Novi tednik
NT&RC
rektor NT&RC d.o.o Jože Cerovšek_ŠT. 24   -    LETO XLVII     -     CELJE, 1 7. 6. '93      -      CENA 11 O SIT    Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič
Voaei
Suša na Celjskem ali narava In človeška neumnost z roko v roki.
Stran?.
Džungla
v domu
pionirjev
Ali v njem res gradijo bife? Vroča tema na stranilž.
IZVSEBINE:
Tema tedna
QbarftMft/mffijejMp//mfeoWre.S(/anA
Kriminal
Zlorab^a Latv^ ušla. Stran 19.
Nakupi
Za vročepoktneanl. StranS.
Astrološki kotiček
Pole^ 93, Narcis, Ormji. Stran 32.
Naši ljubi trpeči otroci
Tema tedna o otrocih, žrvah nasilja, na strani9. Reportaža Otrol( sovraštva
na strani 20.
lAoz,ki ne nosi Idobuka
Pestra desetletja Šentjurčana Ernesta Rečnika. Stran 21.
2
Po dobrih stotih dneh vladanja
Predsednik celjskega IS Jože ZImšek s sodelavci sklical pnro novinarsko konlerenco
»Iz sprejetega proračuna za leto
93, ki v veliki meri temelji na pro-
gramu dela našega IS, izhajajo tudi
vse prednostne naloge za nadaljnje
delo. Od danes naprej torej ne bomo
več vse povprek govorili o tem, kaj
je v Celju potrebno narediti, ampak
se bomo ravnali po jasno določenih
prioritetah,« je v uvodu prve novi-
narske konference, sklicane po do-
brih stotih dneh nove celjske vlade,
povedal predsednik Jože Zimšek.
Na novinarski konferenci so so-
delovali tudi Zimškovi najožji sode-
lavci, sekratarji za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja Damjan Vreč-
ko, družbene dejavnosti Zeljko Ci-
gler, družbeno ekonomski razvoj
Rudi Videtič in finance Danica Do-
beršek. Zimšek je opozoril, da čaka
IS najprej reorganizacija družbenih
dejavnosti in komimalnega gospo-
darstva, med izrazito prednostne
naloge pa sodijo tudi sanacija
ozračja ter vpliv - kolikor je to glede
na obstoječo zakonodajo sploh mo-
goče - na oživljanje gospodarstva in
ohranjanje oziroma boljšanje soci-
alne ravni občanov.
V Celju bodo v prihodnjih mese-
cih skrbno nadzirali vse proračun-
ske porabnike, v IS si kar precej
obetajo od smelo zastavljenega pro-
grama pospešenega razvoja drobne-
ga gospodarstva, v prihodnjih dneh
pa naj bi z Obrtno zbornico Slove-
nije podpisali pismo o nameri za
dolgoročno sodelovanje v sejemski
dejavnosti. V pripravi je projekt Ce-
Ije-regijsko središče, ki ga zdaj še
dopolnjujejo po posameznih sektor-
jih, javno pa ga bodo predstavili
jeseni. Precejšnja rakava rana v živ-
ljenju mesta, ki bi se je Celjani radi
čimprej znebili, pa je tudi neurejen
promet. Še zadnje razprave o modri
coni, sklicane za te dni, naj bi na-
mreč tudi v prometni in parkirni
režim prinesle več reda.        ____
I. STAMEJČIČ
Draovšek
ne misli
popuščati...
LJUBLJANA, 15. junija
(STA) - Slovenski premier
dr. Janez Drnovšek je na
redni mesečni novinarski
konferenci povedal, da se
vlada sooča z vrsto priti-
skov, predvsem v zvezi
z zahtevami za višje plače
ter za povečanje cen kme-
tijskih pridelkov. Vlada ne
bo popustila, vztrajati na-
merava pri začrtani proti-
inflacijski politiki. Kar za-
deva plača šolnikov, je vla-
da po Drnovškovih bese-
dah ponudila najvišjo mož-
no izhodiščno plačo, ki jo
še »zdrži« proračun in »od
tu naprej ne more popušča-
ti«. Drnovšek je zahtevo po
interpelaciji pravosodnega
ministra ACha Kozinca oz-
načil kot neupravičeno in
zanikal kakršne koli name-
re o zamenjavah v vladi ter
tudi morebitno glasovemje
o zaupnici vladi.
...pa tudi Icmetie
ne
LENDAVA, 15. junija
(STA) - Kmetje so tudi
v torek in sredo blokirali
mejna prehoda v Dolgi vasi
in Hodošu. Po ponedeljkovi
celodnevni zapori mejnih
prehodov z Madžarsko
v Dolgi vasi in Hodošu, ki
je z dežurstvi trajala vso
noč, so zaprli še mejna pre-
hoda v Gornji Radgoni na
meji z Avstrijo ter v Zavrču
na meji s Hrvaško.
Lokalna
samouprava kot
osnova
demokracije
LJUBLJANA, 14. junija
(STA) - V Ljubljani je bil
dvodnevni francosko-slo-
venski kolokvij o lokalni
samoupravi in lokalni
upravi, ki ga je pripravil
Slovenski akademski klub
v sodelovanju z Evropskim
skladom za svobodo govora
in Slovenskimi krščanski-
mi demokrati. Jean-Chri-
stoph Bas, ki je govoril
o francoski izkušnji lokal-
ne samouprave in uprave je I
dejal, da so finance odločil- II
ne za uspešno delovanje lo-
kalnih skupnosti, dejstvo
pa je, da se subvencije dr-
žave vsako leto spreminja-
jo. Odvisne so od dohod-
kov, ki jih država ustvari,
kar pa je v času gospodar-
skega razveta več, v gospo-
darski krizi pa manj.
■NOVI TffiNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena   Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Basa, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: f^anjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov     uredništva:     Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Država
obljubila
sanacijo
v ponedeljek se je na
izredni seji sestal velenjski
izvršni svet, ki je medse po-
vabil tudi državnega sekre-
tarja za energetiko Borisa
Soviča. Povod za izredno
zasedanje so večkrat prese-
žene meje dopustnih kon-
centracij žveplovega dvo-
kisa v velenjskih krajevnih
skupnostih.
Do onesnaževanja priha-
ja zaradi pospešene proiz-
vodnje električne energije
v šoštanjskih termoelek-
trarnah, v Velenju zahte-
vajo, da se proizvodnja
električne energije prilago-
di ekološkim razmeram, ne
pa da je proizvodnja po-
drejena elektroenergetski
bilanci Republike Sloveni-
je. Sicer nekateri Velenjča-
ni ocenjujejo ponedeljkovo
izredno zasedanje izvršne-
ga sveta kot spremembo
imen in podaljševanje ro-
kov. Nasprotno pa v občin-
ski vladi menijo, da so do-
segU korak naprej.
Na srečanju so se dogo-
vorili, da bo republiška
vlada do jeseni pripravila
konkretna zagotovila za
sanacijo petega bloka šo-
štanjske termoelektrarne.
Poleg tega so sprejeli tudi
nekaj kratkoročnih ukre-
pov za okolico šoštanjske
termoelektrarne, kjer v bo-
doče ne bi smelo prihajati
do tako hudega onesnaže-
vanja.
US
Priprave na lokalne volitve
Janez Lampret ¥ UubUano, Marko ZIdanšek na čelu CeUskIh SKD
Minulo sredo so na izredni volilni kon-
ferenci za nov^a predsednika celjskega
občinskega odbora Slovenskih krščan-
skih demokratov izvolili Marka Zidan-
ška, ki je že od sredine aprila nadomeščal
dosedanjega predsednika Janeza Lam-
preta. Lampret je namreč prevzel zadol-
žitev v reorganizaciji slovenskega PTT
podjetja, zato je ocenil, da v času pred
lokalnimi volitvami ne more več voditi
dela strankinega občinskega odbora.
Celjski SKD so kot parlamentarna
stranka konstruktivno sodelovali pri ra-
zreševanju kadrovske in politične krize
v občini ter z dvema članoma vstopili
tudi v februarja izvoljeno občinsko vla-
do. Zadovoljni so s sporazumom o sode-
lovanju s stranko Narodnih demokratov,
prvi koraki povezovanja na občinski rav-
ni pa dajejo možnosti za boljše in uspeš-
nejše sodelovanje desnosredinskih
strank. Trenutno že deluje skupen po-
slanski klub obeh strank, narodni demo-
krati pa se vključujejo tudi v številne
komisije občinskega odbora SKD.
V svojem govoru je dosedanji predsed-
nik Janez Lampret poudaril: »Organizi-
rati moramo sodobno državno upravo in
vse pomembne institucije infrastrukture,
ki so potrebne za sodobno pravno in eko-
nomsko urejeno državo, v kateri bodo
državljani živeli zadovoljno. Pri tem je
najtežje pretrgati popokovino, ki nas na
žalost še kar tesno veže s preživelim real-
socialističnim režimom.« Pri tem se je
zavzel za kar najhitrejše odpravljanje
tragičnih posledic preteklosti, opozoril,
da se je potrebno z vsemi močmi potrudi-
ti, da Teharje - kraj trpljenja v neposred-
ni bližini Celja - končno dobi svoje mesto,
ki mu na osnovi zgodovinske tradicije
tudi pripada. V luči bodoče organizira-
nosti lokalne samouprave je to sedež bo-
doče občine.
»Celjski krščanski demokrati nadalju-
jemo z ustanavljanjem krajevnih stran-
kinih odborov, oživljanjem komisij v ok-
viru občinskega odbora, svoje člane pa
bomo predlagali tudi za delo v komisijah
strankinega republiškega odbora,« je po-
udaril predsednik Marko Zidanšek in
pojasnil, da so se v pripravah na lokalne
volitve odločili še za dodatno komimici-
ranjem s članstvom preko posebnih
okrožnic.
I. STAMEJČIČ
Za Rimske se zdaj zanima Krka
Tiskovna konferenca poveUnika PŠ TO za Zahodno Štajersko ¥lklla Krainca
v okviru reorganizacije, ki
trenutno poteka v TO, zazna-
movala pa jo bo tudi spre-
memba imena - namesto Teri-
torialna obramba se bodo slo-
venske oboržene sile, potem ko
bo sprejet zakon v državnem
zboru, imenovale Slovenska
vojska - je poveljnik 8. pokra-
jinskega štaba TO za Zahodno
Štajersko mag. Viki Krajnc na
ponedeljkovi tiskovni konfe-
renci povedal, da gre tudi za
pomladitev kadrov. V sloven-
ski vojski naj bi v bodoče kot
vojaki službovali fantje stari
do 30 let, častniški kader pa
naj bi imel največ 40 do 50 let
starosti.
Krajnc je tudi dejal, da
v slovenski vojski ne bodo
oblikovali posebenga vojaške-
ga izobraževalnega sistema,
ampak se bodo oprli na civilno
izobraževalno nu-ežo z dodat-
kom vojaškega usposabljanja
po doseženi ustrezni izobraz-
bi. Za podčastnika bo potreb-
na najmanj 4. stopnja izobraz-
be, plus štiri mesece usposab-
ljanja, za častnike pa sedma
stopnja in šest mesecev dodat-
nega vojciškega usposabljanja.
Primerni kandidati naj bi se
šolali in sp>ecializiraii tudi
v Nemčiji, Avstriji, Švici in ce-
lo na znamenitem West Pointu
v ZDA, potrebno pa bo tudi
usposabljanje za vojaške opa-
zovalce Združenih narodov.
Glede zdravilišča v Rimskih
Toplicah je Krajnc povedal, da
bo ministrstvo objekt predalo
najboljšemu ponudniku, ki bo
zagotovil razvoj zdravilišča:
teh je bUo doslej okrog 20,
vendar pa njihovo začetno
navdušenje splahni, ko ugoto-
vijo kakšni posegi in koliko
denarja bi bilo potrebno za re-
vitalizacijo in prodor tega
zdraviliškega objekta na turi-
stičnem tržišču. Kot ponudnik
je zaenkrat v resni kombinaci-
ji Krka iz Novega mesta.
Trenutno je v občini Celje in
v regiji v teku nabor za bodoče
pripadnike TO. Pred naborno
komisijo naj bi se do 24. junija
zvrstilo preko 500 nabornikov
V Celju bosta v kratkem tudi
dve prireditvi: jutri bo na sta-
dionu Borisa Kidriča državno
prvenstvo v atletiki za aktivno
sestavo slovenske vojske, žen-
ske in moški pa se boido pome-
rili v petih disciplinah. Na pri-
reditev sta povabljena tudi
obrambni minister Janez Jan-
ša in poveljnik Republiškega
štaba TO polkovnik Albin
Gutman. 24. junija pa bo v Ce-
lju svečanost ob prvi obletnici
prenove celjske vojašnice.
rojenih leta 1975 ali starejših.
S psihofizično pripravljenost-
jo dosedanjih nabornikov niso
bili posebej zadovoljni.
ROBERT GORJANC
Oživijanje Celjskih knezov
Na'2. zasedanju zbora celj-
ske območne podružnice Sve-
tovnega slovenskega kongresa
so sprejeli poslovnik in nova
pravila območne podružnice
ter predstavili program dela
za naslednje obdobje.
Program zavezuje člane, da
se zavzemajo za spoštovanje
človekovih pravic, spodbuja-
nje podjetnosti, inovativnosti
ter za moralen odnos do pro-
stora, naravne in kulturne de-
diščine. Prav tako se v SSK
zavzemajo za narodno spravo,
za vrnitev pravic in časti, Sve-
tovni slovenski kongres si pri-
zadeva za navezavo nadseboj-
nih stikov s Slovenci po svetu.
Med najpomembnejšimi cilji
je osvetlitev obdobja in vloga
Celjskih knezov, zato bosta
Zveza zgodovinskih društev in
Zgodovinsko društvo Celje
v začetku leta 1994 pripravila
znanstveni simpozij, katerega
osrednja tema bo obdobje
Celjskih knezov.
Podružnica načrtuje tudi
pripravo okroglih miz, kot
stalnih oblik skrbi za varstvo
slovenskega jezika, obravna-
vala pa naj bi konkretne pri-
mere, kot so na primer poime-
novanje lokalov, označevanje
obrtnih in tovarniških izdel-
kov, propagandnih besedil in
podobno.        ^sNA LEJIČ
Kal demografsko ogroženim?
v šmarski občini so še v po-
nedeljek, zadnji dan roka, zbi-
rali številne prijave na natečaj
po zakonu o demografsko
<^oženih območjih, za prido-
bitev razvojnega denarja. Iz
republiške blagajne prispeva-
jo do 30 odstotkov potrebnega
denarja, za desctkilometrski
obmejni pas pa polovico.
Čemu daje prednost šmar-
ska vlada, ki lahko pridobi za
gospodarsko in komunalno in-
frastrukturo nepovratnih 44
milijonov SIT? Letos so dali
prednost zlasti nadaljevanju
gradnje magistralnega vodo-
voda Šmarje-Rogaška Slati-
na-Rogatec, na drugem mestu
je cesta Prelasko-Buče-Kozje
(svetu bi približala vse po-
membnejše gospodarsko sre-
dišče), na tretjem pa kanaliza-
cija za cesto na Boč ter kanali-
zacija v Podčetrtku.
Za obravnavanje petdesetih
individualnih vlog, s področja
malega gospodarstva ter kme-
tijstva (s katerimi želijo prido-
biti v občino še 18 milijonov
SIT), so imenovali komisijo, ki
jo sestavljajo Marjan Drofe-
nik. Stane Sraml in Franc Na-
murš (vsi iz izvršnep^ sveta),
pomagali pa jim bodo Ivan
Mlakar iz kmetijske svetoval-
ne službe ter Zinka Berk in
Lučka Kučan iz občinskega
Sekretariata za gospodarstvo.
Iz malega gospodarstva
imajo po zakonu (in točkova-
nju) največ možnosti tisti, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo, turiz-
mom ali proizvodnimi stori-
tvami, pa tudi z novimi pro-
grami zaposlovanja. Pri tem
bodo posebej upoštevali de-
mografsko najbolj ogrožena
območja ter prosilce, ki zago-
tavljajo več kot polovico svo-
jega denarja. Kmetijcem (ki
želijo nadaljevati z gradnjo
hlevov v tretji fazi) pa bodo
daU posebno prednost za zah-
tevke, ki pretekli dve leti niso
bih upoštevani.
Veliko sedanjih prosilcev je
omenjeni kredit že dobilo, na-
ložbo pa niso uspeli dokončati.
Zato so na zadnji seji šmarske
vlade poudarili, da je za isto
naložbo mogoč le enkratni
kredit.
BRANE JERANKO
V Šentjurju višali cene
šentjurska vlada je na redni
torkovi seji obravnavala med
drugim tudi dopis republiške-
ga urbanističnega inšpektorja
glede črnih gradenj. Ta je na-
mreč zahteval takojšnjo zago-
tovitev občinskega denarja za
morebitna rušenja ter razbre-
menitev šentjurskega urbani-
stičnega inšpektorja Ograjen-
ška, ki opravlja še delo grad-
benega, cestnega in prometne-
ga inšpektorja. Šentjurčani
bodo v prestolnico odgovorili,
naj si prizadevajo za ta denar
predvsem v Ljubljani, saj je
domači proračun preveč
okleščen.
