Književnost in umetnost. Vn lu navMtan« knjige In piibllkaclj« ¦• dob« v ueitaljskl fcnjlgarnl v LJuMJanl. Franaikanstai ulica II. C Ocene. —k Kamposleljski romarii. Pevska igra v treli dejanjih. — Libreto P. Hugolin Sattnerjeve opere »Tajda«. Spisal dr. Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 10 Din. Ime dr. Pregelja je znano širom slovenske domovinc. Pisatelj »Plebanus Joanesa« in »Bogovca« jt narcjen za vse dni in zato je prav, da se ie tak mož lotil nelahke naloge, da napiše libreto za slovensko opero. Libreto napisati ni lahka stvar. In svetovna literatura pozna več dobrih dram, kakor pa dobrih libret. Libreto zahteva lirskih vložk, dramatične napetosti, bogatega, pestrega in zanimivega dejanja, kratkost in preciznost izraza dialogov, a kljub temu ostro karakterizirajo. Moj Bog, to ni malo! Snov naj ne bo izrabljena in naj diši po domači grudi ,in naj ustreza tudi povrh vsega še zahtevam oderske učinkovitosti. Pregeljevi »Kamposteljski romarji« so v bistvu romantični, v jedru slovenski, v izpeljavi skicirani in v slogu koncizni, v dejanfu prebogati, odnosnb prenatrpani, v karakterizaciji ohlapni. Mistika veže dejanje z dejanjem, molitev in živa vera jc dominanta igre in glavna misel: »A Bog oči mu vzel in dal, ko se je prav skesal« stran 61. Zato bo igra prav došla tudi podeželskim odrom, ki ne bodo hoteli pitati svojega občinstva z brezvsebinskimi teatralnostmi. Ologe niso težke, ker so naravni značaji risani okvirno, tako, da se bo igralec lahko iz svojega izživel na odru. Samo napad morskih razbojnikov na ladjo »Santa Fe« se bo moral izvršiti za kulisami, ker bo sicer težko uprizorljiv na malih odrih. Igra bo našla svojo pot med Slovenci. Zakaj »Tajd, Erazmov, Jurijev in Sever« se naš narod ne bo naveličal gledati, ker so kri njegove krvi. Posebno ugajal bo zbor, ki se prepleta po drugem in tretjem dejanju v obliki grškega kora, zdaj svarilno, zdaj bodrilno, zdaj proseče, zdaj grozeče. Ne tr- dimo, da spadajo »Kamposteljski romarji« v visoko literaturo, pač pa bodo lepa cvctka v mistični gredici žive vere našega naroda. —k Zbori, rncscčna revi a za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. izdaja in zalaga pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. lzšla prva številka letošniega letnika s sledečo vsebino: Glasbeni del: K. P. Manojlovič: Orluj orle, moški zbor, E. Adamič: Za njo kot riba za vodo, moški zbor, I. Ocvirk: Jabnka, mcšani zbor. Književna priloga: Uvodnik. Slika dr. G. Kreka, A. Dolinar: Novi akordi (1901—1914), Emil Adainič, Dr. S. Vurnik: Potrebe slov. glasbenega življenja v letu 1926, Ant. Dobronič: In hoc signo vinces!. S. Cerut: Dva učiteljska pevska zbora. Naši skladatelji. Pevske organizacije. Pevska društva. Glasbeni listi. Operna m koucertna kronika. Iz glasbenuga sveta. Listnica uredništva in uprave. — Naročnina na »Zbore« znaša za leto 1926: za državo SHS 40 Din. za Italijo 30 lir, za Amcriko poldmgi dolar. Naroča se revija na naslov: Uprava »Zborov«, puvsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. — Toplo priporoeamo lično litografiran in krasno tiskan list v naročbo vsem pevskiin društvom in zborom, pevceni. učit. knjižnicam tcr sploli vsem, ki se za glasbo zanimajo. Vscbina prvc Stevilke je bogata in raznovrstna. Po ->Novili Akordih« Slovenci še nismo imeli tako lepega glasbenega lista kot so »Zbori«. —k Kostnes. Kakor drtiga leta, tako tudi Ietos opozarjam učiteljstvo na poljudno znanstveno revijo ><Kosmos«, ki izlmja že mnogo let v Stuttgartu. Število naročnikov že daleko presega '/< milijona, kar potrjuju njeno popularnost in vrednost. Letno izide 12 bogato ilnstriranih zvezkov in štiri knjige. Vsak naročnik dobiva tudi druge znanstvene knjige iz njene založbe po znatno znižani ccni. Vscbina letošnje 1. številke ie: Misli na pradobo naše zernlje in človeštva. --- Špirit iz dima. — Prilisk krvi in povapnjenje žil. — Zeleni