Naš odnos do zastav
Ob prazničnih dneh visijo z naših poslopij kaj različne zastave: Dolge so ali kratke, široke in ozke, da o barvah sploh ne govorimo. Odtenki so najbolj pisani pri modri barvi - od skoraj črne do temno modre, sive, svetlo modre in skoraj bele. Rdeča barva pa je največkrat rož-nata. Mnoge zastave so sprane, obledele ali pa tudi scefrane.
V 7. členu zvezne ustave je jasno zapisano, da je zastava SFRJ sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvez-do v sredini in da je razmerje med širino in dolžino zastave ena proti dve. Prav nikjer ne piše, da so barve lahko v odtenkih različne, na primer svetlo modre, rožnate, vijoličaste ali si-ve. To pa seveda pomeni (čeprav v ustavi ni izrecno zapisano), da je treba zastavo zamenja-ti z novo brž ko izgubi navedene barve, l^o obledi zaradi sonca in dežja ali pa jo razcefra veter.
Določilo o tem pa najdemo v 8. členu zakona
o prekrških zoper javni red in mir, kjer med drugim piše: »Zastave družbenopolitičnih skupnosti, narodnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev, ki se izobešajo, ne smejo biti raztfgane, zamazane ali sicer ne-primerne. V 12. členu istega zakona je za ta prekršek zagrožena denarna kazen do 1000 dinarjev. Kazen za današnji čas sicer res ni velika, resno opozorilo je pa le.
Toliko o samih zastavah. Še bolj pa smo lahko začudeni če ob državnih praznikih na nekaterih hišah sploh ni zastav. Največkrat opažamo to na nekaterih popolnoma novih, razkošnih hišah, zlasti v predmestjih in na po-deželju. Mar jim je ob številnih izdatkih za grad-njo zmanjkalo denarja za zastavo?
Na takšne primere bi morali biti občani bolj pozorni pa tudi miličniki bi morali bolj paziti, kako odgovorne osebe spoštujejo zakon in obenem pazijo na splošno družbeni in na lastni ugled.
Z. S.