Na seji pa so se strinjali z 31
odstotnim povišanjem kanalš-
čine ter s 16 odstotki več za
pitno vodo - ceno pa morajo po
novem potrditi še na republi-
ški ravni. Po besedžih direk-
torja komunale ne zmorejo po-
krivati več niti stroškov eno-
stavne reprodukcije. Prav tako
so sprejeli 11 odstotno poviša-
nje cen pogrebnih storitev
- njihov redno zaposleni dela-
vec je poškodovan, z najetimi
je dogovorjeno plačilo v proti-
vrednosti nemške marke, nje-
na vrednost pa se je v zadnjem
času povišala za več kot dese-
tino.
V zvezi z vodo je direktor
komimale še povedal, da pri-
pravljajo površinski zajem
Kozarice, zato se bo kmalu j>o-
javila potreba po čistilni na-
pravi (pri tem računajo na re-
publiški delež). Z dosedanjo
količino iz poskusne vrtine pri
Ferležu so zadovoljni, priča-
kujejo pa analizo o neoprečno-
sti. Na seji pa pokazali tudi
občinski seznam individualnih
vlog za demografske kredite.
Iz Ljubljane naj bi prejeli 10
milijonov SIT, prejeli pa so 29
vlog.
BRANE JERANKO
Št. 24 - 17. junij 1993
3
Ne zaupa državi
Velenlskl Izvršnih Srečko Meh o težavah v občini In aelu IS
Velenjska skupščina sodi v slovenskem
prostoru med vzorne. Zaslugo za to nosi-
jo poslanci, nemalo zaslug pa gre pripi-
sati tudi sedanji, tretji občinski vladi
z izvršnikom Srečkom Mehom na čelu.
Za delo občinskega izvršnega sveta je
značilno nenehno iskanje novih rešitev
ter razvojnih možnosti za velenjsko obči-
no. Zato tokrat podrobneje predstavlja-
mo delo velenjskega IS in razmišljanja
predsednika Srečka Meha.
Predlagane sklepe občinskega IS po-
slanci v skupščinski proceduri relativno
dobro sprejemajo. Je to vaša zasluga ali
zasluga poslancev?
Uspevata nam zaupanje in odkritost.
Skupščinski poslanci odločajo, mi pa po-
rabimo veliko sil za izvajanje sklepov.
Sklepi IS niso poskus vsiljevanja volje
drugim, to je le naše delo. Menim, da
mora SO sprejemati generalne odločitve
in voditi politiko občine, IS mora stvari
operativno izdelati in jih izvajati, poseb-
ne naloge pa opravljajo še posamezni se-
kretariati.
Najprej svoje, nato s prstom
navzgor
v velenjskem IS poudarjate, da ste bili
najbolj aktivni pri pripravi proračuna in
prostorskih aktov. V čem vidite smisel
temeljitih priprav?
Proračun je po mojem nmenju vsebina
dela in dogajanja v neki občini, zato smo
mu v našem IS posvetili veliko časa.
Vsak sestavni del je bil deležen pozorno-
sti. Sporazumno z vsemi porabniki smo
poskušali rešiti skupne probleme. Pro-
storski akti pa so po moje predvsem os-
nova, s pomočjo katere kasneje spreje-
mamo generalne usmeritve. Ne pričaku-
jem, da bodo prostorski akti rešili vsa
vprašanja, z njimi le zastavljamo razvoj-
ne cilje. Ti akti se nam zdijo pomembni
za celoten razvoj občine.
Če govorimo o velenjski občini, vseka-
tor ne moremo mimo problema onesna-
ževanja. Imate upanje za ureditev ekolo-
ških vprašanj?
j Ekologija sodi k tistim dejavnostim, ki
pih v IS laihko izvajamo. Ekologijo oseb-
Ino delim na tri sklope. Kot prvo vidim
kklop velikih problemov, kjer smo skupaj
komaj dovolj močni, da bi slovensko dr-
žavo prepričali, da je na tem področju
nujno potrebno nekaj storiti. V drugi
Isklop sodijo aktivnosti, ki jih lahko izva-
Ijamo sami, ter odločitve, ki jih obUkuje-
Bio v občini. Sem na primer sodi urejanje
komunalne deponije, občinski odloki,
problematika divjih odlagališč... So-
dim, da smo na tem področju še premalo
naredili. Tretji sklop aktivnosti je tisti,
ki jih naredi človek sam. Šele ko posa-
meznik sam kaj stori, lahko pokaže s pr-
stom navzgor. Vsi trije sklopi predstav-
ljajo celovito varstvo okolja. Če bodo de-
lovali skupaj, bodo tudi rezultati. Seveda
bo potrebno za ureditev veliko časa. Naš
specifični problem je na primer ureditev
komunalne deponije. Nihče noče niti sli-
šati, da bi jo imel v bližini, kar je čisto
Razumljivo. Veliko bi še lahko govoril
jo ekologiji, saj je to moje nekdanje po-
Idročje, vendar to ne bi bilo pošteno do
jdela celotnega IS.
Srečko Meh: »Resnično ne lažem, pre-
prosto se ne znam zlagati. Rad imam, da
poslancem povemo vse, ne vidim vzroka^
zakaj bi kar koli skrivali. Vedno nasto-
pam kot človek, vedno povem svoja sta-
lišča, nikoli ne nastopam kot predstav-
nik stranke.«
Velenje ne sme biti
provinca
Sedanji velenjski IS, za razliko od pre-
teklih, veliko dela tudi na področju go-
spodarstva v občini. Kot prvi iz\'ršnik ste
sodelovali na seji območne gospodarske
zbornice. Je to slučaj?
V enem tednu smo imeli sejo z obrtno
in gospodarsko zbornico. V usmeritvah
dela IS je zapisano tesno sodelovanje
z gospodarstvom in skupno reševanje
problemov. Razvoj prostora, v katerem
živimo, ni odvisen le od proračuna in SO,
velik vpliv ima gospodarstvo. Mi iščemo
pri njih predvsem informacije, kaj načr-
tujejo in kaj delajo. Tu smo v tem trenut-
ku dosegli soglasje na neki načelni ravni.
Mnogo lahko storimo tudi pri skupnem
nastopu navzven. Gre za velikokrat izre-
čeno prestrukturiranje, saj je v obrti in
drobnem gospodarstvu velenjske občine
zaposlenih manj kot tisoč delavcev od 23
tisoč zaposlenih. Tega ne zmore spreme-
niti samo izvršni svet. Pri tem gre za
iskanje investitorjev in mogoče za nude-
nje finančnih in prostorskih možnosti
s strani IS za uresničitev idej. Pa še nekaj
sem prepričan: menežerjem ne more in
ne sme biti vseeno, kakšno kulturo, šport
ali izobraževanje bomo imeli. Gre za os-
novno vprašanje ali bo velenjska občina
ostala provinca ali ne.
Probiemi se oddaijujejo
V Velenju je v zadnjem času vse več-
krat slišati o potrebnih pritiskih na drža-
vo, na proračun, na sodelovanje z mini-
strstvi ... Začetek tega je v IS.
Država je na splošno slab gospodar.
Trenutno skozi proračun in državni apa-
rat obvladuje slovenski prostor, vendar
v bodoče najbrž ne bo možno obvladova-
ti vseh občin iz enega centra. Rešitev
vidijo v lokalni samoupravi, vendar bo
sprejem zakonodaje problem rešil le na
globalni ravni. Občinam jemljejo vire
dohodkov, puščajo pa jim obveznosti.
Nam so ostaU na primer vzdrževanje
cest, komunalije, socialna stanovanja,
večina virov pa je v Ljubljani. To je gro-
zovito, nihče ne skrbi za socialno proble-
matiko. Kako bodo reševali konkretne
probleme, inšpekcijske službe, upravo za
urejanje prostora, izdajanje raznih dovo-
ljenj? Pojavlja se kopica vprašanj, ki jih
v občinah rešujemo danes, država pa mi-
sli, da jih bo lahko reševala pod svojim
okriljem. Ugotavljam, da bodo problemi
še bolj oddaljeni, iz Velenja na primer
kar 80 kilometrov. Prepričan sem, da
prenašanja avstrijskih, švicarskih in ne
vem kakšnih še modelov ne bo prineslo
rezultatov. Mi smo Slovenija, naše pro-
bleme bi kazalo reševati na lasten način.
Se strinjate z ugotovitvami, da bi bilo
potrebno najprej doreči vsebino dela bo-
dočih občin, šele nato bi kazalo razprav-
ljati o oblikah?
Natanko tako. V IS se ukvarjamo
s konkretnimi težavami. Ko se bo odloči-
lo, kako se bodo ti problemi reševali
v prihodnje, bo tudi znanč, kakšna bo
lokalna samouprava.
Večkrat omenjate, da je Velenje pri-
krajšano v slovenskem prostoru...
Država bi morala za vse občine enako-
vredno skrbeti. Tu gre za zaupanje, zato
državi ne zaupam. Če neki občini, ki je
čisto slučajno ljubljanska mestna občina,
nameni polovico več denarja za skupno
porabo kot občinam v obrobju, država ni
poštena in pravična.
Težave je potrebno reševati
v velenjski občini razmišljate tudi
o razvoju turizma, čeprav se vam nekate-
ri ob tem posmihajo?
Tisti, ki se nam smejijo, ne verjamejo,
da bomo rešili ekološke probleme. Če bi
čakaU na dokončno sanacijo Šaleške do-
line, bi zamudili, zato je o turizmu že
potrebno razmišljati. Če bi na področju
ekologije uspeli uresničiti vse dogovorje-
ne roke, potem ne vidim vzroka, da Vele-
nje ne bi moglo nastopiti s turistično
ponudbo. Občina Velenje ni le mesto, je
mnogo večji prostor, turizem pa ni vezan
na meje. Moje prepričanje o turističnem
razvoju Velenja potrjuje tudi pripravlje-
nost investitorjev, ki bi želeli vlagati v to
»najbolj onesnaženo področje«, pred-
vsem v jezero.
Delo IS gotovo pestijo tudi problemi,
specifični za velenjsko občino?
Temeljni problem je pomanjkanje ča-
sa. Vse ostalo se da rešiti, reševanje raz-
vojnih konceptov pa terja več časa. Čas
je potreben za povezave s sosedi, za pre-
učevanje možnosti, prednosti in slabosti,
ki jih ima ta prostor.
V večini slovenskih občin prihaja do
nasprotij. Zdi se, kot da v Velenju ni
nevarnosti?
V Sloveniji prihaja do nasprotij ali
med županom in IS ali med SO in IS.
V velenjski občini ni nasprotij in prepri-
čan sem, da jih ne bo. Natančno imamo
opredeljeno, kaj kdo dela. Če je IS izva-
jalec sklepov SO, ne more biti nesoglasij.
Po naravi sem veUk optimist, vedno iš-
čem rešitve. Prepričan sem, da je mnogo
lažje delati, če človek poskuša probleme
reševati, ne pa da je samo proti.
URŠKA SELIŠNIK
SVET MED TEDN®M
Na bosansici način
Piše:
Slaven Bosnič
Bosna in Hercegovina
umira pred očmi svetovne
javnosti. Vse bolj je podob-
na bolniku, ki nima več no-
bene možnosti, da bi preži-
vel in za katerega je evta-
nazija edini izhod. Takšna
koncentracija zločinov, kot
jih je bilo mogoče videti
v Bosni v preteklih 15 me-
secih izključuje vsakršno
možnost sobivanja treh na-
rodov, tako kot je bilo
predvideno z Vance-Owno-
vim načrtom. Armada Bos-
ne in Hercegovine je prešla
v ofenzivo na področju
srednje Bosne in zelo malo
je možnosti, da bi podpiso-
vanje premirij v odkriti
vojni med Hrvati in Musli-
mani, prineslo mir. Srbska
stran že od vsega začetka
vztraja na tem, da je v Bos-
ni državljanska vojna, kar
je svet odbijal in je krivico
pripisoval srbski strani.
Zdaj ni več dileme. Zares
se je začela državljanska
vojna in govoriti samo
o srbski agresiji ni dovolj,
da bi se definiralo stanje
v Bosni. Vodja bosanskih
Hrvatov Mate Boban je
oblikovanje hrvaške drža-
ve jemal kot izvršeno dej-
stvo in delal vse, da zao-
kroži svojo kvazidržavo.
Z brezrezervno podporo iz
Zagreba, je Boban vodil
politiko konfederalizacije
BiH, kar pomeni politiko
njene delitve. Hrvaške po-
litične špekulacije kot pod-
piranje suverene Bosne in
Hercegovine in dejansko
njeno razkosavanje, se zdaj
Hrvaški vračajo kot bume-
rang. Čeprav hrvaški medi-
ji poskušajo na vse načine
skriti vse večjo nepriljub-
Ijenost Tudmana v svetu, je
jasno, da je prav njegova
politika do Bosne in Herce-
govine imela za posledico
»tihe sankcije« in nevarno
padanje ugleda Hrvaške
v svetu.
Srbska stran lahko z za-
dovoljstvom gleda, kako se
ražplamteva vojna med
dovčerajšnjimi   zavezniki.
Hrvati in Muslimani. Med-
tem ko je medijska pozor-
nost usmerjena na te kon-
flikte v srednji Bosni, Srbi
uničujejo Goražde, zadnjo
musUmansko enklavo
v vzhodni Bosni. Sicer je
Goražde pred osmimi, de-
vetimi meseci že odbilo
srbsko ofenzivo, vendar pa
je težko pričakovati, da bi
se še lahko upiralo nekaj-
krat močnejšemu nasprot-
niku.
Največji problem musli-
manske strani je pomanj-
kanje oborožitve, za ilu-
stracijo pa priča dejstvo,
da si trije borci delijo eno
puško. O pomanjkanju tež-
ke oborožitve pa nima smi-
sla izgubljati besed. Že od
samega začetka vojne je
hrvaška stran sistematično
zaustavljala orožje, ki bi
moralo priti do musliman-
skih borcev. Nobena skriv-
nost ni, da je HVO na vse
načine poskušala prepreči-
ti deblokado Sarajeva. Bo-
ban se je vseskozi šel dvoj-
no igro: Muslimane, je dr-
žal v iluziji, da so Hrvati
njihovi vojaški zavezniki.
Nova faza vojne se je za-
čela - zdaj so se jasno profi-
lirale tri strani, ki se borijo
za življenjski prostor. Mu-
slimani so v najslabšem po-
ložaju: večji del musliman-
skih ozemelj je okupiran,
nobenih možnosti ni za na-
bavo večjih količin oboro-
žitve, prav tako pa je velik
problem logistična podpo-
ra, saj vse poti za oskrbo
vodijo skozi Hrvaško.
V mirovne iniciative nih-
če več ne verjame, svet pa
ima vse manj moči in volje
za rešitev bosanskega pro-
blema. Izetbegovičeva
aureola žrtve, ki jo razka-
zuje po svetu, za njegov na-
rod ne pomeni nič, pa tudi
sam se je že prepričal, da je
verbalna podpora Zahoda
golo taktiziranje. Že leto
dni ga trepljajo po ramenu
in prepričujejo, da bo vse
v redu. Kakžno je to dobro,
pa se najbolje vidi po tem,
da je že štiri milijone bo-
sanskih Muslimanov ubitih
na najbrutalnejši način.
Vprašanje zdaj je, kaj je »še
slabše« po evropskih me-
rilih.
IViozirsIca sicupščina se je pobrala
Zadnje zasedanje mozirske skupščine,
je za nekatere pomenilo čudež, za druge
pa normalen poskus razpleta skupščin-
ske krize. Kaj je vplivalo na skoraj ču-
dežno udeležbo, ali že napovedano neru-
šenje iz\TŠnika Alfreda Božiča ali so od-
borniki želeli reči svoje pri volitvah žu-
pana ali pa so se zavedeli, da pomeni
občina brez skupščine mrtvo občino, je
Vprašanje. Vendar so se poslanci v petek
prebili čez polovico dnevnega reda, po-
novno pa naj bi se sestali jutri, v petek,
ko bodo še enkrat izvedli volitve za žu-
pana.
Na zasedanju pretekli teden nobeden
od kandidatov, Ivan Glušič in Franc Mi-
klavc, ni dobil dovolj glasov. Prvi je bil
prekratek za 7, drugi pa za 5 glasov. Oba
kandiata sta predstavila izhodišča svoje-
ga dela, oba pa bi svoje poslanstvo
opravljala neprofesionalno.
Veliko pozornost so posvetili preobli-
kovanju SO v en zbor oziroma naj bi
Ostali trije zbori s skupnim glasovanjem.
