za temelj živinorejo, bi lahko posvetili pažnjo tudi vzreji prašičev, s čemer bi lahko izkoristili mlečne odpadke, dalje gojitvi čebelarstva in perutninarstva.
Verjetno pa bodo za prihodnje volitve zopet oživeli samo kravico.
to je nemogoče, ker ne moremo imeti pregleda čez vse tisto spletkarenje, ki je bilo delo rasnih njihovih dirkačev pa Beneški Sloveniji.
Le na splošno lahko omenjamo glavne obljube, predvsem pa tiste, ki so bile zapisane: šolska poslopja, pogozdovalni in delovni centri, strokovni tečaji, dograditev cest glede katerih so celo sestavili seznam prvih del, ki bi jih bilo treba takoj začeti; med temi deli omenjajo šest cestnih odsekov, za katere je predvidenih 121 milijonov lir stroškov. To ja še ni vse. Govorili in pisali so tudi, da je Krščanska demokracija proučila probleme gorskih krajev in pripravila načrte za izboljšanje življenjskih pogojev z raznimi izboljševalnimi deli in ureditvijo vodnih bazenov ter raznih drugih načrtov, med katerimi je najbolj demago-ški in napravljen nalašč za prevaro preprostih ljudi tisti, ki obeta po eno kravo vsem družinam, ki bi jo lahko vzdrževale, pa je ne morejo kupiti.
Zelo zabavno je bilo videti, kako je krožil od vasi do vasi general Evgen Morrà, bivši podprefekt, pokrajinski predsednik državne zveze borcev in povratnikov, predsednik pokrajinskega odbora za delo in zaposlitev itd. itd. in obljubljal kravico, da bi si tako pridobil glasove našega ljudstva.
Mi se vsega tega spominjamo in bomo vedno opozarjali na to tudi druge ljudi, čeprav niti od daleč ne računamo, da bodo te obljube držali, ker imamo premalo zaupanja do tistih, ki so jih napnvi-li. Vendar pa pozivamo ljudi, ki so sedaj na oblasti, naj ne varajo same sebe s tako doseženimi uspehi, o katerih je najmanj kar lahko rečemo, da so zelo malo pošteni.
Tudi če ne upoštevamo ogromno organizacijo stranke, ves cerkveni aparat, vsa sredstva, ki so jih vrgli v borbo, vse obljube, vsekakor ni posebno velika čast, če se nekemu generalu, kot je Morrà, posreči premagati samo narednika, kot je Molar ali nekemu polkovniku kot je Olivieri navadnega vojaka, kot je Marinič. Za prihodnje volitve, kadar se bo naš narod še malo bolj prebudil, bomo verjetno videli kandidirati v Beneški Sloveniji pod ščitom s križem kar načelnika generalnega štaba in vrhovnega poveljnika armade. In če še to ne bo dovolj, bo prišla tudi miss Italija, ki jo bodo za to priliko verjetno spremenili v »italianissimo«.
Vsekakor naj si zapomnijo, da bo vedno težje prepričati naše ljudstvo o tem, da mora še naprej živeti v takem položaju, v kakršnem se nahaja sedaj.
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 20
BENEČIJE
TAJPANA
Več koj dan bot smo povjedali u kaj-šnih kondicjonah je nastala cjesta, ki od Tajpane na peje tu Pletišče. Kaj krat smo se zauzel an opozoril use pohlauar-je naj uzamejo provedimente, druhač ta cjesta ne buo vič nucala za po njej uo-zit. An takuó je paršlo, de kor j era, ki gre trikrat na tjedan u Pletišče ne bo hodila vič, pru zavui tehà, de se na muore uozit po tisti cjesti. Judje tiste uasi sada bodo prez automobilske veze an ku buodo muorli priti u mjesto, ju napravit 8 kilometre h noham, prej ku prideju do korjere, ki buo uozila le do Tajpane an na Planicu. Governo, de bi paršii pruo-tim temu, de bi se postroj ilo tistu cje-sto, nje nič napravu an autorità sje po-skarbjela napravit samuó tabelu, ki je ložena tam par Tajpani, kjer je pišeno po taljansko tuole: »strada senza manutenzione — non si garantisce la percorribilità«. Hlejta veliku sramotu, ki so ju naprauli! Cjesto, ki peje u dvje uasi, ki majó kupe vič ku 1000 duš, so ju zapustil an potlé dai še tabelu, de se na muore po njej. Potim praveju, če naš žornal piše o takih reči, de djela propagandu pruoti Taliji...
