Iz govora tovariša Borisa Kidriča
V   nedeljo 20. marca t. 1. je na pred-volivnem zborovanju v Litostroiu v Ljub-Ijani  govoril   predsednik   gospodarskega sveta   FLRJ tovarig  Bofis Kidrič.
V   govoru, ki ga je poslušalo več de-set  tisoč  Ijudi,  je  tov.  KidriČ obravna_ val  najprej    težave,   na   katere   zadeva na.še  ljudstvo  pri  gradrtvi  gospodarskih osnov. sociaiizma, nato pa je nadaljeval o razvoju  industrijske proizvodnje  in  o perspektivi, ki  jo v zvezi s tetn imamo pred seboj.   Ko  je   govortl  o  nekaterth r-ojavih,  ki   zadržujeio  ali   onemogočaio široko iniciativo naših delovnih Ijudi, je poiasnil  nekatere.   tudi  za   ptuiski  okrai važne stvari v sledečetn:
Preden preidem na obravnavanje ne-katerih bistvenih stvari, ki jih je po-trebno tudi na tem shodu pondariti. mislim, da moram spregovoriti neka-liko besed, ki naj pomagajo ločiti zrno od plevela Ko grmimo proti birokra-tizmu in birokracija, seveda nikakor ne mislimo, da se socialistično gospo-darstvo in socialistična država lahko razvijata brez upravnega aparata. To bi bil smešen anarhizem. proti kate-remu je svoje čase nastopil že Karl Marx. Ne gre torej za zanikanje potre-be po upraviiem aparatu. Gre pa za jasno in odločno zahtevo naše Parti-je in našega delovnega ljudstva, da upravni aparat ne ovira iniciative naj-širših Ijudskih plasti, temveč da vse irttenzivneje podpira tako iniciativo in da dejansko pomaga vključevati v upravljanje države in gospodarstva vse širše in širše ljudske plasti. Gre torej za to. da naš npravni aparat funkcionira kot resnični^organ samega delovnega ljudstva, ne pa kot oblast nad delovnim ljudstvom, v kar se je na žalost razvila birokracija Sovjetske zveze. odkoder tudi izvira njen revi-zionizem marksizma-leninizma. Gre končno za to, da nam aparat številčno ne narašča preko stvarne potrebe de-lovnega Ijudstva samega, da nam ne obremenjuje resnične in neposredne proizvajalnosti delovnih množic, da njegov številčni porast in organizacij-ski sistem ne dpbita samostojne logike birokratske oblasti nad Ijudstvom. Ko se  torej  bojujcmo  proti  fiirokraciji in
birokratom, z ničimer ne ogm^amo ti-stih poštenih stvari delovnega l.jud-slva, socializma. naše Partije, preda-nih ushižbencev, ki z vso požrtvoval-nostjo. včasih dan tn noč bodisi v go-spodarstvn. bodisi v državnetn aparatu dehijejo za prospeh naše gospodarske m državnopolitične izgradnje. Nasprot-no, resnična borba proti birokraciji in preštevilnermi aparatu nam bo celo omogočila. da potrebnemn in stvari dekrvnega Ijpdstva predanemn nsluž-bencu tudi njegov materialni položaj primerno dvignemo, saj dobro vemo, da v tem pogledu še daleč niso vse-, povsod   nstvarjena   pravflna   razmerja.
Ko torej grmimo proti birokraeijf in birokratom, grmimo proti tistim poja-vom, kjer se pozablja, da sme vesten uslužbenec in član upravnega aparata delati zgolj v. interesu delovnega Ijud-stva in v nobenem drugem, Nastopamo proti tistim birokratom. ki so si za-čeli domišljati. da so na svojem pod-ročju vse, ustvarjalno ljudstvo pa da ni nič; a iniciativa delovnega Ijutlstva da se lahko nariomesti z birokratskim dekretom. Svoj boj zaostrujemo proti birokratom, ki zavestno ali nezavestno dušijo iniciativo množic in posamcz-nikov, njihovo konstruktivno kritiko in njeno svobodo. Borimo se za tako reorganizacijo upravnega aparata in za njeno decentralizacijo, ki bosta one-mogočili, ne pa pospeševali rast biro-kracije in njene neodgovornosti pred Ijudstvom ter zajamiiili vse širSo in širšo Ijudsko iniciativo spodaj. V *tem pogledu z vso jasnostjo in odločnostjo nadaljujemo izrek Ivana Cankarja, ki je nekoč dejal, da bo prišel čas. ko našemu ljudstvn ne bosta vladala nc frak in ne talar. Frak in talar smo končrioveljavno strmoglavili z oblasti že pred petimi leti, a danes dodajamo, da ljudstvu birokrat ne bo vladal. kaj-ti naše delovno ljudstvo si piše in si bo vse večne čase in še vse bolj svojo sodbo pisalo samo, ker si je to pra-vico   priborilo   s  potoki   krvi   in   znoja.
Kaj nam je zlasti potrebno v borbi proti raznim pojavom^ biroRracije, ne-zakonitosti    in    samovolje  posameznih
funkcionarjev, ki so pozabtli. kdo so in po Čigavi volji so n» svojem m«stn?
Predvsem nam je potrebna široka iniciativa Ijudskih nmožic. njlhova de-janska kontrola in n,iihova ustvarjal-na, konstruktivna kritika. Tovariši, mi se konstruktivne kritike ne boflroo! Prav tovariš Tito. vodja na5e Partije iti našib narodov, daje v vseb svojih govorih in izvajanjih primeY, k»ko je treba napake in njihove VTroke javno odkrivati. da bi jih popravili v korist naše sknpnosti. Kakor jc naša Par-tija vselej borbeno nastopala proti sovražnemu obrekovanju in destruktiv-nemu krilizerstva. tako je naša Par-tija vselej pozivala in danes še zlasti poziva ljudske množice h konstruktiv-ni kritiki. Konstruktivna kritika naj pomaga odpravljati napake. ki jih de-lajo razni organi naše Ijudske oblasti! Le konstruktivna kritika jih res lahko odpravlja, kjer pa kritike ni, tam na-staja gnezdisče za porajanje ljudstvu odtajene birokracije, tam se posamerni včasih eelo dobrj funkcionarji, pa tudi celotni organi ljudske oblasti naravnost morajo izpriditi iji birokratsko osmra-diti.
Za konstruktivno krftiko je v okvi-ru naše OF, naših sindikalnih organl-'zacij, ljudskih odborov, zborov voliv-cev, delavskib svetov itd. — prostora dovolj. Treba jo je le pogu.nno po-kretati, pa naj je to kakšnemu samo-všečnem«   birokratu   prav  ali  ne!
Navidezna v resnici licemerna lo,fal-nost, hkrati pa kritikarstvo za voga-lom in nasedanje vsem mogočim čen-čam in najneverjetnejšini obrekova-njem — vse to. tovariši, spada v psiho-logijo na§e suženjske preteklosti. v psihologijo hlapcev. V psiholosll« osvobojenega Ijurtfitva pa sodi odkrf-tosrčna. moška in po^umna značaj* nost, načelnost, presodna kritika na-pak z namtnom koristiti našitn socia-lističnim smotrom. dosledna in noiz-prosna borba proti vsem sovražnikom ljndstva.   obrekovalcem   m   paničarjem.
Tov. Kicirič je nato govoril še o bratstvu in enOtnosti našili narodov ter zaključil govor, ki ga je množica sprejela z odo-bravanjem in vzklikanjenj.