1*0 burnih razpravah, ali je preoblikova-
nje zakonsko dovoljeno in kakšne pri-
stojnosti bi sploh imela takšna skupšči-
na, so predstavniki statutarno pravne
komisije povprašali v Ljubljani. Teim so
izvedeli, da tovrstne skupščine v praksi
že delujejo po Sloveniji. Tako so se mo-
zirski poslanci odločili, da bodo osnutek
preoblikovanja SO ponudili v javno raz-
pravo, nato pa bo že v petek statutarno
pravna komisija pripravila pisno obra-
zložitev in ustrezno spremembo statuta.
Po vsej verjetnosti bo v mozirski skupš-
čini že na naslednjih zasedanjih odločala
večina prisotnih ooslancev.
V družbenopolitičnem zboru so poslanci
izvolili novo vodstvo. Predsednik DPZ je
Jože Mermal, podpredsednik pa Herman
Remic.
Sporna na zasedanju pa je bila razpra-
va o konstruktivni nezaupnici izvršnemu
svetu. To točko je predsedstvo mozirske
SO že prej umaknilo z dnevnega reda,
ker nihče ni pisno soglašal za protikan-
didata Alfredu Božiču. Poslanci so naj-
prej zahtevali, da mora ta točka ostati na
dnevnem redu, nato pa so sklenili, da
bodo ustrezne institucije opravile revizi-
Na ločeni seji so se v preteklem tednu
sestali tudi poslanci zbora združenega
dela, ki so ugotavljali, da so bila sredstva
po poplavi pravilno razporejena. Pripo-
ročili so, naj imajo prednost pri odprav-
ljanju posledic poplav cesti v Podvolov-
Ijek in Ljubno Luče, ter jez v Spodnji
Rečici. Več sklepov pa je povezanih tudi
s podjetjem Glin, ki ga je treba za vsako
ceno sanirati.
jo proračunske in izvenproračunske po-
rabe, revizijo poslovanja Javnega podjet-
ja Komunala in vseh, ki so pridobili kon-
cesije, ter revizijo vseh namensko dode-
ljenih sredstev po juniju 1990. Šele nato
bodo razpravljali o delu in zaupnici ob-
činskemu izvršnemu svetu.
URŠKA SELIŠNIK
Pomembni gosti v Šentlurju
Danes, v četrtek popoldan, bodo na obisku v šentjurski občini
predsednik slovenskega parlamenta, Herman Rigelnik ter mini-
stra za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti, Miha Jaz-
binšek in dr. Maks Tajnikar. V Šentjurju se bodo sestali z doma-
čimi gospodarstveniki, ogledali si bodo novo Alposovo linijo za
proizvodnjo cevi, obiskali Ipavčevo hišo ter planinski Tajfun.
BJ
Borci o spominsiciii siovesnostili
Združenje borcev in udeležencev NOE Celje in Slovenske
Konjice je včeraj v dogvoru s predstavniki Skupščine občine
Slovenske Konjice pripravilo posvet o ohranjanju spomina na
žrtve nacizma na Stranicah.
S posvetom so želeli odpraviti glavne pomanjkljivosti pri
organizaciji in izvedbi spominskih slovesnosti ob grobovih na
Stranicah, k temu pa jih je vzpodbudil tudi nerešen status tega
regijskega spomenika. Za prihodnje slovesnosti bodo izdelaU
natančen protokol. Posvet sta vodila predsednik konjiškega
občinskega odbora Franjo Marošek in predsednik celjskega
medobčinskega sveta Risto Gajšek. MBP
Zaenicrat ne Ic višlim cenam
v Javnem podjetju Komunala Celje so občinski IS zaprosili za
soglasje k od 8 do 35 odstotkov višjim cenam čiščenja javnih
površin. Kljub temu, da zdajšnje cene pokrivajo le še 80 odstot-
kov dejanskih stroškov čiščenja in da so nespremenjene že od
lanskega avgusta, je IS predlog zavrnil, da ni dovolj jasno
utemeljen.
O višjih cenah čiščenja javnih površin bodo tako v Celju
ponovno spregovorili na eni prihodnjih sej IS, v Komunali in
strokovnih službah pa morajo obrazložitev za zvišanje cen
natančneje utemeljiti. Zdajšnjemu predlogu so namreč člani IS
očitali, da je poln računovodsko-finančnih fines in težko ra-
zumljiv. IS
Št. 24 - 17. junij 1993
4
Elegantova pot v slovenski vrh
Večina Izdelkov na tuje - Nov obrat v Loki pri Žusmu - Kritike na račun direktorja
Medtem, ko je stari celjski Toper
moral v stečaj, pa se je nad-vodo
uspelo obdržati šentjurskemu Ele-
gantu, kjer sb se pred leti odcepili in
prevzeli tudi del Toprovih dolgov.
Danes se Elegant prebija v vrh slo-
venskih proizvajalcev, med delavci
pa je slišati očitke, da za slabo pla-
čilo garajo kot črna živina.
V Elegantu je trenutno zaposle-
nih približno 370 delavcev. Večina
ljudi dela v športnih programih, po-
leg tega imajo v tem šentjurskem
podjetju še program trikotaže in
srajc, letos so ponudbo dopolnili še;
z ženskim programom. Elegant je i
torej mlado podjetje, ki si je moralo;
izboriti svoje mesto na tržišču, raz- !
viti lastno blagovno znamko ter sel
uveljaviti   v   konkurenci   drugih j
uspešnih in v preteklosti tudi moč- ;
nejših proizvajalcev.
Poslovanje je letos uspešnejše kot
lani, je povedal direktor Zvone Le-
skovšek. Letos so v prvih treh mese-
cih poslovali brez izgube, ni bilo
prisilnih dopustov, niti niso odpuš-
čali delavcev. Odkar so se odcepili
od celjskega Topra, so zaposlili 90
ljudi. Leskovšek pravi, da v podjet-
ju ne pristajajo na splošno sloven-
sko miselnost, da je treba odpuščati
ljudi, če podjetje nima dobrega pro-
grama. »V Elegantu se držimo nače-
la, da je treba najti tržišče in zapo-
sliti ljudi. S tem pa je pritisk na
delovno uspešnost velik. Elegant
ima namreč visoke anuitete od biv-
šega Topra. Ob odcepitvi smo prev-
zeli približno milijon in pol nem-
ških mark dolgov. Pretekle izgube
nismo prenašali na družbena pleča,
temveč sami saniramo svoj del To-
prove izgube. Za pokrivanje izgube
nismo dobili nobenega denarja,
Elegant ima dolgove v svoji bilanci,
redno je treba plačevati zapadle
kredite in obresti. Če svojih obvez-
nosti ne bi izpolnjevali, nas čakajo
posledice, kakršnih si ne želimo,« je
razlagal Leskovšek.
Prednost tujini
Večina Elegantovih izdelkov je
namenjena kupcem v tujini. Proda-
jajo predvsem v Nemčijo, v zadnjem
času se usmerjajo v Italijo, dežele
Beneluxa ter Švedsko. Domačemu
tržišču so namenili 10 odstotkov
proizvodnje. Lani so na tuja tržišča
prodali 88 odstotkov proizvodnje,
letos nameravajo izvoz povečati na
95 odstotkov, del izdelkov za doma-
če tržišče pa narediti v kooperaciji
z drugimi tekstilci. Povpraševanje
na domačem tržišču se namreč
v zadnjem času po direktorjevih be-
sedah precej povečuje. Samo maja
so na domačem tržišču dosegli pre-
ko 11 milijonov tolarjev realizacije,
kar je za Elegant zelo dober rezul-
tat, dela pa imajo dovolj tudi za
poletne mesece.
Še pred nekaj leti so v Elegantu
delali na 15 do 20 let stari opremi,
imeli so eno proizvodno halo brez
skladišča. Postopoma so se lotili po-
sodabljanja osnovnih sredstev, raz-
širili prostore, posodobili so likalni-
co in krojilnico, dogradili skladišče
ter proizvodno halo v Šentjurju. Del
trikotaže še dela s staro opremo, ki
jo bodo posodobili v prihodnje.
»Praktično smo obnovili tri četrtine
starega Eleganta,« pravi Leskovšek.
Pred kratkim so Sentjurčani vzeli
v najem Aerov obrat v Loki pri Žu-
smu in ga temeljito obnovili. Na-
jemna pogodba je sklenjena za 15
let, tri leta plačujejo ugodno najem-
nino, ker so zaposlili 30 Aerovih
tehnoloških viškov, jih prekvalifici-
rali, skupno pa je danes v Loki za-
poslenih 78 delavcev. V tem obratu
šivajo predvsem srajce in ženske
bluze, delno tudi majice in še neka-
tere druge izdelke iz njihovega lah-
kega programa. Direktor ocenjuje,
da imajo v Loki enega najsodobnej-
ših programov za izdelavo srajc in
bluz, opremo so uvozili iz Nemčije
in Japonske. Cilj Eleganta v prihod-
nje pa je po Leskovškovih besedah
ta, da si kolektiv dokončno izbori
mesto prvega proizvajalca zimske
in športne konfekcije v Sloveniji,
nadaljuje z uspešno prodajo preko
državnih meja in se dokapitalizira.
Delavci se pritožujelo
Leskovšek je očitno človek trde
roke, zaradi česar nekateri delavci
na njegov račun povedo tudi kakšno
ostro besedo. Da garajo kot črna
živina, da so norme in zahteve viso-
ke, da se za stroji preprosto ne da
več zdržati in da so ljudje pod veli-
kim psihičnim pritiskom, saj po-
djetje po njihovi oceni vodi pravi
tiran. Obenem pa ljudje niso zado-
voljni s plačami. Leskovšek je vse te
obtožbe komentiral takole:
'»V Elegantu nimamo nobenih po-
sebnih in dodatnih norm. Norme in
standardi so preneseni iz bivšega
Topra in jih doslej nismo povečeva-
li. Že v starem Topru pa so bili
standardi na visokem nivoju zaradi
dobre kvalitete. Nismo zahtevnejši,
niti manj  humani v primerjavi
z drugimi podjetji. Če že govorimo
o humanosti - bil sem eden prvih
direktorjev, ki je zaposlenim poleg
malice dovolil opoldanski odmor,
da lahko popijejo svojo kavo. Prito-
žujejo se morda tisti, ki še niso doje-
li, da danes podjetje ne more raču-
nati na družbeno pomoč in da se
moramo preživeti z lastnim delom.
Pritožujejo se tisti, ki niso dojeli,
koliko naporov je potrebno od vseh
skupaj. Izogibam se imenu delavec,
govorim o zaposlenih. Tudi sam sem
zaposlen, ne lastnik in moram iz-
polnjevati svoje obveznosti. To pri-
čakujem tudi od vseh ostalih. Če pa
zaposleni mislijo, da lahko v služ-
Lastninjenja, pravi Leskovšek, se
bodo lotili po zakonu. Elegant nima
nobene by pass firme, otvoritvene
bilance zaenkrat še nimajo. S certi-
fikati naj bi zaposleni po zakonu
postali večinski lastniki Eleganta.
V prvem delu nameravajo olastnini-
ti 20 odstotni delež, v drugem delu
pa bodo poskušali od sklada odku-
piti preostali del, tako da bi dosegli
vsaj 51 odstotni delež.
benem času vodijo debate in so pre-
pričani, da jih zaradi tega ne smem
niti opozoriti, potem pa verjetno ne
razumejo sodobne industrijske
družbe. S tem se ne obremenjujem,
kajti sicer bi kot direktor lahko vr-
gel puško v koruzo, tega pa ne na-
meravam storiti. Ko sem prišel
v Elegant, mi je znani finančnik
s Celjskega dejal, da podjetja
s takšno zadolženostjo ne bom mo-
gel obdržati nad vodo. Sam sem bil
drugačnega mnenja in tudi dokazal,
da Elegant lahko splava. O plačah
pa tole - redno jih izplačujemo vsa-
kega 15. v mesecu, čeprav ni lahko
priti do denarja. Če ljudje delajo,
lahko zaslužijo. Povprečna plača
proizvodnih delavk pa je približno
30 tisoč tolarjev.«     IRENA BAŠA
Gorenje Slovaicia
Na področju nekdanje
Češkoslovaške je velenjsko
Gorenje doslej prodalo pri-
bližno 300 tisoč velikih go-
spodinjskih aparatov.
V Pragi je Gorenje že pred
dvema letoma preobliko-
valo svoje precistavništvo
v podjetje, pred kratkim pa
so ustanovili še hčerinsko
podjetje na Slovaškem Go-
renje Slovakia. Sedež po-
djetja je v mestu Pieštany,
zemljepisnem središču dr-
žave, skladišče pa so uredi-
li v mestu Zvolen, ki leži na
pol poti med Košicami in
Bratislavo. Gk)renje na Slo-
vaškem ne prodaja samo
velikih gospodinjskih apa-
ratov, temveč iz Slovaške
uvaža v Slovenijo pločevi-
no in druge prizvode, tako
da zimanjetrgovinska me-
njava poteka v obeh
smereh.
Nizozemci v Celju
Nizozemska vlada je
v okviru programa pomoči
podjetjem srednje in
vzhodnoevropskih držav
odobrila finančna sredstva
za brezplačno strokovno
svetovanje nekaterim slo-
venskim podjetjem. Eno
takšnih svetovanj je že bilo
pred kratkim v celjskem
Aeru. V sodelovanju s slo-
vensko gospodarsko zbor-
nico so bila izbrana podjet-
ja, kjer potrebujejo pred-
vsem svetovanje s področja
organizacije proizvodnje in
trženja proizvodov. Po oce-
nah svetovalcev je v naših
podjetjih med drugim pre-
malo mladih storokovnja-
kov, ki bi bili usposobljeni
za trženje na evropskih in
svetovnih tržiščih. Izobra-
ževanja zunanjetrgovin-
skih strokovnjakov v Aeru
se je udeležilo 24 slušate-
ljev in sicer iz Železarne
Store, Cometa Cospecial,
Gorenja Gospodinjskih
aparatov, Ere, Konusa,
Etola, Klime, Polzele,
Skladiščno transportnega
centra, Kovintrada, Sipa
ter Aera.
Pomoč obrtnilfom
Iz Obrtne zbornice Slo-
venske Konjice prihaja za-
nimiva ponudba, ki je bodo
obrtniki in podjetniki go-
tovo veseli. Konjičani so se
namreč odločili, da bodo
samostojnim obrtnikom in
podjetnikom, ki imajo se-
dež v njihovi občini ter so
obenem člani zbornice, fi-
nančno pokrili polovico
stroškov predstavitve na
letošnjem jesenskem Med-
narodnem obrtnem*, sejmu
v Celju. V obrtni zbornici
pričakujejo dober odziv,
zato so v hali A na Golovcu
že rezervirali razstavni
prostor, kjer se bodo s svo-
jimi izdelki skupno pred-
stavili konjiški zasebniki.
Menedžerji
v Žalcu
Savinjska metropola bo
drugega julija gostila šte-
vilne slovenske menedžer-
je. V žalskem športnem
centru se bo namreč odvijal
prvi zabavno-teniški turnir
dvojic združenja Manager.
Boj na teniških igriščih se
bo začel predvidoma ob
štirinajstih, pri organizaci-
ji turnirja pa bodo sodelo-
vali žalska občina, teniški
klub Žalec ter teniška aka-
demija.
IB
PONUDBA ilN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Termosol d.o.o.
Ormož nudi termoplastične in
druge plastične izdelke. Za
čevljarsko industrijo izdelajo
termoplastične podplate 7 mio
parov letno, kakor tudi druge
tehnične izdelke. Informacije:
tel. 062/701-614 in fax 062/
701-531 (Anton Jurkovič).
- Podjetje Diplomat d.o.o.
nudi metersko blago različnih
nemških proizvajalcev od
bombaža, viskoze do blaga za
težko konfekcijo. Možen je do-
govor za nadaljnjo prodajo ter
nakup manjših količin za bou-
tique. Informacije: tel. in fax
061/343-687 (Lilija Gornik).
- Podjetje Decop d.o.o. Že-
lezniki nudi tehnologijo in
stroje za izdelavo ojačanih pi-
semskih ovojnic (oblazinjene
kuverte). Ovojnice so novost
na tržišču in so izdelane iz re-
cikliranega papirja. Uporab-'
Ijajo se za pošiljanje disket, vi-
deokaset, el. elementov ipd. po
pošti. Vsebino pošiljke ščitijo
pred poškodbami. Informaci-
je: tel in fax 064/66-540 (An-
drej Bogataj).
- Marles - Žagarska indu-
strija d.o.o. Maribor nudi
uslužnostni razrez hlodovine
iglavcev večjih količin. Infor-
macije: tel. 062/101-211 in fax
062/101-323 (Konrad Vilčnik).
- Podjetje Mineš-Team
d.o.o. Kobarid nudi kompletne
informacije o nojereji. Nudijo
tudi nojevo meso ter žive noje-
ve mladiče nad 3 mesece staro-
sti. Informacije: tel. 065/81-
013 in fax 065/81-461 (Ljubo
Podoreh).