Njesmo še vidali gor mez videmske žornale, de bi pisali kuo živi j 6 judje naših kraju, a de mj smo »Italianissimi, fedelissimi an takuo naprej pa ga majó čas za pisati. Oni videju samuo tuo, kar je njim dobró, tuo kar mi marnò potrje-bo ne videju; tistimu, ki potrjebo ju vidi an jo povjé jasno, mu pa porečejo, de je propagandist pruoti Taliji.
Smo čuli, de Notar Pividori taz Tar-čenta, ki sigurno njé ne brauc našeha žornala, ne suoj sostenidor, de je lamentò gor mez take slabe kondicjoni, ki jih muorajo živjet naši judje. On je vidu an dan, ku je šu u Pletišče dan teštament djelat, kuo je težkuo uozlu automobil gor po tistim potoku, ker na mUoremo rejč, de je ta cjesta. Upajmo, de njesu tud njemu jali, de djela propagandu pruoti Taliji ku jim je povjedu, d§ u takih kondicjonah sa ne muore pustit ju-di živjet... Notar Pividori nje sam, de je tuo vidu; dosti drugih pohlauarjou so vidali an vjedó ljeuše ku on, de jih nje krajou u cjeli Taliji takuó zapuščenih. Vje predusem Cautero, demokristjanski kapo tu Uidme, ki je mu korajžo poka-zàt malo dni pred votacjoni suó muzo ljudem tu Brezjah za jim prosit voto. Pohledejta do kakeha viška pridijo tisti, ki raprežentaju taljansko demokrištja-neriju. An na konac prideju use adnó oni na komandu; zaki? zavuj tehà, ki djelajo teror na naše močno religjozne judi an jim praveju, de tist, ki ne votà demokraciju kristjanu bo šou tu pakóu. Pri tjem pomahajo največ farji, ki so šli osebno hiši po hiši an parmuorali vo-tàt za Cauterja an njehà lego, ki ne buomo vič ha vidali u naše kraje, ku njesmo ha prej vidali, do drugih štjerih ljet, kar on bo jimu potrjebo za druhe vote. Anjelé oni su kontenti, ker njih stou on je siguran za štjeri ljeta an s štjerimi ljeti obečauanja ne 6e konten-tati use naše judi, ki so votali demokracijo kristjano. Prove ve je marnò od tjeh pet ljet pasanlh.
BRDO
U nedeju ne ba parva riunjon on no-veha konseja komunal nu e ueljézou šin-dik šiniko Peter (Dolič). Itako Barjeni nu majó oni šindika nu Njivarjl nu majo kuj vičešindika.
MUZAC
U nedejo ne ba velika segra od Sv. Zouana; so paršii pouni judi tu našo uas, ma te jih tjelo priti pouno več bal e bi ljep timp.
FOJDA
Nje še douho timpa od tehà, ko so po-šjali u naše uodé jajca od rib, de bi se povečalo bohastvo od ribe par nas. Po-vjedati pa muormo nič kaj ljepo rječ, ker smo pred malo časom vidali u uodi Grivo na stuo an stuo malih ribic, ki su martve plauale po uodi. Bilo je še dosti majhanih trot an drugih kualitadi rib, ki so ble majhane, še ne dobre za jesti. Bile su use velenjane, najbrže s kloram, ki ga je kajšen brez vesti vargu u uodó. Za tistu veliku škodu sje začeu intere-sat »Consorzio tutela pešca«, ki buo tisto rječ parjavu na autoritadi, de buodo ti-
ste poskarbjele za večjo vigilancu an pu-nili usakega, ki bi djelou škodo ribam.
BREG
Naša žgarban Dorina ne uerbala dan prem jo, ki e bi ložen od »Casse di Risparmio« od Vidma za otrokà, ki e na-redou najljeuši kompit. Na če jeti itàko nekej ne mijarje franke. Nu vorijo nan, »šklavac«, ma tant naši otroki nu majo buojšo lavo koj tezje, ki no stoje ta na plan.
