KOMENTAR
Novi družbeni odnosi
Skupna poraba, ki zajema otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdrav-stveno in pokojnisko zavarovanje, zaposlova-nje in znanstveno raziskovalno delo ter splošna poraba, ki zajema državno upravo, sodišča, javno varnost, obrambo in nekatere naložbe v ceste, energetiko in komunalo, sta se doslej pokrivali    iz    proračunov    družbenopolitičnih
skupnosti, v katere so se stekali prispevki in davki občanov in delovnih organizacij. Osnove in stopnje družbenih dajatev so določale skup-ščine družbenopolitičnih skupnosti, višina pa je bila odvisna v glavnem od ocenjenih potreb skupne in splošne porabe. Sredstva so se zbi-rala v proračunih in s proračuni dodeljevala posameznim porabnikom.
Tak način zbiranja sredstev in pokrivanja skupne in splošne porabe je bil odtrgan od delovnega Gloveka, ki ustvarja dohodek in je v njem razvil zelo enostranski interes. Dela-vec — proizvajalee je težil predvsem za tem, da »njegovemu podjetju« po plačilu družbenih dajatev ostane dovolj sredstev za osebne do-hodke in sklade podjetja, manj pa ga je za-nimalo, za kaj in kako se porabijo sredstva, ki so se iz dohodka odvajala kot družbene obveznosti.
Po novi ustavi bodo delavci z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem določali, ko-likšen delež se bo iz ustvarjenega dohodka po-rabil za kakšen namen. Ta pravica delavcev pa ni absolutna. Dohodek, dosežen v združe-nem delu, je družbeni dohodek. Delavci lahko iz njega izločijo in porabijo za svoje osebne dohodke le del, ki ustreza družbeno priznani vrednosti njihovega dela po osnovah in meri-lih, določenih v družbenih dogovorih in sa-moupravnih sporazumih o ugotavljanju in de-litvi dohodka in osebnih dohodkov. Poleg tega morajo zagotoviti sredstva za razširitev ma-terialne podlage svojega in družbenega dela. V tem okviru bodo delavci določili tudi, ko-likšen delež doseženega dohodka bodo name-nili za posamezne oblike skupne porabe, to je, koliko za otroško varstvo, za izobraževanje, za kulturo, zdravstveno varstvo in drugo. Za po-samezne oblike družbenih dejavnosti, ki po-menijo skup.no porabo, smo že ustanovili sa-moupravne interesne skupnosti. Te skupnosti so predložile svoje programe in povedale, ko-liko sredstev je potrebnih za njihovo uresni-čenje. Ob tem so skupnosti morale upoštevati svoje obveznosti oziroma pravice občanov, ki so določene že z zakoni. Poleg teh so progra-mirale tudi nujno potrebno izboljšanje in po-večanje svoje dejavnosti.
Ker v dosedanjem sistemu financiranja družbenih dejavnosti niso bile pokrite opti-malne potrebe in ker razen tega tudi niso bile pokrivane v enakem razmerju do potreb med dejavnostmi in po območjih, je potrebno pro-grame posameznih skupnosti medsebojno uskladiti. Potrebe so večje od možnosti. Vsi bi želeli povsem urejeno otroško varstvo, šolstvo in zdravstvo, pa tudi ceste in komunalo. To-da dohodka gospodarstva ne smemo obreme-niti tako visoko, da bi zmanjšali njegovo spo-sobnost za normalno delo, razširitev in razvoj. Tudi s tega stališča je potrebno usklajevati' programe in sredstva za njihovo uresničenje.
Oba yidika usklajevanja zajema družbeni dogovor o programiranju nalog in o oblikova-nju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani. Ta dogovor določa enot-na merila za območje vseh petih ljubljanskih občin za gornjo mejo sredstev, ki jih posamez-no področje družbenih dejavnosti lahko pora-bi v letu 1974 in gornjo mejo za splošno pora-bo prek proračunov občin in mesta. Podlago za merila, ki so določena v tem družbenem dogo-voru, je dala javna razprava o programih sa-moupravnih interesnih skupnosti ter o osnut-kih občinskih in mestnega proračuna v delov-nih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Družbeni dogovor bodo poleg skupščin ob-čin in mesta, občinskih in mestnega sindikal-nega sveta ter predstavnikov delegacij delov-nih orgamzacij in samoupravnih interesnih skupnosti podpisali tudi predstavniki občin-skih vn mestne konference SZDL, ki mora kot najširša družbenopolitična organizacija budno spremljati uresničevanje ustavnih določil o pravicah in dolžnostih delovnih Ijudi in obča-nov v samoupravni socialistični družbi. V o-kvirih, ki so določeni v tem družbenem dogo-voru pa bodo samoupravne interesne skupno-sti sklepale z delovnimi organizacijami samo-upravne sporazume, ki so dejansko pogodba oziroma dogovor o medsebojni svobodni me-njavi dela.
Čeprav ima letošnja akcija še mnogo začet-nih slabosti, je storjen pomemben korak na poti v spremembo družbenih odnosov, na novi poti v dejansko samoupravno družbo.
Ivan Brumen