- Inženirski biro SOP No-
voline Ljubljana nudi izdelavo
tehnične in tehnološke doku-
mentacije za lakirnice, izdela-
vo tehnoloških naprav za laki-
ranje oziroma površinsko zaš-
čito (kabine, sušilniki, kombi-
nirane lak.-sušilne komore
itd.) za lesno, kovinsko in av-
tomobilsko dejavnost. Infor-
macije: tel. 061/101-301 in fax
061/101-373 (Pavel Rotar).
- Podjetje Thermoplast Je-
rič d.o.o. Mengeš nudi brizga-
nje vseh vrst plastičnih mas,
izdelavo plastične embalaže za
farmacijo in kozmetiko, okro-
gli sitotisk in štiribarvni ofset-
tisk na plastiko in kovino tudi
z zaščitnim lakom. Informaci-
je: tel. in fax 061/737-306
(G.Jerič).
Povpraševanje:
- Podjetje Kostanj d.o.o.
Celje povprašuje po večjih ko-
ličinah smrekove in jesenove
hlodovine boljše kvalitete. In-
formacije: tel. 27-528 in fax
441-233 (Marko Mimik).
PO ČEM SO DEVIZE?.
Tečaji deviznih valut na dan 16. 6. 1993
Št. 24 - 17. junij 1993
5
NOVO NA BORZI
Zakladne menice
v torek, 15. 6. so zapadle
zakladne menice, ki so bile iz-
dane 15. 12. 1992. Imetniki za-
kladnih menic - fizične in ci-
vilno pravne osebe lahko
vnovčujejo dospele zakladne
menice pri kateri koli enoti
SDK. Ta izplača zakladno me-
nico (ZM) v gotovini ali z na-
kazilom na tekoči oz. žiro ra-
čun imetnika. Zakladne meni-
ce, izdane v SIT, se izplačajo
s pripadajočimi obrestmi, me-
nice v ECU, po tečaju, ki ga
objavi Banka Slovenije. Torej
opozorilo imetnikom ZM! Če
še niste vnovčili ZM, storite to
čimprej. Obresti za tolarske
ZM so obračunane samo do 15.
6., prav tako pa velja tečaj BS
za vnovčitev ZM v ECU na dan
15. 6., tudi če jo vnovčite kas-
neje.
Za zagotovitev sredstev za
izpolnjevanja obveznosti pro-
računa RS za leto 1993 izdaja
RS zakladne menice v tolarski
protivrednosti 10.000.000
JECU in sicer 50 odstotkov no-
miniranih v SIT in 50 odstot-
kov nominiranih v ECU. ZM
se izdajo 15. 6. in zapadejo po
treh mesecih, to je 16. 9. '93.
Obrestujejo se po 9,5 odstotni
obrestni meri. Zakladne meni-
ce bodo prodajali tudi pri
okencih Ljubljanske banke.
Skupni promet borznega se-
stanka Ljubljanske borze
z dne 10. 6. 93 je znašal preko
3 mio DEM, 15. 6. pa okoli 3,6
mio DEM, 10. 6. 93 so v skup-
nem deležu prometa delnice
zavzele že 2/3, k temu deležu
pa so največ prispevale delnice
Probanke, s katerimi so borzni
posredniki sklenili kar za 1,2
|mio DEM prometa.
Tudi borzni sestanek z dne
|15. 6. je potrdil, da so delnice
Probanke trenutno najbolj
iskano borzno blago, saj jih
praktično ni mogoče dobiti ni-
ti po najvišjem dovoljenem te-
čaju. Zato je bil promet s to
delnico na torkovem sestanku
v primerjavi s prejšnjimi dokaj
skromen, porasVtečaja pa ob-
čuten (+932 SIT). 15. 6. je bilo
daleč največ prometa z delni-
cami DADAS (894 tisoč DEM),
tečaj tega papirja pa ne skače
več tako močno kot vse prete-
klo obdobje. Na trgu obveznic'
je trenutno najbolj aktualna
republiška obveznica prve
emisije, ki je na torkovem se-
stanku sicer padla na 118,1
odstotka; vzdrževanje nivoja
nad 118,0 pa ji r^ajbrž omogo-
ča dejstvo, da bo tej obveznici,
ki ima anuitetni način odpla-
čevanja obresti in glavnice, 30.
6. zapadel prvi kupon.
Trgovalo se je tudi z blagaj-
niškimi zapisi Banke Slovenije
in sicer z velikimi loti, tolar-
skega dela zapisa po tečaju
98,8 - v skupni vrednosti
36.966 DEM.
Slovenske borzne hiše oz.
banke so 14. 6. prijavile za ca.
8 mio DEM posla z vrednost-
nimi papirji - največ z dolgo-
ročnimi.
Piše: Darja Orožim
V strojni se sprenevedajo
že nekaj časa se po Sa-
vinjski dolini širijo govorice
o kritičnih razmerah v žalski
Strojni. Vodilni in tudi pred-
stavnik sindikata pa se očit-
no zelo trudijo, da kakšen
podatek ne bi pricurljal izza
tovarniških plotov.
V Strojni je bilo v prete-
klosti zaposlenih preko sto
delavcev, danes jih je pri-
bližno 85, v prihodnje naj bi
bilo v podjetju po nekaterih
informacijah le še kakšnih
40 ljudi. Zaposleni so zadnje
plače dobili marca, firma je
precej zadolžena, upadla je
prodaja, pripravljen pa je
menda sanacijski načrt,
s pomočjo katerega naj bi se
razmere uredile. Tudi o ste-
čaju so se širile govorice. Mi-
nuli teden smo o razmerah
najprej spraševali direktorja
Strojne in slišali samo odgo-
vor, da so težave pač takšne,
kot v vseh drugih podjetjih,
da stvari rešujejo in da se
zaradi poslovnih interesov
ne bi dajali javnosti v zobe.
Le nekaj dni za tem je
v uredništvu zazvonil tele-
fon, ogorčeni delavci so za
minuli torek napovedali
štrajk. Predsednik sindikata
Strojne pa je v torek zjutraj,
ko so ljudje začeli štrajkati,
še vedno zagotavljal, da ima-
jo samo sestanek in da
o kakšnem štrajku pač ne ve
ničesar. Mimogrede - delavci
so štrajk napovedali že ko-
nec minulega tedna, obvesti-
lo je viselo tudi na oglasni
deski v podjetju.
Vodstvo Strojne in pred-
sednik sindikata, od katere-
ga človek normalno pričaku-
je, da stoji na strani delav-
cev, očitno namerava ljudi
prepeljati žejne preko vode.
Prikrivanje informacij pa je
ponavadi pot, ki se vsaj po
naših izkušnjah sodeč, še ni-
koli ni obnesla. Da so razme-
re v Strojni res kritične, smo
izvedeli iz drugih virov. Ven-
dar pa ne toliko kritične, da
ne bi bile rešljive, saj gre za
majhno podjetje, ki ga je
z ustreznimi ukrepi mogoče
potegniti nad vodo. Sprene-
vedanje pri tem pač nikomur
ne koristi. Za ponedeljek so
delavci Strojne spet napove-
dali štrajk, če jim do petka
ne bodo izplačali plač. Če
plač ne bo - bomo v ponede-
ljek spet slišali, da ljudje se-
stankujejo, ne pa štrajkajo?
re
ZN bi tudi morali
posredovati
LJUBLJANA, 15. junija
(STA) - Na mednarodni
konferenci o človekovih
pravicah, ki je v okviru ZN
na Dunaju, je slovenski mi-
nister za zunanje zadeve
Lojze Peterle v govoru po-
udaril, da je Slovenija glo-
boko prepričana o univer-
zalnosti kodeksa človeko-
vih pravic. Dodal je, da so
se vse velike spremembe
v zadnjih desetletjih zgodi-
le pod zastavo človekovih
pravic in o okviru norm in
vrednot, ki jih človekove
pravice izražajo. ZN bi mo-
rali ne le ugotavljati, am-
pak tudi posredovati pov-
sod tam, kjer kršijo člove-
kove pravice, je menil slo-
venski minister.
interesno
združevanje
občanov
LJUBLJANA, 15. junija
(STA) - Slovenski akadem-
ski klub je v sodelovanju
z Evropskim skladom za
svobodo govora pripravil
pogovor o interesnem
združevanju občanov.
Udeleženci so predstavili
francoske izkušnje, pravice
do združevanja po Evrop-
ski konvenciji o varstvu
človekovih pravic Sveta
Evrope in konkretne slo-
venske teme. Na kolokviju
so ugotavljali, da se kaže
potreba po oblikovanju ne-
kakšnega svetovalnega
centra za razvoj družbene-
ga življenja občanov.
Kozinc ne
razmišija
o odstopu
LJUBLJANA, 15. junija
(Dnevnik) - Gost redne no-
vinarske konference Libe-
ralno-demokratske stranke
Miha Kozinc je dejal, da še
ni razmišljal, da bi odstopil
kot pravosodni minister.
Glede interpelacije pa je
poudaril, da po njegovem
osebnem mnenju ne gre za
očitke v zvezi z njegovim
delom ministra, kot to do-
loča 118. člen ustave.
Širše prvi na situ
LJUBLJANA, 15. junija
(STA) - Preiskovalna ko-
misija pod vodstvom Po-
lonce Dobrajc bo v aferi
Hit najprej preiskala delo
nekdanjega ministra za tu-
rizem Janeza Siršeta. Prei-
skava bo v zvezi simia
o zlorabi javnih pooblastil
v poslovanju podjetja Hit
d.o.o. Sklep, ki ga je spreje-
la preiskovalna komisija, je
predlagal Anton Peršak.
Rigeiniic
v Pomuriu
RADENCI, 14. junija
(STA) - Predsednik držav-
nega zbora Herman Rigel-
nik se je v Radencih sestal
s pomurskimi gospodar-
stveniki in politiki, s kate-
rimi se je pogovarjal o de-
lovanju državnega zbora.
Pomurci so mu potožili
predvsem zaradi velikih
obremenitev gospodarstva,
ki zmanjšujejo konkurenč-
nost slovenskih podjetij
v tujini, obenem pa država
ne zna pobrati davkov pri
uvozu in tako zaščititi do-
mače industrije pred vdo-
rom nekakovostnega in ce-
nenega tujega blaga.
Sifiad ni opravil naloge
Mozirski poslanci o položaju v Gllnu
Na zasedanju mozirske
skupščine so spregovorili tudi
o gospodarjenju v mozirski
občini, največ besed pa so na-
menili podjetju Glin iz Naza-
rij, ki je v lasti Sklada Repu-
blike Slovenije za razvoj.
Na račim Koržetovega skla-
da je bilo izrečenih veliko hu-
dih besed. Tako je mozirski iz-
vršnik ./^fred Božič omenil, da
se gospodarski položaj v posa-
meznih delih GUna izboljšuje,
še posebej če bi odmislili stare
dolgove. Najbolj kritično je
zaenkrat v Stavbnem pohi-
štvu. »Vendar sanacijski pro-
gram ni bil uresničen v celoti,
predvsem naloge ni opravil
Koržetov sklad. Ta naj bi po-
skrbel za spremembo upniških
dolgov v trajni kapital in do-
kapitalizacijo s finančnim
vložkom. Skupščina naj pred-
laga, da sklad poišče pozitivno
rešitev za celotno podjetje in
sanacijo Glina in to najkasneje
do konca meseca,« je poudaril
Božič.
Direktor podjetja Pohištvo,
ki sodi v sklop Glina, Marjan
Dobrove je povedal da so bile
4 slovenske tovarne ivenuh
plošč zgrajene za potrebe biv-
še Jugoslavije. Trenutno vsaka
posluje s 70 odstotnimi mož-
nostmi, vse pa porabi sloven-
sko lesarska industrija. Vse
štiri tovarne bi potrebovale či-
stilne naprave, v Nazarjah bi
za izgradnjo potrebovali 3 mi-
lijone mark, kar bi pri normal-
ni proizvodnji prislužili v treh
letih. Dobrove je še omenil, da
tovarne ivemih plošč porabijo
ves najslabši les in lesne
ostanke, izdelki iz nazarskega
podjetja pa so med najbolj
kvalitetnimi. V Sloveniji ob-
staja trend, da bi zaprli dve
tovarni ivemih plošč, odloči-
tev o zapiranju pa bo poU-
tična.
Na petkovi skupščini so se
oglašali tudi nasprotniki ob-
stoja nazarske tovarne ivemih
plošč, predvsem zaradi ones-
naževanja. Anton Žunter je
poudarjal, da je emisija iz toj^
vame zelo škodljiva zdravju,
prebrali pa so tudi pismo Va-
neta Gošnika o onesnaževanju
v Nazarjah. Končno so poslan-
ci mozirske skupščine sklenili,
da pozivajo Sklad RS, naj se
do konca junija pozitivno izra-
zi o Glinu.
Med delavci Glina, pred-
vsem tistimi, ki delajo v tovar-
ni ivemih plošč, je slišati, da je
komisija, ki bo raziskala smi-
selnost obstoja slovenskih to-
vam, zelo pristranska. Pred-
sednik komisije je nekdanji di-
ektor Utiškega vrha, kar nika-
kor ne more vplivati na pozi-
tivne odločitve komisije za po-
djetje v Nazarjah.
URŠKA SELIŠNIK.
Za investicile 7 mio DEM
v Gk)renju Mali gospodnjski aparati že četrti mesec
delajo pod okriljem nemškega lastnika. V podjetju je tre-
nutno zaposlenih 460 delavcev, izmed 80 delavcev, ki so
bili na čakanju, so jih 30 že ponovno zaposlili. Na Zavodu
za zaposlovanje bo ostalo le 20 delavcev. V podjetju so
obdržali Gorenjevo blagovno znamko, v naslednjih 10
mesecih pa načrtujejo 480 milijonov mark prihodka.
V tem obdobju še niso predvideli dobička, predvsem si
želijo prepolovitev izgube. Letos naj bi poiskali delo še za
dodatnih 70 delavcev, za investicije v novo opremo in
skladišče pa bodo namenili 7 milijonov mark.
US
Poletje brez tovornjakov
Počasi a nezadržno se bliža
čas dopustov. To pa pomeni
vsakoletno nu-avljišče pločevi-
ne na naših cestah. Zato bomo,
kot se spodobi, tudi letos na
slovenskih cestah omejili
promet.
Komu je vožnja
omejena?
Promet bo v določenem času
prepovedan predvsem vozni-
kom tovomJakov in tovornja-
kov s prikolico. Gre za težja
vozila, katerih največja dovo-
ljena masa presega pet ton.Se-
veda pa se tudi razni traktorji,
motokultivatorji, delovni stro-
ji, vprežna vozila in podobni
ne smejo vriniti med vse tiste
BMW-je, Nissane, Honde in
druge, ki se poleti rinejo v ob-
morske kraje.
Kdaj Je vožnja
omejena?
Za prej omenjene tovomja-
ke je vožnja v tranzitnem pro-
metu prepovedana ob nasled-
njih datimiih: na velikonočni
ponedeljek, 27. aprila, prvega
in drugega maja, ter v poletni
sezoni od prvega junija do
vključno petnajstega septem-
bra. Pa poglejmo še, ob katerih
urah bomo imeli mir pred temi
cestnimi križarji. Vsak petek
in dan pred državnim prazni-
kom ali dela prostim dnem od
17. do 23. ure.
Vsako nedeljo in državni
praznik ali dela prost dan od
7. do 11. ure ter od 17. do
23. ure.
Vsako soboto od 5. do
14. ure.
V času omejitev na medna-
rodnih mejnih prehodih težkih
tovomjakov ne bodo spuščali
v Slovenijo. Obstaja pa še ne-
kaj prepovedanih dni za njih.
To so 31. oktober, 1. november,
25. in 26.decemi3er in l.ter
2. januar. Ob teh dneh velja
prepoved v času od 6. do
22. ure.
Kje Je vožnja
omejena?
Naštete prepovedi ne veljajo
na vseh cestah. Ljudje vendar
morajo prevažati tovore, kme-
tijske stroje, se učiti »šofirati«
in podobno. Vse to lahko poč-
nejo na lokalnih cestah, oziro-
ma na odsekih magistralnih
cest, ki potekajo vzporedno
z avtocestami. Prepovedi pa
veljajo za vse avtoceste, ceste.
rezervirane za motorni pro-
met, magistralne ceste ter še
posebej za regionalno cesto
Ormož-mejni prehod Središče
ob Dravi, regionalno cesto Or-
mož -Ljutomer -Lendavainre-
gionalnocestoSpuhljha -mejni
prehod Zavrč.
Pozimi, v času sneženja in
poledice pa je na slovenskih
cestah tovomi promet s pri-
klopniki in prevoz nevarnih
snovi prepovedan na vseh ce-
stah, dokler nevamost poledi-
ce ne pojenja. Kar precej pre-
povedi smo vam nadrobili,
vendar pa se vam bo kljub te-
mu zgodilo, da vas bo sredi
poletne pripeke na vozišču za-
drževala kakšna cestna kri-
žarka. Kot vsepovsod, so izje-
me tudi v prometu. In za te
izjeme prepovedi ne veljajo.