MALINA
Nje še douho od tehà, ki te paršlo tu naše kraje use pouno sudatou. Nekej jih je šlo na horo Vrh an začeli parpraujati tisto mulatjero, ki horpelje pruot Cane-boli, druhi pa su se nastanil tu Malini an popraujajo cjesto, ki peje tu Subid. To je pru, de se parpraujajo cjeste, ki so zarjes potrjebne popravila, a zaki se nje dalo u tisti okažjoni djelo našim dižokupanim djeloucam, ki tekaj ljet čakajo, de bi mjeli kajšno djelo. Sadà, ki ne paršla okažjon za djelo, za zaslužit kako liro, pa so djelo uzeli horé sudadje an itàko buodo naši djeluci še indavant prez djela an spadal usak dan u večjo mizerjo.
Pred dnevi je bork Molinarjou, ki o mà nih 10 famej, finila djelo za dno di-ramacjon akuedota, ki e douh 200 me-trou. Kamun je pomagu par temu samuo z materjalom an dau asistencu tekniku; use ta druhe so pa dali sami ljudje, itàko, de je usaka fameja djelala desat dni prez plače. Mi povjemó paj, de sadà, ki Molinarji majó uodó, se ne bo governo hualiu, de jim je naredu akuedot, ker u resnici, če judje ne bi djelali za nič an
se sami s tjem parpejali uodó, te 10 famej ne bi tjele beti šnje brez nje.
BREZJE
Smo zvjedali, ki Uidemski pohlavarji po tékaj časom, so odperli oči an je obarnili na našo uas, kjer so vidali ka-kuo smo bli do donàs zapuščeni. Ce rječ, ki to je tale, prej njeso vidali naših bi-zunj, a za velike tase nam zalošti so znali. Njeso nič vejale naše pritožbe, ežator e tou soude, druhačej kravico, ki ve marnò tu hljeve so jo tjeli despneti an jo pejati.
Objččal so use njih premure za nam prit pruotim, mi paj ve jim tikàj malo vjerjemo, zaki to nje te parvi krat, ki so vidali, kako to se stoji par nas. No vjedó, an še ljepo no vjedó u kakih kondicjonah no se obrenčejo Brezje. Brez uodé; z cjestami, ki no djelajo strah; breh neha mosta, ki on veži našo uas z Srjednjobardom ; s semitjerehan, u katerim njemamo še zemje za naše marliče pokrit.
Lani so nam nardil škuolo, to je rjes, a ne njemajo kaj za se hualit naši governanti za to operu, ker usi no vjedó kje ne ba prej. An če to nje bo zavuj velike vergonžje, ki e jo muoru governo an njehà podrepniki spoždrjeti, ne vje-mó če so bi jo nardil. An še to: s katerimi soudi so jo nardil? Z našimi, ker usi vjemó kaj miljone lir ne naša uas plačala za taše prez mjeti neč. če te soutje so bli naše uasi pustil, smo tjeli mjet jih rat za nardit ne koj škuole, ma za postrojit cjelo našo uas. Mi Brježeni nejčemo prašati boho ime governu, zaki o nam naredi tuo, ki to nam manča, ma čemč, ki na part tas, ki mi ve je plačua-mo no pojtà še za nas. Obečiianja mi smo štufi, čemo ki to se z nami d j eie j tej, ki ve marnò use dirite, ker še mi smo no part čitadine Taljane, ki tu ueri an tu pažu no djelajo njeh dovej. Tuo naj se loži tu hlauo governo, prefet nu te štjerji pohlauarji našega kamuna, ki fin donàs njeso bli kapani pokazat nu mar dobre uóje za nardit kej še za nas.
IZ VZHODNE BENEČIJE
MATAJUR
Sadà, ki su pasale votacjoni an ki vemo tikeri mozjé su paršii na kamun, upamo, de se buo napraulo kej za priti nam pruoti. Potrebinje, ki jih marnò su znane usim, še buj našim moškim, ki živijo u naših horah an ki jih je nič manj ku šest. Ce našje možje od hriba ne buodo spali, se buo dalo napraut dosti reči, samuo če buo dobra volja an če se ne buodo pustil kuazàt foreštjerjam, ki mješaju komun an ki maju interes, de bi se ne djelalu dobrù u naše kraje. Sekretarja je trjeba mu stort djelat samuó sekretar a ne hospodar. On je plačan od nas, de bi nam služu, nje plačan za bit naš hospodar? Tuo je trjeba, de naši možje se dajó u hlavo.