žarek. — Štirinožna ptica. — .le svct neskončen? — Članki o nekaterih interesantnih rastlhiah, živaliii, otokih, pojavih v zraku, v vodi itd. Letos izidejo štiri knjige: 1. Harmonija v naravi. — 2. Med ekvatorjem in poloin. — 3. O izvoiu umetnosti. — 4. Planeti in ljudje. Naročnina za celo luto znaša 1-8 rentnih mark (12 zvezkov + 4 knjigc). Revijo posebno priporočam učiteliskim knjižnicam. Zahtevajtc prospekte in pišite na naslov: T. Seliškar, šol. upr. v Cerkljali ob Krki. —k »Ženski svet« — letnik IV. — 1. štev. — Z letošnjim letom stopa ta lepi slovenski ženski list v četrto leto svojega obstoja. Previdno, a vztrajno se dviga in izpopolnuje njegova vsebina. Beletristični del, četudi nismo še srečali dosedaj v njcm še vseli našili literaniih prvakov, prinaša prav prijetne, pomembne in lepe stva-ri. Ta številka se odlikuie posebno po lepem čianku (pod »Obrazi in unše«) o Leji Ą a t u r j e v i. Komu ne gre do srca črtica »Moj koledarček«. Pesmice so polnc obeutja. Članek Manice Komanove o naši igralski urnotniei Polonici J u v a n o v i s sliko proslavlja njen igralski jubilej. Tudi strokovni dcl je lepo zastopan. Zanimivi in poučni so članki o vzgoji, ki iih nadafjuje Gizela r\ \z v e s t i a so vedno v koraku z današnjimi pojavi žcnskega sibania po švetu. — Priloga je znatno povečana in bogata lepih predlog za ročna dela, kakor tudi obširna v razgovorih, odgovorih in nasvetih, ki pričajo o živahn.i zvczi med naročnicami in listom. — Skromen, a primeren je notranji okrasek lista. Ljubko nas pozdravljajo v novih inicijalkah izza čipkastega okvirja ženske glavice v naših narodnih nošah. Inicijalke je narisal akademični slikar g. M. Gaspari. »Ženski svet«, bodi pozdravljen v četrtcm letu svujega dela. — Naroča se pri upravi za Jiigoslavijo v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1. Letna naročnina Din 64, polletna Din 32, četrtletna Din 16. — Nove naročnice naj se požurijo s prijavo, da ne bo zopet kakor v vseh prošlih treh letih, zinanjkalo lista. —k Dr. Janko Kotnik, »Slovensko-francoski slovar« s seznanotn nepravilnih glagolov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Liubljani. Ccna vez. izv. 70 Din. Po svetovni vojni se je težišče glede znania tui.ili jez-ikov slovenskega naroda pomaknilo od nemščine k francoščini in čez 10 let bo znal vsak izobražen Slovenec francosko, kot je znal svoje dni nemško in ker je v srednjih šolah francoščina vpeljana že v drugetn razredu. se bo naš dijak v -7. letih že prav dobro navadil tega svetovnega jezika naših političnih zaveznikov. Zato moramo samo z največjim veseljem p_ozdraviti( dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prepotreben slovensko-francoski slovar. Besednjak ie plod mnogoletnega dela in truda priznanega strokovnjaka dr. Kotnika. Ima približno 25.000 slovenskili izrazov, besed-izločnic, francoskih besedi pa skoro še enkrat toliko. Ako s 1000 besedami za si!o že govorimo tuj iezik in se za prvo potrebo lahko s 1000 besedami izražamo, in ako vemo, da povprečen inteligent v jeziku, v katerem govori, ne rabi več kot 5000 do 8000 besedi. nam obilica besednega zaklada v tem besedniaku ne samo imponira, ampak nas naravnost preseneti. S pomočjo tega slovarja bo učenje francoščine prava igrača, trgovec bo segel po njem, dijaku bo izborno služil, vsakomur, ki bo iskal francoskega izraza, bo prišel prav. Vsebuje tudi najskritejše besede slov. besednega zaklada, obravnava vse stroke, od filozofiju do vsakdanjih potreb preproste govorice. od znanstva do zabave, od resne plati do humorističnega shvačania. Tudi na frazeologijo se v polni meri ozira. Koncem knjige ie pridejan še vrlo potreben seznam francoskih nepravilnih glagolov. ki je prava tolažba vsakemu nefrancozu. Knjiga je priročna in zelo okusno opremliena, tisk lep, jasen, čist in nepremajhen, papir prav dober. tako, da lahko trdimo: zlato jedro v okusni opremi.