Gre za prevoze hitro pokvar-
ljive hrane, živali, ki jih med
prevozom ni mogoče krmiti in
napajati, gre za odstranitev
ovir in preprečevanje škode na
infrastruktumih objektih, pa
za gasilce, policaje, teritorial-
no obrambo in še mnoge dru-
ge, ki so se in se bodo morali še
v naprej čim hitreje prebiti do
svojega cilja vsem prepovedim
navkljub.
JANKO KOŠTOMAJ
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Zbor delavcev
Brivsko frizerskega podjetja
NEGA p.o. Celje, Cankarjeva 5
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati, ki se prijavljajo na razpis morajo poleg sploš-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da imajo končano visoko ali višjo šolo komercialne,
organizacijske ali pravne smeri;
- da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
- da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje, or-
ganizacijske in druge sposobnosti (razvidne iz doseda-
njih zaposlitev);
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in je po
končanem mandatu lahko ponovno imenovan.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj
kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
NEGA Celje p.o., Cankarjeva 5, 63000 Celje.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili
v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Podjetje d.o.o.
za gradbeno mehanizacijo
s sedežem na Ponikvi - Hotunje
zaposli
~ tajnico - sekretarko
z znanjem nemškega ali angleškega jezika
- finančnega knjigovodjo
za bilance in obračun, s prakso in znanjem nemškega ali
angleškega jezika
Pisne ponudbe pošljite do 24. 6. 1993 na naslov: Tera
Slovenika, Cesta kozjanskega odreda 8, 63230 Šentjur,
g. Kukovič.
Št. 24 - 17. junij 1993
6
Pridni spet kaznovani
Celjska bolnišnica ¥ huaib težavah - Odpuščanje iJela¥ce¥? - Razpis za iJlrektorJa
Svet Zavoda splošne bolnišnice Ce-
lje, v katerem je poleg šestih delavcev
bolnišnice še devet članov, predstav-
nikov republike in občin celjskega ob-
močja, je s kostituiranjem minuli te-
den prevzel odgovorne naloge. Kot je
poudaril novo izvoljeni predsednik
sveta magister dr. Ivan Žuran, je v nji-
hovih rokah odločanje tako o stroki
kot o organizaciji, pa tudi o gospodar-
jenju in položaju zaposlenih. Za nje-
govega namestnika so člani sveta iz-
volili višjega radiološkega tehnika
Braneta Nezmana.
Kako bodo svoje delo opravljaU, so
opredeUli v poslovniku o delu sveta in
njegovih organov. Sicer pa so prvo
sejo v veliki meri namenili obravnavi
statuta Splošne bolnišnice Celje. Med
drugim pa so sprejeli sklep o razpisu
za imenovanje direktorja zavoda.
Bolnišnica pa je v tem času sredi
sklepanja pogodbe o izvajanju pro-
grama zdravstvenih storitev z Zavo-
dom za zdravstveno zavarovanje Slo-
venije. Dosedanji pogovori so celjsko
bolnišnico razočarali, saj pričakuje od
zavarovalnice več sredstev, kot jim jih
je ta pripravljena zagotoviti. Razha-
janj je veUko, začnejo pa se že pri
kadrili. Bolnišnica je z njimi zelo na
tesno, zavod pa pričakuje, da bo nji-
hovo število še zmanjšala, tako kot bi
ga naj povprečno vse slovenske bol-
nišnice. Skoraj 50 delavcev manj pa je
za celjsko bolnišnico nesprejernljivo,
saj so že v preteklih letih zmanjšali
število zaposlenih na najnujnejše. Po-
dobno prizadeti so zaradi racionalne-
ga poslovanja v preteklosti tudi na
drugih področjih. Kljub drugačnim
zagotovilom očitno zavarovalnica ne
upošteva specifičnosti posameznih
zavodov, tako da se ponavlja stara
pesem, ko so vedno znova prizadeti
najbolj prizadevni. Svet zavoda je
podprl stališče vodstva, da vztraja pri
svoji ponudbi.
Glede na to, da je imela bolnišnica
31. maja skoraj 176 milijonov tolarjev
neporavnanih zapadlih obveznosti,
neporavnanih računov za osnovna
sredstva v višini blizu milijona 400
tisoč tolarjev, deviznih obveznosti za
preko 9 in pol milijona in skoraj 43
miUjonov tolarjev obveznosti iz kre-
ditnih razmerij do javnih zavodov os-
novne zdravstvene dejavnosti regije,
je to tudi razimiljivo. Rešitve proble-
ma likvidnosti brez pokritja izgube
v preteklem letu (333 milijonov 465
tisoč tolarjev, od tega 4,8 milijona Psi-
hiatrična bolnišnica Vojnik), ne vi-
dijo.
Člani sveta zavoda so govorih tudi
o modernizaciji bolnišnice. Podprli so
njeno nadaljevanje in predlagali, da
se vanjo poleg republike vključi tudi
širša celjska regija. Kaže, da so seda-
nje vodilne strukture v celjski občini
nadaljevanju naklonjene, poudarjajo
pa, da je potrebno pritegniti tudi dru-
ge. Iz republike so zaenkrat prišle sa-
mo obljube, da naj bi bile vse bolniš-
nice v gradnji zaključene do leta 2000,
vse ostalo pa je še v zraku.
MILENA B. POKLIC
Prvi da za ravnatelja
Celjski IS je prejšnjo sredo z enim vzdržanim glasom
podal pozitivno mnenje k soglasju za ponovno imenovanje
Vladimirja Novaka za ravnatelja Osnovne šole Štore.
Gradivo, ki ga je občini kot ustanovitelju poslal
v obravnavo Svet zavoda, bodo zdaj obravnavali še
v skupščinski Komisiji za volitve, imenovanja in kadrov-
ske zadeve, o dokončnem soglasju k imenovanju pa bodo
odločali poslanci.
Sicer pa je bil na seji IS skeptičen le Roman Gracer, ki
je podvomil, da nekaj ni v redu z ravnateljskimi razpisi
v celjski občini, saj se ponovno prijavlja le en sam kandi-
dat, ki je na šoli ravnatelj že več let. Nadaljnjo razpravo je
dokaj kategorično omejil mag. Ivan Eržen, Id je nasproto-
val, da bi v prihodnje še tako osebno obravnavali posa-
mezne kandidate. Menil je, da je odločilno staUšče stro-
kovnih služb, zato se je sam kakršni koli razpravi že
v naprej odpovedal, v vseh primerih pa napovedal glaso-
vanje skladno s priporočili strokovnih služb. Za nekaj
podobnega se je zavzel tudi predsednik IS Jože Zimšek, ki
je odprl zanimivo dilemo - aU v bodoče Svetom zavodov in
strokovnim institucijam zaupati ali pa jih zamenjati.
Minuli teden je obveljalo zaupanje.
I. STAMEJČIČ
Šmarčani popravili proračun
v popravku šmarskega pro-
računa, ki ga je sprejela občin-
ska vlada v ponedeljek, ni po-
sebnih sprememb, z izjemo
lanskega poračuna plač za za-
poslene v upravnih organih,
v otroškem varstvu ter social-
nem skrbstvu. Po rebalansu,
o katerem bo odločala še
skupščina, znaša letošnji pro-
račun dobrih 793 miljonov
SIT. Za javno porabo name-
njajo 16 odstotkov več.
Med proračimskimi prihod-
ki so v popravku znižali delež
dohodnine, ki predstavlja po-
lovico denarja, druga polovica
pa je predvsem iz povišanja fi-
nančne izravnave. Med odhod-
ki je za omenjeni poračun plač
(po znanem sklepu Ustavnega
sodišča) namenjenih 19 milijo-
nov SIT, za petino pa so povi-
šali postavko za financiranje
novega sodnika za prekrške.
Vzrok je organizircinje redne
dežurne službe zaradi obmej-
nih prekrškov. Sicer pa gre
med popravki proračuna zlasti
za zadeve, ki so ostale nereše-
ne pri izdelavi proračuna.
Nekoliko več namenjajo tu-
di za požarno varstvo in os-
novno izobraževanje, za
zdravstvo pa je kar jJblovica
več denarja in to za novo gine-
kološko ambulanto v Rogaški
Slatini. Bistveno več namenja-
jo še za cestno gospodarstvo,
pa tudi za delo v krajevnih
skupnostih. Za pet odstotkov
je višja postavka za področje
kulture, kjer potrebujejo de-
par za nove knjige ter za Zvezo
kulturnih organizacij.
Med živahno razpravo je bi-
lo med člani nesoglasje tudi
glede milijona, ki bi ga name-
nili za začetek gradnje atlet-
ske steze v Rogaški Slatini. Pri
tem so predvsem opozarjaU,
da ni dokončana niti steza, ki
jo gradijo v Podčetrtku. Naj-
več pripomb pa je bilo zaradi
osnovnega šolstva, z zahtev-
kom po dvakrat višjem zne-
sku, pa tudi glede usode šol-
skih investicij, na primer za
šoli v Kozjem in Lesičnem
(kjer je občina svoj delež zago-
tovila, republika pa ne).
BRANE JERANKO
Cilj plinifikacije je čisti zrak
V Celju optimistično načrtujejo Izgraanjo 30 km pllno¥oaa In 7 tisoč prlklJučkO¥ do leta 1997
Celjski IS je minuli teden
sprejel predlog pospešenega
priključevanja na plinovodno
omrežje v občini in s tem odo-
bril tudi kreditiranje občanov,
ki se bodo odločili za izgrad-
njo priključkov na plinsko
omrežje. Za kreditiranje bo le-
tos na voljo 100 milijonov to-
larjev, občani, ki bodo izpol-
njevali razpisne pogoje, pa bo-
do posojila s fiksno 22-odstot-
no obrestno mero z dobo vra-
čanja dveh let začeli odplače-
vati po šestih mesecih.
»Uresničevanje jasno opre-
deljenega odnosa do plinifika-
cije je vidno v aktiviranju ob-
stoječega omrežja, izgradnji
novega ter zagotavljanju pri-
mernih pogojev, da se za prik-
ljučke na plinovodno omrežje
odloča čimveč občanov,« je
predlog pospešene plinifikaci-
je za letošnje leto p>ojasnjeval
sekretar za urejanje prostora
in varstvo okolja občine Celje
Damjan Vrečko. Primerni po-
goji za občane pa vsekakor tu-
di letos pomenijo ugodno,
z občinske strani subvencioni-
rano kreditiranje, ter nadzor
nad oblikovanjem cen pUna za
celotno oskrbo gospodinjstev,
ki morajo ostati stimulativne.
Razmerje med cenami plina
za celotno oskrbo gospodinj-
stev (okoli 23 SIT) in ceno ph-
na za neenakomeren odjem (43
SIT) ostaja naravnano v to
smer, drugače pa je s plačilom
priključka na plinsko omrežje,
ki za stanovanja znaša 50 ti-
soč, za stanovanjske hiše pa 62
tisoč tolarjev. Mag. Ivan Eržen
j^ menil, da je prispevek v vsa-
k^ primeru previsok, vprašal
pa se je tudi o namenski pora-
bi terO tem, koliko občina de-
jansko prispeva k hitrejši pli-
nifikaciji. Do letos so namreč
v Celju prispevek za priključ-
ke na plinovodno omrežje na-
mensko trošni za širitev pri-
marnega omrežja, zdaj pa je
zaradi   y.an.«žt.r^nih   finančnih
razmer uvrščen med redne pri-
hodke občine.
Za letos je predvideno nada-
ljevanje izgradnje plinovodne-
ga omrežja na Aljaževem hri-
bu, v Novi vasi in v Dečkovem
naselju, izgradnja novega pli-
novodnega omrežja na Ostrož-
nem. Lavi in na Zgornji Hudi-
nji, izvedba krajših povezav
v samem mestnem jedru, sana-
cija omrežij na Kersnikovi,
Maistrovi ulici ter na Bregu,
prav tako .pa tudi sanacija pli-
novoda plinama-mesto, ki
omogoča novo priključevanje
na plinsko omrežje.
Za še_ambicioznejše zastav-
ljeno pUnifikacijo se je zavzel
tudi predsednik IS Jože Zim-
šek, ki je občinski vladi v spre-
jem predlagal še dodaten sklep
o dopolnjeni strategiji občine
do tega vprašanja, v strokov-
nih službcii pa naj bi že v krat-
kem pripravili za to potrebne
osnove.
I. STAMEJČIČ
V Polju nova
zvonova
v krajevni skupnosti Po-
lje ob Sotli, v bližini Ime-
nega, so po obeh svetovnih
vojnah ostali brez cerkve-
nih zvonov. Po drugi sve-
tovni vojni je župnik Pavlic
poskrbel za zasilni železni
zvon, prihodnjo nedeljo,
20. junija, pa bosta domača
zvonova znova v starem si-
jaju. Ob tej priliki priprav-
ljajo krajevni praznik,
z njihovo blagoslovitvijo,
ki jo bo opravil škof dr-
. Franc Kramberger. Z ak-
cijo so začeli marca, ko so
povabili vse v župniji žive-
če ali rojene krajane. Na
nedeljskem prazniku bo
sodelovala pihalna godba
s Svetine nad Celjem, zače-
tek prireditve pa bo ob
16. uri. Mariborski škof bo
blagoslovil tudi nedavno
zgrajeni krajevni gasilski
dom. Bj
Odmev »laškega« dogodka
Nedavne slovesnosti ob
podpisu partnerske listine
med Pliezhausnom in Laškim
sta se udeležila tudi novinarja
dveh reutlinških časopisov,
gospoda Axsel Dreisbach od
»Reutlingen Nachrichten« in
Roland Hauser od časnika
»GEA«. Že pred odhodom
z Baden-Wiirtenberškega sta
najavljala cilj potovanja s po-
glavitnimi podatki o doteda-
njih stikih med obema občina-
ma, iz Laškega pa sta se tele-
grafsko javljala v svoje redak-
cije s krajšimi poročili, po vr-
nitvi pa sta v reportažah poro-
čala o poteku obiska, o Slove-
niji, o Laškem, predvsem pa
o prisrčnosti, gostoljubnosti
ljudi in izjemni ravni priprav
in izvedbe slovesnosti.
Po približni oceni sta obja-
vila okoli 1.400 časopisnih vr-
stic, od tega »Reutlingen Nac-
hricten« okoli tisoč vrstic in 14
fotografij    v    5    sestavkih,
»GEA« pa okoh 400 vrstic in
10 fotografij v 4 prispevkih.
Oba časnikarja sta dokaj te-
meljito opisala laško občino,
njen politični in gospodarski
utrip, dokaj podrobno pa tudi
pokrajino, življenje in ljudi ter
bogato zgodovinsko preteklost
Laškega. Seveda sta vse sku-
paj povezovala v slovenski dr-
žavni okvir, v tokove mlade
samostojne Slovenije.
Nekal presežnikov iz
obeh časnikov:
Reutlingen Nachrichten iz-
postavlja, da je v laški občini
62 društev s preko 2 tisoč ak-
tivnimi člani. Poudarja napore
gospodarstva, kako spet dohi-
teti nekdanjo proizvodnjo, ki
se je skrčila zaradi izgube trga
razpadle Jugoslavije. Navaja
besede pliezhausenskega žu-
pana Otwina Bruckerja, ki je
23 let lahko spremljal razvoj
Laškega in je zlasti zadnje de-
setletje izpostavil za izredno
uspešno. Tudi stavek izrečen
ob obisku v pivovarni je izre-
kel iskreno in poudarkom:
Bled sem od zavisti, ko sem
zvedel, da je pivovarna svojo
enormno investicijo v zadnjih
leti izpeljala brez kreditov.
Podobne besede povzema
s posvetov in razgovorov med
gosti in gostitelji tudi »GEA«,
ki med drugim spet citira
Bruckerja, da si Laško in Plie-
zhausen želita v združeno
Evropo po meri ljudi, v Evropo
regij, in ne v birokratsko
Evropsko skupnost, kot si jo
zamišljajo v Maastrichtu.
In če je v teh časniških sopo-
ročilih švabski javnosti vsaj
polovica presežnikov uteme-
ljenih in iskrenih, potem je
k promociji Slovenije v tem
delu Evrope prispevalo izda-
ten delež.
JURE KRAŠOVEC
S plinom naprej
v konjiški občini nadaljuje-
jo s pripravami za plinifikaci-
jo gospodinjstev.
Izvršni svet je že pridobil
mnenje stroke, ki, razumljivo,
poudarja, da je plin primer-
nejši od kapljajočih in trdih
goriv. Akcijo podpira tudi re-
publiški sekretariat za energe-
tiko, ki pa sam še nima izdela-
ne energetske politike.