AŽLA
Ta pasani tjedan su začel djelat tu naši vasi kanau za druhe tuba dat no-tre od starega akuedota. Je blo žej vič ljet, ki uodé je blo malo u naših fontanah, zaki tubilni so bli, po tulkim cajtu, usi pokuarjeni. An po tarkaj protešt an reklamu smo vendarle adàn krat paršii, de smo otenjili tuo kar smo mjel tulku potrjebinje.
Dobrù bi blo, de sada, ki se djela nou kanal za nove tube dati notre, bi se lah-kuo dalo nardit še kajšno fontano u tiste kraje naše uasi, ki su delčč od centra. Smo že pisali ankràt, de bi bla močno potrjebna uodà an dol na bivje kjer se cjesta razdeli adnà za Skrutovo an adnà u našo vas. To bi se dalo nardit prez težkoč, ker ku bojo dani novi tubi, bo sigurno dost uodé za druhe fontane postavit. Mi upamo, de pohlavarji naše vasi buodo tuo vidali.
Bilo je zarjes ljepo jutro, ku sam šu an dan po Ažli. Pruotim mi pride nje-ka mati, ki je z silo uljekla za sabom svojeha 5 ljetneha otrokà an mu je kar naprej njekej praula. Ker sam vidu, de je tist otrok use objokan, sam se ustavu an tjeu vjedit, kaj sje zgodilo. Zvjedu sam hitro use. Puobič nejče u azilo hodit, ker mu se tam ne dopade. Začudiu sam se, ku sem nimar vjedu, de je azilo ljep an nou lokal, kjer bi muorli otruoc
?
Sobto po zadnji uojski, to je ljeta 1946, se je odperlo djelo u javah kamna na Okulah an u Tarčeti, okupanih pri tistimi kantjerju je blo nih 85 djelueu, ki so kopali kaman an na to uozil z vagoni po tisti mali feroviji u Čedad, kjer so forni an maini od fabrike cementa. Tam sje cement napravu an od tam ta sje voziu u.žakjah po 50 kilou usak, po cjeli Taliji. To djelo je tej, ki usi vedo, močno težkuo, a use adnó, ker par nas je dosti djelueu brez djela, zaki pa nas nje mohoče dobiti druhe okupacjoni, djeluci, ki so tam djelali, su bli kontent an se vje, de su se trudil velik, de bi daržal tardo za tisto majhano okupa-cjon, ker bal su se, de bi na zgubil tudi tisto malo. Usak djelovac jediti napravu nu produejon veliko, plača pa je bla zarjes majhana, takuo ku določajo sindikalne organizacije, u njeh tarifah. Pri tistimu djelu je ta dita velik zaslužila, ker je z nim malim numerjem djelueu, napravila velik djela, zaki usak djelovac je napravu use kar je bluo u suojih moči. An vidali smo, kuo je tista dita obo-hatjela, saj je pred dvjema ljeta mo-
išimi dieland
dernala use suoje naprave u fabriki an za voziti kaman. Prej tista ferovija (trenin) je pejàla na karbon, sadà pa so nardil use na letriko.
Več djeloucu naših kraju njeso mohli vič prenašati tistega tulku hudega djela an je paršlo, de sje jih dosti ličenejalo. Adni, ki so bli previč stari, so muorli pustit, druhi pa so zboljeli ali pa so rajši šli posvjéte služit kruh. Dita se use adnó ušafala druhe djelouce an djelo hre naprej po tisti poti an z tistim trata-mentom. Ti djelouci so donàs adnako šfrutani an zavuj velike mizerje an straha, de bi ne zgubili še tisto djelo, mou-čijo an nobedan se nejče fidàt za nu protesto nardit na takim slabim runanjem an na takuo malo plačo.
