Ivan  N. Resman r Čez leto dnij.
217
Dotični   poskusi  so  se  z   malimi   izjemami   (gl. Augendrov  smodnik) izjalovili, ker je bilo preveč — dima.
Vsa prizadevanja torej niso bila kos izpodriniti navadnega črnega smodnika; vender so mu v zadnjih desetletjih vzpričo velikanskega napredka kemijske stroke vzrasli nevarni tekmeci. Črni smodnik in njega inačice so v glavnem oziru zmesi vnetljivih tvarin; novi konkurentje pašo kemijske spojine organskega značaja, n. pr. nitrovana celuloza, nitrovani glicerin, nitrovani fenol i. t. d. Iz teh in sorodnih raznesil je tako zvani   brezdimni smodnik.
(Dalje   prihodnjič.)
fi
v
Cez leto dnij.
a mahu mehkem sva sedela Pod senčno bukvijo zeleno. In srci sva si   razodela — Prisegla si čez leto eno . . .
V spomin sem vrezal na drevesu Dve črki   —  najini  imeni  — Narisal  okrog prič na lesu Srce goreče sem s plameni.
Odspem  ves upa poln po svetu Prisega z njo  me je  vodila ; A ko se vrnem  v enem letu . . Ze drugemu je  žena bila !  —
Ivan N. Resman.
_&^
P olj u b.
'vJkoli  vrata, glej,   tako Položi  svojo  mi  roko In daj poljubov brez števila, Saj  vrnjene boš vse dobila.«
»»Podoben  ozlu je poljub
Na  dolgi  niti,   kjer  obup
In tuga dostikrat visita
In  nam življenja dni grenita ««
»»Iz ust to materinih vem, Poljuba  dati ti ne smem  .  .   . A čakaj  .  .  . jeden sam ne bode Provzročil   tolike mi škode  .  .  .««