Za Konjice, ki niso priklju-
čene na slovenski plinovod, je
zaenkrat edina možnost nape-
ljava propan-butan plina, ki
bi bil shranjen v cisternah,
zgrajenih izven strnjenih na-
selij in od tam napeljan do
uporabnikov. Omrežje bi naj
bilo zgrajeno tako, da bi nanj
kasneje lahko priključili tudi
plin iz plinovoda - seveda, če
bo v Sloveniji dograjen.
Dogovori z mešano itaUjan-
sko slovensko firmo APE, ki
podobno naložbo dokončuje
v Sežani, se nadaljujejo, ven-
dar pogodba še ni podpisana.
Poleg tega je v pripravi osnu-
tek odloka o preskrbi prebi-
valstva s plinom, ki ga bo mo-
rala obravnavati občinska
skupščina, pa tudi pravilnik
o dobavi plina porabnikom.
O vsem tem pa se bodo seveda
morali izreči predvsem krajani
v posameznih krajevnih skup-
nostih.
J. H.
Kučan na
Mladžarskem
BUDIMPEŠTA, 15. juni-
ja (Republika) - Slovenski
predsednik Milan Kučan je
neuradno prijateljsko obi-
skal Madžarsko, kjer se je
sešel s predsednikom Ar-
padom Gonczem in pred-
sednikom vlade Joszefom
Antallom. Pogovarjali so se
predvsem o nevarnih raz-
merah na Balkanu in o so-
delovanju med državama,
dvostranskem in regional-
nem. Gospodarsko sodelo-
vanje med  Slovenijo  in
Madžarsko naj bi se v pri-
hodnje okrepilo z večjo
madžarsko navzočnostjo
v luki Koper in obnovo
prometnih zvez.
Klaus Kinkel lutrl
v SlovenlH
LJUBLJANA, 15. junija
(Slovenec) - Jutri bo na ne-
kaj umi uradni obisk
v Slovenijo prispel nemški
zimanji minister Klaus
Kinkel. Pogovarjal se bo
s predsednikom Milanom
Kučanom, predsednikom
vlade dr. Janezom Drnov-
škom in zunanjim mini-
strom Lojzetom Peter-
letom.
Ustavni spor glede
29. člena
LJUBLJANA, 15. junija
(Delo) — Člani državnega
sveta so sprejeli predlog za
začetek postopka za oceno
ustavnosti 29. člena zakona
o spremembah in dopolni-
tvah zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij.
Ustavnemu sodišču Slove-
nije so hkrati predlagali,
da do sprejetja dokončne
odločitve z začasno odred-
bo zadrži njegovo uresniče-
vanje v praksi.
Pahor na
zasedanlu WEU
LJUBLJANA, 15. junija
(Delo) - Tridnevnega39. za-
sedanja Skupščine zahod-
noevropske zveze (WEU) se
je kot gostja udeležila tudi
Slovenija. Zastopal jo je
podpredsednik odbora za
mechiarodne odnose v dr-
žavnem zboru Borut Pahor.
Udeleženci so največ po-
zornosti namenili sodelo-
vanju z državami Srednje
in Vzhodne Evrope in vlogi
WEU pri varnostnih vpra-
šanjih.
Pomurski kmetle
zaprli melne
prehode
LENDAVA, 15. junija
(Delo) - Ker se o svojih zah-
tevah doslej s slovensko
vlado nikakor niso mogli
dogovoriti, so slovenski
kmetje začeli uresničevati
grožnje z zaporami mejnih
prehodov Dolga vas in Ho-
doš. Na ta način so pokaza-
li nezadovoljstvo z vladno
politiko do kmetijstva in
reševanja težav v tej dejav-
nosti. Kmetje zahtevajo
višje zaščitne cene mleka,
pšenice, govedi in prašičev,
prelevmane za zaščito do-
mačih pridelkov, vzposta-
vitev tržnega reda, ustrez-
no razmerje med odkupni-
mi in drobnoprodajnimi
cenami kmetijskih proiz-
vodov in takojšnje sprejetje
ukrepov za ublažitev po-
sledic letošnje suše.
Št. 24 - 17. junij 1993
71
Zadnje padavine le obližna izsušeno zemljo
»če na Kredarici pozimi ni
6 metrov snega, potem bo su-
ša,« menda pravijo vremeno-
slovci. Letos so na Kredarici
namerili le kališna 2 metra de-
belo snežno oddejo in nič čud-
nega, da nam suša kaže zobe še
pred začetkom pravega polet-
ja. Pa ni kriv samo sneg, kriva
je tudi človeška neumnost.
Brez gasilcev ne gre
Slišno obdobje v celjski ob-
čini čutijo predvsem v obrob-
nih krajevnih skupnostih. Pr-
ve prevoze manjših količin vo-
de so opravili že februarja, za
prevoz vode skrbijo gasilci.
Celjski poklicni gasilci so od
začetka maja do sredine junija
v okolico Celja 62-krat zape-
ljali polno cisterno pitne vode.
310 m^ so prepeljali krajanom
Lise, Košnice, Teharja, Zagra-
da, Medloga, Polul, Anskega
vrha, Lahovne in Kompol, tri-
krat so po 5 m^ zapeljali tudi
v Pletovarje v šentjurski ob-
čini.
Za preskrbo s pitno vodo še
v večji meri skrbijo prostovolj-
ni gasilci. Le-ti so aprila pre-
peljali 505 m^ pitne vode, maja
pa že 1230 m^v Vojnik, Novo
Cerkev, na Ljubečno, Dobrno,
Frankolovo, v Šmartno v Rož-
ni dolini in v Zagrad. Če v teh
dneh ne bo obilnejšega deževja
- za povišanje podtalnice pa bi
moralo enakomerno deževati
kar nekaj časa - pričakujejo,
da bo že jimija v poprečju po-
trebno za minimalno oskrbo
Vojnika po 10 m^ vode dnevno,
količine pa se bodo še poveče-
vale.
V Celju so v ponedeljek zno-
va opravih meritve na vodo-
vodnem omrežju in po besedah
direktorja Komunaltnega Vo-
dovoda Jožeta Spevana je ko-
ličina vode v manjših virih kot
so Košnica, Gabrovka, Žerviš-
če, Kompole in Svetina padla
za 40 odstotkov, v Vitanju in
Medlogu za 30 odstotkov, ne-
spremenjena izdatnost pa
ostaja le v vrtini na Frankolo-
vem. Na Zgornjih Polulah je
poraba pitne vode že reducira-
na, kar pomeni, da jo krajani
uporabljajo le za najnujnejše
prehrambene in sanitarne po-
trebe, oskrba z vodo pa je za-
radi povečane porabe v gospo-
dinjstvih precej motena tudi
ob koncu tedna. Celje ima tre-
nutno na voljo 344 sekundnih
litrov vode, optimalna količi-
na, ki zadošča za nemoteno
oskrbo, pa se vrti med 360 in
370 litri. Opozarjajo, da plohe
in nevihte, ki jih je zadnje dni
bilo nekaj, položaj na področ-
ju vodooskrbe le še poslabšu-
jejo, saj se kali vodni vir v Vi-
tanju.
Ukrepi, ki jih je po lanski
suši sprejel celjski IS, so priza-
devanja gasilcev v vodooskrbi
nekoliko olajšali, saj imajo na
voljo za prevoz pitne vode štiri
nove cisterne Creina, urejena
pa so tudi odvzemna mesta za
vodo v črpališčih Šmartno
v Rožni dolini, na Bregu,
v Prožinski vasi in na Franko-
lovem.
Moteno vsako
20. gospodinjstvo
v žalski občini so že lani in
predlani zabeležili najnižje
količine padavin v zadnjih
treh desetletjih. Vodja vodo-
voda v žalskem Komunalnem
podjetju Igor Glušič meni, da
tudi zadnje padavine konec
minulega tedna niso bistveno
vplivale na izboljšanje stanja.
Dežja je bilo le toliko, da lju-
dje kakšen dan ne bodo zaliva-
li vrtov. Na področju vodovo-
da Žalec-Šešče je vodooskrba
motena predvsem na visje le-
žečih območjih kot so goto-
veljski Zalog, Ruše, Škafarjev
hrib-vrh in Zaloška gorica.
Sušo občutijo zlasti v 61 go-
spodinjstvih, na teh območjih
je oskrba z vodo motena vsak
dan od 9. do 23. ure. V začetku
junija so aktivirali vrtino
v Vrbju, na vseh nižje ležečih
območjih pa so pretoke omejili
na minimum. Zelo pereča je
vodooskrba na območju, ki ga
Žalčani pokrivajo z vodovo-
dom Kale-Studence. Vsak te-
den morajo pripeljati 130 m^
vode s cisterno v rezervoar na
Studence, na tem območju je
približno ?J63 gospodinjstev.
Ze konec maja je bil na tem
vodovodu uveden umi režim
oskrbe z vode. Enkrat teden-
sko pripeljejo gasilci po 10 m^
vode še v rezervoar pri Ajtni-
ku. Glušič nadalje pravi, da je
občasno motena oskrba z vodo
še na območju, ki ga pokriva
vodovod Vinska gora, v tam-
kajšnji rezervoar vozijo enkrat
tedensko po 10 m^ vode. Suša
zaenkrat še ne povzroča večjih
težav na vodovodnih sistemih
Vransko-Polzela, Letuš in
Griže, občasne težave pa se
pojavljajo zaradi pogostih ok-
var. Sicer pa je v žalski občini
na javni vodovod priključeno
9800 gospodinjstev, zaradi su-
še je motena oskrba že v vsa-
kem 20. gospodinjstvu. Če se
bo suša nadaljevala, bo po
Glušičevi oceni treba za pre-
voze s cisternami zagotoviti
najmanj 2 in pol milijona to-
larjev.
V mozirski občini še
ni težav
v mozirski občini suša zaen-
krat še ni povzročila prehudih
težav. Tudi posebnih ukrepov,
razen priporočila za varčeva-
nje z vodo, še niso sprejeli. Ga-
silci v posameznih gasilskih
društvih pa dovažajo vodo na
osamljene kmetije, kjer imajo
svoja zajetja. Na teh odmak-
njenih kmetijah se težave za-
radi pomanjkanja vode pojav-
ljajo v vsakem bolj sušnem ob-
dobju, kmetije pa ležijo v KS
Mozirje, Nazarje, Ljubno in
Luče. V obdobju od 7. do
14.jimija so gasilci prepeljali
141 m^ vode, prevoze in vodo
pa zaenkrat plačujejo samo
naročniki. O sofinanciranju iz
občinskega proračima bodo
v občinskem izvršnem svetu
pričeli razmišljati, če bo suša
še hujša. Na centralnem vod-
nem zajetju, Letošču, ki napa-
ja večino strnjenih naselij
v spodnjem delu mozirske ob-
čine, zaenkrat še ne primanj-
kuje vode.
Veleničani
sofinancirajo
prevoze in vodo
v velenjski občini čutijo po-
manjkanje vode že v 16 lo-a-
jevnih skupnostih, najtežje pa
je v Zavodnjah, Šmartnem ob
Paki in na Ravnah. Trenutno
dnevno dovažajo preko 344
kubikov vode, kar pomeni 75
cistern.
Vodo trenutno potrebuje
1637 občanov in 1717 živah.
Vse prevoze vode bo občina
sofinancirala iz občinskega
proračuna iz postavke tekočih
rezerv, kjer je trenutno na vo-
ljo nekaj čez milijon SIT. Če bi
ogroženim prebivalcem vodo
in prevoze polovično sofinan-
cirali, bi ta vsota zadostovala
le za 9 dni. V izvršnem svetu so
že pripravili točne normative,
koliko vode dnevno porabijo
ljudje in živali, poleg tega bo-
do poskrbeU za naročilnice za
občane, ustanovili pa so tudi
komisijo, ki bo sproti ocenje-
vala posledice suše.
Cisterne vozijo že od
začetka ieta
v konjiški občini so od za-
četka leta do konca maja s ci-
sternami zvozili v gospodinj-
stva dobrih 1267 m pitne vo-
de. Za prevoz so poskrbeli ga-
silci iz Vitanja, Zreč, Sloven-
skih Konjic in Stranic, doslej
so opravili 239 voženj in pre-
vozili preko 4 tisoč kilome-
trov. Stroški prevoza so znaša-
li približno 918 tisoč tolarjev,
porabniki so za vsak m^ vode
plačali 300 tolarjev, ostalo je
pokril izvršni svet. Najhujše
težave z vodo so na območju
Vitanja, kamor so doslej pre-
peljali 530 m^ vode, na območ-
je Zreč 298 m^. Stranic 235 m^,
na Resnik pa 114 m^ vode. Vo-
do so vozili še v Sojek in Kam-
no goro v Špitalič, manjše ko-
ličine pa še v druge zaselke.
Konjiška vlada je sprejela
odredbo o omejitvi porabe vo-
de, s katero je prepovedala
predvsem zalivanje vrtov in
pranje avtomobilov, za kršite-
lje odredbe je predvidena de-
narna kazen v višini 2.250 to-
larjev. Odvzem vode iz hidran-
tov pa je mogoč samo z dovo-
ljenjem upravljalca.
Letos še liuje kot
iani?
v šmarski občini je suša naj-
bolj prizadela južni del občine.
Posledice se kažejo na pozno
pokošenih travnikih, travna
ruša se ne obnavlja, suša pa se
kaže tudi na posevkih koruze
na peščenih tleh. V trajnih na-
sadih zaenkrat niso opazili
večjih poškodb. Posebna ko-
misija bo odšla na teren konec
tega tedna, kmetje pa še kupu-
jejo regresirano koruzo za ško-
do po lanski suši.
V gospodinjstvih imajo te-
žave s pitno vodo že od febru-
arja. Trenutno oskrbujejo
s pitno vodo 25 gospodinjstev,
predvsem v Močlah, v KS
Šmarje, ter v KS Vinski vrh ter
Dobovec. Za teden dni pripe-
ljejo gospodinjstvu po deset ti-
soč litrov vode (dve cisterni),
prevoz pa stane 300 SIT.
V zadnjih dneh so začeli pre-
voze subvencionirati, zato pri-
hajajo ogroženi občani po na-
ročilnice. O novi ceni vode pa
bo odločila šmarska vlada na
svoji današnji seji.
Največ težav
v Dramijali
Upadanje talnice opažajo
tudi v šentjurski občini, kjer se
prav tako bojijo še hujše suše
kot lani. Šentjurčani so s prvi-
mi prevozi pitne vode za go-
spodinjstva začeli že januarja,
od začetka marca pa jih je vse
več. Gasilci prepeljejo pov-
prečno po 250 m^ vode dnevno.
Z vodooskrbo imajo v zadnjih
dneh največje težave v KS
Dramlje, kjer so pretekli teden
prepeljali gospodinjstvom kar
30 cistern. Nekoliko manjše
težave kot Drameljčani imajo
v KS Šentjur-Okolica (zlasti
Podgrad, Rifnik, Grobelno in
Vrh), pa tudi v KS Ponikva ter
Slivnica. Ogroženi Šentjurča-
ni prejemajo ves čas subvenci-
onirano pitno vodo, cena ku-
bičnega metra pa znaša 40
SIT. Sicer pa tudi kmetje na
Šentjurskem kupujejo še zad-
nje kilograme regresirane ko-
ruze, ki je na voljo za škodo po
lanski suši.
Pol iz proračuna
Problem preskrbe s pitno
vodo v laški občini je najbolj
pereč na območju Laškega
oziroma v vzhodnem delu ob-
čine v krajevnih skupnostih
Laško, Marijagradec, Jurklo-
šter. Gre predvsem za kmetij-
ska območja, kjer je dnevna
poraba velika. Na območju
Radeč se s problemom oskrbe
s pitno vodo zaenkrat še ne
ubadajo. Vodo dovažajo s ci-
sternami gasilci. V obdobju
meseca dni so na ogrožena me-
sta pripeljali okoli 45 tisoč li-
trov vode, oskrba pa poteka
tudi individualno, ko si ljudje
sami dovažajo vodo iz hidran-
ta v Rimskih Toplicah. Po oce-
ni so si posamezniki z lastnimi
prevozi zagotovili okoli 50 ti-
soč litrov vode.
Izvršni svet SO Laško je že
ob lanski suši sklenil, da se
prevozi vode refundirajo iz
občinskega proračuna v višini
polovice stroškov, v javnem
podjetju Komunala Laško pa
so se odločili, da vode, ki jo
dovažajo gasilci, ljudem ne
bodo zaračimavali. Timovi ga-
silci svojim delavcem dovažajo
vodo brezplačno. Sicer pa tudi
v občini Laško ocenjujejo, da
se z zadnjim dežjem situacija
ni popravila.