Al je to prou? Mi, ki se toučemo za pobuojšati kondicjoni naših djeloucu, ču-jemo, de smo dužani, de muormo se in-teresàt za take buohe ljudi an zatuo čemo de se kontrclà to djelo, ki nje člo-vješko, an de se kontrolajo tud tisti ki su a kapo, zaki previč šfrutauajo ubohe naše djelouce.
biti ku u nabesih, če hledamo, de na suojim duomu nimaju tistih komoditadi. Zvjedu sam potlé, de su dosti otroc ne kontent an ne samuo ta puobič, ki sam ha jimù pred mano usegà objokaneha. Ker mi je tista rječ u resnici interesala, sam še potlé uprašu, zaki tisteha neza-dovolstva. Povjedali so mi tuole. U začetku je bilo use ljepó an dobro "an tud za use adnàko, naprauli so še fotografije, ki so ljepe za mjet premjo... Donàs je tuo use druhač. Otruoc u azilu nimajo za dosti jesti, na duom parhajaju lačni an so pruot temù, de bi se jih u azilo pejalu, če bi ne jim dali prej velik kruha, de bi se lahkuo z njim o poudan najedli, ker racjon, ki ju dajaju tam otro-kam je previč majhana.
Ku sam takuo poslušou take lamentele, mi je bila rječ usa sobto jasna; trjeba je, de se špara, ker so ble speže za napraut tist azilo velike, ki za ju rjes povjedat je ljep lokal an bi se jalo, de je nek »esempio della civiltà e grandezza al confine della patria«... A tiste baie sa ne dopadeju našim puobčam an čeči-cam an zatuo usak dan jokaju an po-tardjó hrenko resnico, ki se skriva za tistimi velikimi zidovi od ONAIR U Ažli. Oni čej6, de se jim da za jest an na-poune trjebuh s kruham an z mineštru, a besjede »italianissime« naj se je dar-že tisti, ki od njih majù intereše.
SV. PETER SLOVENOV
Začeli su strojit cjesto, ki pelje od Spjetra u Ažlo. Na tisti cjesti, ki jo sadà pcstrojó, pa nje dosti senjalu, de bi muorli vozniki vidàt, de sa na srnje vozit po njej. Zavuj tehà bi se preteklo nedejo hmalu nardila huda masrejča, ker je adnà vespa, na vjedoč, de je cjesta zaperta šla kar naprej an tuo še na ne ta pravi strani an poderla na tla setre Jusič Rozino an Miljo an njihovo malu nečakinju, use doma iz Ažle, ki su par-hajale pozno zvičer s Spjetra. Sreča, de nje bilo žartu an de su use tri odnesle le velik strah. Zatuo povjemó usim vo-začam, de naj dobro hledaju na use sen j ale od ejestre, ki so, ku smo prej povjedali, nezadosti, de bi jih muoru usak subto vidati.
Par košnji sena
U predzadnjem numerju smo dali nekej nasvjetu gor mez košnju, de buo usak kumet naše dažele lahkuo popravu suoje napake, ki jih djela par sušenje sena. U parvim smo povjedali kakuo se sječe an u tikerim cajtu, donàs pa uam buomo poučil, kuo se muorta runàt s senom ku je slab timpo.
Ci vidita, de se bliža huda ura al de se žej od dugo cajta parprauja na daš, paspràvita hitru use senuó u lonce, a ga ne stiskajte previč, de se na buo uhrje-lo, če buo muorlo senuó stat takuo vič
TORJAN
Med cajtom ku sje djelalo propagando za votacjoni, ko so usake suorte par-tidu tapinile po zidah manifeste, je paršlo u naše kraje več moških, ki su zbližali adnehà mladeha fanta an mu obe-čjali dosti denarja, če buo po zidah dau manifeste za kandidata Kosmačina od lište »Paesi Tuoi«. Ta fant, ki je mu veliku potribinjo, je tisto oferto sprjéu an fedelo napravu suoje djelo, a po končanim djelu nje bilo vič ne duha ne sluha po tistih haspuodih, ki su mu dal tist kompit, torej še manj poplačilo za djelo napraujeno. Naj jih je tistim sram do dnà njih duše, če ju zarjes majó tisti haspuodi, ker takuo sa ne djela z ubohi-mi ljudi, an še za propagandu. Mi vemo od katjereha partida su tisti an s tjem smo vidali kulku kulturni so tisti, ki bi tjel pridhati, de oni su za »difezu talja-r.itadi naših dolin«.
PODBARNAS
Pred kratkim cajtu, su se naši otruóc vračal s ejerkue Gorenjega Barnasa, med potjo su se igral an lovil, takuó ku majù nauadò naši ta majhani. Kar preča sin našega vaščana Strakolina, je vargu an kamanj an z njim zadeu šestnajstletno Kručilnovo pru u glavu, de ju je močno ranu. Mjedih, h katjeremu je mlada čečš šla hitro, ji muoru zašit rano an ji je dau 20 dni zdràvenja.