Živina bo spet Jedla
slamo
Kako bo letošnja suša priza-
dela kmetijce, je v tem času
seveda težko napovedovati. Si
pa kmetij ci kaj prida letine ne
obetajo, po zadnjih letih sodeč
bo nebo bolj radodarno s son-
cem kot pa poštenim dežev-
jem. Suša, pravijo v Kmetijsko
svetovalni službi celjskega Za-
voda za živinorejo in veteri-
narstvo, pravzaprav traja že
od lanskega leta. Po podatkih
v zadnjih štirih desetletjih je
padlo na našem območju apri-
la in maja povprečno 190 mm
padavin. Lani jih je bilo v tem
času 129 mm, letos samo 86
mm. Koruza porabi med rastjo
približno 500 litrov vode na
vsak kvadratni meter. V aprilu
in maju rabi za nemoteno rast
157 litrov vode na kvadratni
meter, letos jo je dobila le oko-
li 86 litrov. Žito potrebuje od
začetka rasti do dozorevanja
600, drevje pa denimo 400 li-
trov'vode letno na kvadratni
meter. Krompir potrebuje za
en obrok, torej za eno zaUva-
nje 20, kumare pa 10 Utrov vo-
de na kvadratni meter. Raz-
meroma dobro prenaša sušo
vinska trta, ker ima globoke
korenine. Tudi lucema je zna-
na po tem, da se prilagodi suši.
Od trav je za sušo najbolj od-
porna pasja trava.
Po oceni kmetij cev bo suša
povzročila pomanjkanje krme.
Spet bo živina jedla slamo, kot
je bilo to že v preteklih sušnih
letih. Ječmen je na nekaterih
peščenih, plitvih tleh ves ru-
men. Najbolje je, da ga poža-
njete,   pravijo   strokovnjaki.
V suši, svetujejo kmeti] ci, je
izhod v sili siliranje celega žita
v času, ko je žitno zrno mlečno
zrelo. Na vrtu lahko rastlinam
pomagate tako, da jih zvečer
poškropite z gnojilno raztopi-
no. V Kmetijsko svetovalni
službi pa priporočajo še oko-
pavanje ter visok odkos trav
na travniku. Odkos naj ne bo
nižji kot 5 cm.
Hmeljarji v Savinjski dolini
ugotavljajo, da je hmelj zaradi
visokih temperatur približno
meter previsok, ponekod so
opazili že prve cvetove. To ne
obeta kaj prida, saj hmelj
v normalnih pogojih začenja
cveteti v začetku julija. Če-
prav namakajo več kot polovi-
co hmeljišč, v Inštitutu za
hmeljarstvo in pivovarstvo
ocenjujejo, da bo letos slabši
pridelek goldinga, težko pa
napovedujejo posledice pri
drugih sortah hmelja. Tako
zgodnje suše, kot je letošnja,
pa se hmeljarji spomnijo samo
iz leta 1958, ko so z obiranjem
hmelja začeli že v prvi polovici
avgusta.
Potrebujemo nove
akumulacije
Kmetijci pravijo, da se žal
šele v sušnih letih zavemo, da
omogočamo rekam in poto-
kom, ki tečejo po naših tleh,
prehiter pretok. Kaj pa o tem
menijo vodarji? Vršilec dolž-
nosti direktorja celjskega Ni-
voja inž. Stane Petrič je pove-
dal, da so letos že ocenjevali
kakovost vodotokov, v tem in
prihodnjem tednu bodo merili
velikost pretokov. Petrič po-
jasnjuje, da se kvaliteta vode
slabša, k čemur ob sedanji suši
prispeva tudi izliv kanalizaci-
je. Skrbi jih predvsem Ložni-
ca, ki ima nizke pretoke, na ta
potok je vezano namakanje, iz
ribiških vrst pa je že slišati
zahteve po ukinitvi namaka-
nja, saj je korito praktično
brez vode. Bi bile posledice su-
še resnično manjše, če bi na
potokih ohranili nekdanje je-
zove ali obdržali vsaj tiste, ki
jih je imičila poplava? »V pre-
teklosti je bilo samo na Savinji
preko 70 jezov. S pravilno raz-
mestitvijo stalnih objektov bi
lahko dosegli optimalizacijo
vodnega režima in uravnavali
podtalnico. Suši se s tem seve-
da ne da izogniti, razmere bi
nekoliko izboljšali, prava reši-
tev pa so akumulacije na pri-
mernih mestih. Na Celjskem
so štiri takšne akumulacije in
sicer Šmartinsko, Žovneško,
SUvniško jezero in Vonarje
oziroma Sotelsko jezero (po
naših informacijah je jezero
prazno). V preteklosti smo za-
radi suše dvakrat puščali vodo
iz Šmartinskega jezera, za ta
ukrep se odločimo v dogovoru
z ribiči in vodnogospodarskim
inšpektorjem. Lani in letos teh
vodnih zalog še nismo izkori-
stili. Prava rešitev so torej no-
ve akumulacije, zato imamo
pripravljen idejni projekt, da
bi zgradili novo akumulacijo
nad Podlogom v Savinjski do-
lini, dolgoročno pa še akumu-
lacijo na Bolski,« meni Petrič
Naravi se človek težko upi-
ra, na vrače in svetnike tudi ni
računati. Nekaj malenkosti pa
človek očitno lahko stori, da se
zavaruje pred uničujočimi po-
sledicami suše. Če vodarji
ugotavljajo, da so akumulacije
rešitev, potem jih bo pač treba
zgraditi. Če najdemo denar za
vsako drugo neumnost, potem
jo bomo našli tudi za izboljša-
nje oskrbe z vodo. Brez te
brezbarvne tekočine, nad ka-
tero se ob polnih kozarcih
kakšne druge pijače sicer zmr-
dujemo, pač ni življenja.
Verjeli ali ne - v Letušu lahko prečkate Savinjo, ne da bi si zmočili prste nog.
Foto: EDO EINSPIELER
V Šoštanju še
ni alarmantno
Šoštanjske termoelektrarne te dni zaradi izpada nukle-
arke v Krškem obratujejo s polno paro, po nekih kazalcih
pa naj bi bilo obratovanje zaradi pomanjkanja vode v pri-
hodnje precej vprašljivo. V elektrarni ocenjujejo, da je
stanje dokaj kritično, ni pa še alarmantno.
Izdelali so operativni načrt in sprejeli nekaj varčevalnih
ukrepov. Na podatke vpliva precej dejavnikov, tako da
niso povsem primerljivi, vendar v Šoštanju ocenjujejo, da
bi lahko s tem načinom obratovanja vzdržali do približno
6. julija. Šele takrat bo, seveda če ne bo dežja, postalo
precej kritično. Šoštanjčani bi morali začeti črpati iz
jezer, za kar zaenkrat nimajo potrebnih soglasij. Trenutno
v sodelovanju z velenjskim rudnikom pripravljajo opera-
tivne sestanke in poskušajo najti najbolj optimalne kom-
binacije za čimboljšo izrabo vode. Termoelektrarna mora
obvezno delati s polno močjo, sicer bo prišlo do omejitev
porabe električne energije. Druga stran medalje pa je
seveda več kot 80 prekoračitev dovoljene koncetracije
žveplovega dioksida na kubični meter zraka, ki so jih
zabeležile merilne postaje od 10. maja dalje. Od tega je
bilo 18 prekoračitev kritičnih.
Št. 24 - 17. junij 1993
8
Ob arhitekturnih
še papirnate ovire
Skupina, ki Helule y okviru celjskih Javnih tlel, hI rana poUalJšala svoje tlelo iJo
konca leta
v Celju so z lanskim majem
potrdili program dela skupine
za odpravo arhitekturnih ovir,
ki deluje v okviru občinskih
javnih del. V skupini so konec
leta zaprosili za podaljšanje
na obdobje enega leta, le-to pa
jim je pred dnevi spet izteklo.
Zdaj čakajo, kako bo odločil
občinski IS, saj so vložili proš-
njo za ponovno podaljšanje.
Vodja skupine Zdenko Gril
pravi, da so s problematiko ar-
hitekturnih ovir v mestu iz-
črpno seznanili tudi župana
Antona Roj ca, ki jim je oblju-
bil pomoč pri nadaljevanju
del. Podaljšanje programa do
konca leta - kar bi celjsko ob-
čino mesečno stalo približno
140 tisoč tolarjev - pa bi skupi-
ni omogočilo, da v celoti opra-
vi svoje delo. Ministrstvo za
delo je program celjske skupi-
ne za odpravo arhitekturnih
ovir ocenilo kot eno zahtevnej-
ših in bolj uspešnih javnih del,
zato je program pripravljeno
sofinancirati tudi v naprej.
Z njihovim delom so zelo za-
dovoljni v invalidskih organi-
zacijah in društvu upokojen-
cev, kjer seveda pričakujejo,
da bo po opravljeni prvi fazi
programa (evidentiranju arhi-
tekturnih ovir) prišlo tudi do
postopnega odpravljanja in
saniranja posameznih ovir, ki
invalidom, ostarelim in poško-
dovanim, pa tudi materam
z otroškimi vozički, zdaj v ve-
liki meri preprečujejo dostop
in vsakodneven prehod skozi
mesto.
Poiskati prolektanta
in investitorja
Enoletno delo skupine za
odpravo arhitekturnih ovir je
strnjeno v pet zajetnih map,
v njih pa so zbrane vse eviden-
tirane arhitekturne ovire na
območju širšega središča me-
sta in izrisi variantnih predlo-
gov za njihovo odpravo. Pone-
kod, menijo v skupini, bi za
odpravo ovir zadolščalo že
malce dobre volje, drugod spet
bi bilo odpravljanje ovir fi-
nančno zahtevnejša naloga.
Zato je njihova ključna na-
loga do konca leta - ob nada-
ljevanju evidentiranja arhi-
tekturnih ovir v celotnem me-
stu ter v Štorah, Vojniku in na
Dobrni — iskanje projektanta in
investitorja, ki bi poskrbela za
realizacijo njihovih enoletnih
prizadevanj. Obsežno delo,
shranjeno na papirju, namreč
izboljšav za invalide ne bo pri-
neslo, s tem pa tudi cilj pro-
grama javnega dela ne bo do-
sežen.
Celje je vključeno v projekt
Zdrava mesta Svetovne zdrav-
stvene organizacije, po svojih
močeh se trudi, da bi bilo ne le
lepo, ampak tudi zdravo in do
svojih stanovalcev prijazno
mesto. Pa vendarle - veliko ti-
stega, kar je v razvitih državah
samoumevno in urejeno, je za
nas še »španska vas.« Sem bi
gotovo lahko uvrstili tudi ne-
upoštevanje predpisov in pra-
vilnikov, ki smo jih pred leti
sicer sprejeli, v celoti pa nikjer
niso zaživeli. V letu 87 sprejet
poseben pravilnik določa, da
je potrebno pri vseh novograd-
njah zagotoviti dostop brez ar-
hitekturnih ovir. V Celju pa
pri vrsti zgradb, katerih grad-
nja datira v leta po sprejemu
tega pravilnika, ta predpis ni
spoštovan.
Papirnate ovire
včasih še hujše
v skupini za odpravo arhi-
tekturnih ovir opozarjajo, da
je najcenejša in najcelovitejša
rešitev za odpravo arhitektur-
nih ovir prav na samem začet-
ku, ko so ovire še na papirju...
Dvigalo, opremljeno z reliefno
izvedbo pozivne tipkovnice in
sintetičnim govorom (za slepe)
je le za malenkost dražje od
navadnega dvigala, predelava
- v primeru, da se zanjo v po-
djetju ali ustanovi sploh odlo-
čijo - pa je že upoštevanja vi-
sok strošek.
Pri tem pa ne gre zanemariti
dejstva, da je za odpravo kate-
re koli arhitekturne ovire po-
trebno poiskati vsa potrebna
soglasja, z iskanjem in prido-
bivanjem potrebne dokumen-
tacije pa je včasih več dela kot
s samim odpravljanjem ovire.
Glede na to, da so v skupini
za odpravo arhitekturnih ovir
evidentirali v ožjem središču
mesta na posameznih objektih
preko 120 arhitekturnih ovir,
spisek tistih iz širšega mestne-
ga središča pa še dopolnjujejo
in se vedno bolj daljša, so pri-
zadevanja za nadaljevanje de-
la razumljiva. V okviru pro-
grama javnih del bi namreč
v skupini, ki se je lotila obde-
lave arhitekturnih ovir na
vseh javnih površinah, objek-
tih (ustanove, lokali, stano-
vanjske hiše) in prometnih po-
vršinah ter parkiriščih radi
dočakali prve, organizacijsko
in finančno podprte začetke
dejanskega odpravljanja ovir.
Kasneje — če bi se našli zain-
teresirani investitorji, morda
pa tudi zgolj za novogradnje
na širšem celjskem območju
- pa bi iz zdajšnje skupine, ki
deluje v okviru javnih del,
morda lahko na povsem tržnih
osnovah zraslo samostojno po-
djetje. In takšna »osamosvoji-
tev« oziroma zagotavljanje no-
vih delovnih mest je tudi eno
temeljnih načel javnih del ozi-
roma aktivne poUtike zaposlo-
vanja v celoti.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Knežji teden
v Celju
Številne prIretJItve Celjskih turističnih
iJnevov se začenjajo nocoj w
v organizacijskem odboru za
pripravo Celjskih turističnih
dnevov so zadovoljni z odzivom
gostincev in trgovcev za ulično
popestritev prazničnega dogaja-
nja v mestu od Savinji. Priredi-
tve Poletja v Celju-Knežjem me-
stu se bodo vrstile od nocojšnje
otvoritvene slovesnosti do pri-
hodnjega petka, 25. junija, za
lažjo odločitev, kje v prihodnjih
dneh nikakor ne smete manjkati,
pa kratek vodič skozi živ-žav
Celjskih turističnih dnevov.
Četrtek, 17. junij
Ob 18. uri - Tomšičev trg in
mestne ulice; pronftnadni kon-
cert Pihalnega orkestra Štorski
železarji in mažoretk iz Radeč;
Oaza pri Metropolu glasba za
ples in razvedrilo ansambla
Francija Zemeta, Špitalski trg
pri Vodnem stolpu; glasba za
ples in razvedrilo ansambla Tip-
Top. Ob 19. uri - Tomšičev trg;
glasba za ples in razvedrilo an-
sambla Nočna izmena in pevski
zbor Celjskega pevskega dru-
štva. Ob 21. uri Stari grad; pre-
miera Hermana Celjskega (SLG
Celje).
Petek, IB. junij
Ob 10. uri - Tomšičev trg; na-
stop otrok VVZ Zarja - Lava H.
Ob 18. uri - Atrij Kompasa; kon-
cert malih pevskih skupin Petrol
Celje, Štajerski oktet Celje in
Podoglarji iz Celja, Gimnazija
Celje Center; Reverence Harle-
kinove šole za plesno vzgojo,
Oaza pri Metropolu; glasba za
ples in razvedrilo ansambla Tip-
Top, Špitalski trg; glasba za ples
in razvedrilo ansambla Journal.
Ob 19. uri - Stanetova ulica pri
Madrugadi; koncert Hare Kril-
na, indijska glasba in ročk kon-
cert, Tomšičev ti^; koncert Celj-
skega plesnega orkestra Žabe
s pevkama Alenko Godec in Mio
Žnidarič ter instrumentalnimi
solisti. Ob 21. uri - Stari grad;
Herman Celjski (SLG Celje). Ob
22. uri - Letni kino; film Privezi
me!........................-.....______
Sobota, 19. junij
Ob 9,30. uri - Tomšičev trg;
glasba za razvedrilo Trio draga
Sivka iz Celja. Ob 10. uri - Pre-
šernova in Savinova ulica ter Ti-
tov trg; slikanje na asfalt: otroci
celjskih osnovnih šol v organiza-
ciji ZPM Celje. Ob 10,30 - spre-
vod folklorrdh skupin iz Celja,
Lancove vasi, Laškega in Kom-
pol po mestnih ulicah ter nastop
na Tomšičevem trgu. Ob 18. uri
Tmšičev trg; glasba za ples in
razvedrilo ansambla Cmok,
Oaza pri Metropolu; glasba za
ples in razvedrilo ansambla Jo-
urnal, Špitalski trg; glasba za
ples in razvedrilo ansambla Spo-
mini. Ob 21. uri - Špitalska kape-
la; Kri in košute (SLG Celje-
Oder Herberta Gruna). Ob
22. uri - Letni kino; fUm Privezi
me!
Nedelja, 20. junij
Ob 10. uri - slikarska kolonija
otrok celjskih osnovnih šol v or-
ganizaciji ZPM Celje. Ob 14. uri
- Tomšičev trg; music show. Ob
17,30. uri - Tomšičev trg; koncert
pveskih zborov: Moški pevski
zbor DPD Svoboda Zagrad, Me-
šani in Ženski pevski zbor KUD
Ljubečna. Ob 18. uri - Oaza pri
Metropolu; glasba za ples in raz-
vedrilo ansambla Francija Ze-
meta, Špitalski trg; glasba za
ples in razvedrilo ansambla Jo-
urnal. Ob 19. uri - Tomšičev trg;
glasba za ples in razvedrilo Alfi
Nipič in njegovi muzikantje.