Nova korjera bo vozila
s Čedada do Klodita
Po cjesti, ki pelje od Čedada do ^a' mirja, do Klodiča an Pačuha, bo začjela uozit nova korjera ; lahko pa po pravic povemó, de tista jamnasta cjesta nje urjedna tiste nove korjere.
Dita Anton Krucil je nardila tist sa-krifičjo za uslužit ljudi, ki je ukupila novo korjero, ma ne dita ne ljudje bi ne bli radi, de bi korjera tu no ljeto se verderbala an h kraju varglà, zavój au-toritat, ki na nič poskarbe za postrojit cjesto.
Spotljivo je vidat cjesto, ki pelje od Čedada po tistih dolinah, ki korjera ima službo, tista cjesta nje podobna vič drugemu ku samemu potoku.
Zatuo pa prosimo usi ljudi telih dolin, de či dita je nardila tist velik sakrifičjo za ukupit novo korjero, naj nardi še au-torltat tist majhan, za postrojit strašne jamnaste cjeste.
dni. An kjer se muore, bi vam j ita, de naložite senuó na rakle ali veje, takuo de senuó stoji u ajarju an se odteče od uodé an u tistim cajtu se pozrači de na pride mufa.
U vič krajah dajó senuó na bodeče niti, ki su u razdaljah 40 centimetru adnà od druhe an takuo se napravi adan zid iz sena. U tistih krajah, kjer je vičkrat huda ura u tjem ljetnim cajtu, ku je na primer bliž Trbiža an na Koroškim su tisti zidi, kjer visi senuó, pokriti, de je buj na varnim. Zatuo bi bluo dosti koristno, de bi se tud na naših gorskih sa-nožetah postaulo take parprave, ki ne koštaju tulku an bi se ne blo trjeba bat tud če pada daš an tjedan, de bi se senuó pokuarlo.
Par žetvi ušenice
Tale mjesac buomo požel tud ušenicu. Prej ku buomo začel par žetvi, muormo dobro hledat, de je ušenica zarjes zdre-la, tuo se pravi, da muora bit slama pru usa ljepo rumena, zrno pa muora bit takuo tardo, de ga se ne muore raniti X nohtom. Ne smjemo pa previč čakati, adnako ku pri košnji; če žito previč raz-dreje, se buo par žetvi àn par nošenju na dom porazgubilo dosti zrnja. Ku sta poželi, je buojš de hitru prekopate njivo, de se zemja previč ne posuši, de buo obciaržala umiditat an buo sjeme, ki ga buosta posjali, dosti prej zraslo. Za ušenicu lahkuo usejete cinkvantin al pa rjepu, buj pozno pa lahko usadite tud zelje.
V
Zalostan sveti Ivan
Ku pride k nam sveti Ivan arzveseii use ljudi, stare an mlade, tisti dan pred svetim Ivanom je bla stara navada par nas, de usi, čičice an puobči pried ku sonce ustane preljetajo use naše trauni-ke an planine za ušafat rože sv. Ivana an pred usako hišo na usakim pragu je use oflokano s krancelmi an usjeh sort rožami. Zvečer pa prižgejo velike kresove. Otroci iz usjeh vaseh že an mjesac pred svetim Ivanom so se pretjakal, de tekira vas bo mjela guarš kries an ku se je na sveti Ivan zvečer tarna nardila so kresovi zagorel po useh vaseh; iskre od adnega kresa so se tikala iskr druhega;
O ljudje, duo je kauža, de mi druz muormo le muče prit ob naše stuo an stuoljetne stare navade? arsvetljalo se je po usjeh brezjah an dolinah. Veselje je blo čut povsod; use čičice an puobi, stari an mladi, use je bluo oku kresouvu an pjelo naše ljepe slovenske puojce.
Ljetos pa ni bilo takuo. Otroci njeso mjel cajta znest darva za kries, zak so skor sami otroci doma an muorjo djelat tiste djelo namest puobu, ki so usi no svjete. Zatuo pa povemo, de je biu žalosten sveti Ivan ljetos. Tu adnim kamu-ne, ki ima 18 vasi an je bluo usakikrat 18 kresou, so zagorjel ljetos samuo štjerji.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča St. 4’’