Dvorana Golovec; košarkarski
spektakel »Vse zvezde Združe-
nih držav Amerike« proti »Vsem
zvezdam Celja« s predtekmo
športnikov proti direktorjem. Ob
21. uri - Špitalska kapela; Kri in
košute (SLG Celje). Ob 22. uri
- Letni kino; film Privezi me!
Ponedeljek, 21. junij
Ob 15. uri - poslikava izložb
otrok iz celjskih osnovnih šol
v organizaciji ZPM Celje. Ob
18. uri - Narodni dom; letna pro-
dukcija Harlekinove šole za
plesno vzgojo, klasični balet in
sodobni ples, Tomšičev trg; glas-
ba za ples in razvedrilo ansam-
bla Čuki, Oaza pri Metropolu;
glasba za ples in razvedrilo an-
sambla Cmok. Ob 21. uri - Špi-
talski trg; glasba za ples in raz-
vedrilo ansambla Tip-Top. Ob
22. uri - Letni kino; film Privezi
me!
Torek, 22. junij
Ob 15. uri - Tomšičev trg; lut-
kovna delavnica otrok celjskih
osnovnih šol v organizaciji ZPM
Celje. Ob 18. uri - Narodni dom;
letna produkcija Harlekinove
šole za plesno vzgojo, klasični
balet in sodobni ples. Oaza pri
Metropolu; glasba za ples in raz-
vedrilo ansambla Nočna izmena,
Špitalski trg; glasba za ples in
razvedrilo ansambla Journal. Ob
19. uri - Tomšičev ti^; Moped
show. Ob 20. uri - Tomšičev ti^;
koncert Celjskega godalnega or-
kestra. Ob 21. uri - Stari grad;
Herman Celjski (SLG Celje). Ob
22. uri - Letni kino; film Privezi
me!
Sreda, 23. junij
Ob 14,30. uri - Tomšičev trg;
Pozdrav poletju in otroški živ-
žav v organizaciji ZPM Celje. Ob
15. uri - Tomšičev trg; lutkovna
delavnica otrok celjskih osnov-
nih šol v organizaciji ZPM Celje.
Ob 17. uri - Tomšičev ti^; večer
plesa: nastop plesne skupine, dr-
žavnega prvaka v kategoriji dis-
co dance Dušana Pavloviča iz
Plesnega vala Celje in predstava
Potovanje v modro Studia za
ples skupine Igen. Ob 18. uri
- Narodni dom; predstavitev ra-
ziskovalne naloge Meščanske hi-
še na Tomšičevem trgu zgodo-
vinskega krožka OS Hudinja,
Oaza pri Metropolu; glasba za
ples in razvedrilo ansambla
Francija Zemeta, Špitalski trg;
glasba za ples in razvedrilo an-
sambla   Tip-Top.   Ob   19. uri
- Tomšičev trg; glasba za ples in
razvedrilo ansambla Pop design.
Ob 21. uri - Stari grad; Herman
Celjski (SLG Celje). Ob 22. uri
- Letni kino; fUm Privezi me!
četrtek, 24. junij
Ob 17. uri - Tomšičev trg; kon-
cert pevskih zborov: vokalna
skupina Srčne dame I. OŠ Celje,
Mešani pevski zbor Gostinskega
podjetja Celje in Mešani pevski
zbor upokojencev iz Vojnika. Ob
18. uri (do jutra!) - Oaza pri Me-
tropolu; glasba za ples in razve-
drilo ansambla Nočna izmena,
Stanetova ulica pri Madrugadi;
glasba za ples in razvedrilo an-
sambla Cmok, Špitalski trg;
CPO Žabe s pevkama Alenko
Godec  in  Mio  Žnidarič.  Ob
19. uri (do jutra!) - Tomšičev tig;
glasba za ples in razvedrilo an-
sambla Agropop, Cerkev Sv. Da-
nieia; maša »Za domovino«, me-
sto Celje; promenadni koncert
Pihalnega orkestra Štorski žele-
zarji z mažoretkami iz Ljubečne
ter nastop na Tomšičevem trgu.
Ob 20. uri - Tomšičev trg; prosla-
va ob Dnevu državnosti (govor-
nik: Lojze Peterle). Ob 21. uri
Prothasyijev dvorec; plesna
predstava Misterij muzinih pi-
sem Plesnega foruma Celje. Ob
22. uri - Letni kino; film Privezi
me! Stari grad; ognjemet.
Petek, 25. junij
Ob 8. uri - Tomšičev trg; Dan
odprtega Radia Celje. Ob 10. uri
- Mednarodne vaje reševalnih
psov na večih lokacijah v organi-
zaciji Kinološkega društva Celje,
Partizan Gaber je; državno pr-
venstvo v vlečenju vrvi. Ob
21. uri - Stari grad; Herman Celj-
ski (SLG Celje). Ob 22. uri - Letni
kino; premiera filma Samci.
Za vroče poletne dni
Ker je dopust pred vrati, ne-
kateri ga celo že uživajo, smo
se tokrat odločili za sprehod
po trgovinah s športno opremo
oziroma tistimi prepotrebnimi
stvarmi, ki so nepogrešljive za
dopust ob morju, ali kje ob je-
zeru.
Povprašali smo po hladilnih
torbah, ležalnikih, senčnikih,
raznih plavalnih obročih za
otroke in pripomočkih za razi-
skovanje pod vodo...
Splošna ocena je, da so pov-
sod v večjih ali tovrstno speci-
aliziranih trgovinah dobro za-
loženi, še posebej veliko je raz-
nih pripomočkov za kampira-
nje na prostem: od različnih
večjih in manjših svetil, posod
za vodo in vsega ostalega, kar
spada zraven.
Seveda pa so na dopustu ne-
pogrešljiva tudi razna zaščitna
sredstva za kožo, saj je sonce
letos zaradi vse tanj še plasti
ozona, še toliko bolj nevarno.
Zato smo vam poiskali tudi
nekaj teh artiklov in njihove
cene, v upanju, da vam bodo
koristen napotek in dobra in-
formacija. Pa prijeten uopust!
MOJCA MAROT
Opomba: Vse cene so v tolarjih. Upoštevati je treba, da je cena pri posameznih artiklih različna
tudi zaradi proizvajalca, raznih velikosti artikla in seveda razhčne kvalitete.
Zaščitna sredstva za kožo (Teko Celje)
Sun mix
- mleko baby (150 ml) 540,00
- mleko s faktorjem 2 UVa+B 540,00
- olje z zašč. fak. 2 600,00
- mleko s faktorjem 4 UVA+B (125 ml) 600,00
- krema s popolno zaščito (125 ml)        780,00
- mleko (250 ml) 780,00
Piz buin
- mlekoz zašč. faktorjem 4 in 6 (125 ml) 957,00
- mleko po sončenju (200 ml) 957,00
Nivea mleko 8 UVA+B (200 ml) 1.055,00
Št. 24 - 17. junij 1993
9
Naši ljubi trpeči otroci
Med žrtvami nasllla le vse več otrok, posebej veliko Je psihičnega nasilja
Nasilja je vse več, ugotavljamo.
Vraščeno je v domala vsa dogajanja
v družbi, nastopa pa v neštetih po-
javnih oblikah in pri tem ne izbira
žrtev. Med žrtvami nasilja je, žal,
vse več otrok in mladoletnikov, ki se
z raznimi oblikami in inačicami na-
silja srečujejo na vsakem koraku.
Pri tem je zmotno pogosto prepri-
čanje, da je nasUje nad otroki le pre-
tepanje in telesno kaznovanje otrok.
Nasilno ravnanje z otrokom je na-
mreč tudi neustrezna nega, čustveno
zanemarjanje, hladni in napeti od-
nosi v družini, nenehen strah pred
neuspehom in kaznijo, neprestane in
neustrezne prepovedi in zapovedi, ki
jih je otrok deležen, pa prevelika
pričjikovanja in zahteve staršev, ki
jih otrok s svojimi psihofizičnimi
sposobnostmi ne more uresničiti...
Torej so nasilna tudi takšna stanja
in dejanja, ki ne povzročajo telesnih
bolečin ali fizičnih poškodb. Psihič-
no, čustveno nasilje nad otroki, ki
povzroča prave duševne travme, pa
je mnogo bolj nevarno in usodno za
njihov razvoj, kot je fizično.
Široka in splošna opredelitev na-
silnih dejanj postavlja vprašanja,
kaj je že nasilje in kaj še ni. Glede
tega je v zadnjih treh desetletjih
v razvitejših deUh sveta očiten pre-
mik. Danes ljudje opredeljujejo kot
nasilna dejanja tudi takšna, ki jih
pred desetletji še niso. Še zlasti velja
to za dejanja, ki prizadevajo otroke.
Zato je načelno sicer točno, da je
nasilja nad otroki več, kot smo dom-
nevah nekdaj, a je hkrati tudi res, da
sedaj kot njisilje nad otroki oprede-
ljujemo tudi takšna dejanja, ki jih
nekdaj nismo, opozarja psihiater
prof. dr. Jože Lokar. Opozarja tudi
na zelo pesimistično ugotovitev, da
se nasilje nad otroki prenaša iz roda
v rod. Mnogi starši, ki sedaj trpinči-
jo svoje otroke, so bili trpinčeni od
svojih staršev, in današnji trpinčeni
otroci bodo v prihodnosti sestavljali
večino staršev, ki bodo trpinčili svo-
je otroke. To »determiniranost« na-
silnega ravnanja z otroki so potrdile
praktično vse raziskave.
Največ zanemarjenili
v družini
če izhajamo iz dejstva, da je naj-
več zanemarjanja otrok ter siirovega
ravnanja z njimi prav v družini, je
treba ob tem opozoriti, da je družin-
sko nasilje tisto, ki je najbolj skrito
in prikrito. Zato so podatki in anali-
ze institucij, ki se s to problematiko
ukvarjajo, le približen odraz stanja.
Ustrezne službe se ukvarjajo pred-
vsem z najbolj akutnimi primeri na-
silja nad inladostniki, pretežno
s takšnimi, kjer je posredi fizično
nasilje z jasno izraženimi telesnimi
poškodbami. Da v neki družini otro-
ka zanemarjajo ali psihično trpinči-
jo, izvejo socialni delavci največkrat
čisto naključno, ko se ukvarjajo s si-
ceršnjo (socialno) problematiko
v družini. Okolje (soseščina npr.) je
v večini primerov nemo in se ravna
po pravilu, da »se v tuje družinske
razmere ni dobro vtikati«, četudi
morajo dan za dnem poslušati vpitje
sosedov in otroški jok. Sicer pa velja
splošno prepričanje, da družinsko
nasilje nad otroki domuje predvsem
v družinah z nižjim socialiiim statu-
som, kar pa sploh ne drži. Nasilja je
veUko tudi v »uglednih družinah«, le
da je tu v ospredju psihično nasilje,
ki ga je težko razkriti. Najbolj ža-
lostno pri tem pa je dejstvo, da se
mnogi starši, ki nad otrokom izvaja-
jo psihično nasilje, tega sploh ne za-
vedajo in se nad svojim ravnanjem
zamisUjo šele tedaj, ko pri otroku
nastopijo hujše duševne motnje ali
ko otrok beži od doma in zaide na
stranpota - tudi v kriminal.
Kaznivo zanemarjanje
Zanemarjanje mladoletne osebe
in surovo ravnanje z njo je kaznivo
dejanje, opredeljeno v 96. in 97. čle-
nu Kazenskega zakona R Slovenije.
»Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali
druga oseba, ki zanemarja mladolet-
no osebo, za katero mora skrbeti,
tako da hudo krši svoje dolžnosti
skrbi in vzgoje, se kaznuje z zapo-
rom do treh let,« pravi omenjeni za-
kon. Podobno velja v primerih, ko
gre za siljenje mladoletne osebe
k delu, ki je neprimerno njeni staro-
sti, ali takrat, ko gre za surovo rav-
nanje z mladoletno osebo.
»Kdor hudo zanemarja družinske
obveznosti, ki jih ima po zakonu in
pusti s tem v težkem položaju dru-
žinskega člana, ki ne more sam skr-
beti zase, se kaznuje z zaporom od
treh mesecev do treh let,« je (med
drugim) zapisano v KZ.
Na celjskem Temeljnem sodišču
se s tovrstnimi kaznivimi dejanji
oziroma sojenji obdolžencem pored-
ko srečujejo. Tam, kjer ni tožnika,
tudi ni dolžnika, je splošno pravilo,
ki je pri pregonu tovrstnih kaznivih
dejanj še toliko bolj očitno. Če pa že
pride do obtožnice in sojenja, se
v večini primerov zgodi, da tožilec
obtožni predlog lunakne ah pa se
sojenje konča z oprostilno sodbo,
ker ni (dovolj) dokazov. Priče, ki so
v času poUcijske ali sodne preiskave
aktivno sodelovale, se na sojenju po-
navadi pojavijo z novimi, spreme-
njenimi verzijami, ki za obdolženca
niso več obremenjujoče.
Klofute, nato tepež
Eden tipičnih primerov sojenja, ki
se je končalo z oprostilno sodbo za-
radi pomanjkanja dokazov, je iz leta
1990, ko je javni tožilec v obtožnici
bremenil očeta in mater, da »zane-
marjata mladoletno osebo, z njo su-
rovo ravnata in na brutalen način
z njo fizično obračunavata, da svoje-
ga desetletnega otroka zaradi slabih
ocen v šoli fizično kaznujeta in ga
zanemarjata tudi v vzgojnem smi-
slu.« Obtožnica nadalje navaja kon-
kreten primer surovega ravnanja
z otrokom, ko sta se oče in mati tega
desetletnika znesla nad njim tako,
da sta ga najprej oklofutala, nato
tako pretepla, da je otrok padel na
tla, nakar pa sta ga še, na tleh leže-
čega, obrcala. Fant je pri tem utrpel
lažje telesne poškodbe, udarnine po
obrazu in levem kolenu.
V policijski kazenski ovadbi kot
osnovi za obtožnico, so zapisaU, da
so otroka pel j ah v bolnišnico s poli-
cijskim intervencijskim vozilom,
kjer ga .je zdravnik obdržal na
zdravljenju in opazovanju. Po štirih
dneh zdravljenja v bolnišnici je
otrokov oče svojevoljno zahteval
prekinitev zdravljenja.
V preiskovalnem postopku je bil
opravljen razgovor s šolsko socialno
delavko in fantovo učiteljico. Ti sta
izjavih, da je otrok večkrat prihajal
v šolo pretepen, da je zaradi bojazni
pred slabimi ocenami in posledično
kaznijo staršev pogosto izostajal od
pouka in prenočeval po kleteh, da
ima mati do svojega sina izrazito
negativen odnos in da mu oba starša
z neprimerno vzgojo onemogočata
zdravo rast in skladen osebnostni
razvoj.
Na glavni obravnavi pred sodnim
senatom je bilo naenkrat vse druga-
če. Oče je v svojem zagovoru trdil,
da je otroka le parkrat klofutnil, ker
je domov prinašal slabe ocene in ker
je začel zahajati v neprimerno druž-
bo. Mati je izjavila, da se je sin po-
škodoval pri vožnji s kolesom, ostale
poškodbe, ki so jih v šoli opažih, pa
izvirajo iz pretepov z vrstniki. Izjavi
sta bistveno spremenih tudi učitelji-
ca in socialna delavka na šoli. Fan-
tova učiteljica je, na primer, samo
enkrat opazila, da je bil otrok po-
škodovan, pa še takrat je šlo le za
pretep s sošolcem. Sodišče je kot
pričo na glavni obravnavi zaslišalo
tudi fanta. Njegova izjava je bila do
potankosti enaka izjavi njegovih
staršev. Sledila je oprostilna sodba
z obrazložitvijo, da obdolžencema ni
bilo dokazano, da sta storila očitano
kaznivo dejanje.
Pri staršiii aii rejnikih?
Sicer pa: Kaj bi v zgoraj opisanem-
primeru naredili dobrega in korist-
nega za otroka, če bi bila njima star-
ša kaznovana z zaporom in bi bilo
zato treba otroka oddati v rejniško
družino? To je gotovo osnovna dile-
ma, s katero se srečujejo tisti, ki
imajo usodo otroka v rokah. Če bi
zanemarjanega ali trpinčenega otro-
ka vprašah, kje bi raje živel: ali
s staršema ali v tuji, rejniški družini,
bi se v večini primerov odločil za
starše. Zanj je nasilje v lastni druži-
ni manj boleče, kot je tuje okolje, ki
je včasih še bolj hladno od očetovih
udarcev in materinega nenehnega
vpitja.
Kcizenska ovadba in sodna obrav-
nava sta skrajni sredstvi, ki prideta
v poštev le v najbolj akutnih prime-
rih družinskega nasilja nad otro-
kom. O učinMh takšne »triaže« so
celo med strokovnjaki različna mne-
nja. Profesor Lokar je mnenja: »Do-
življanje teh ljudi kot >krivcev<, ki
jih je treba s kaznovanjem prisiliti,
da ravnajo drugače, je sicer splošno
razširjeno, a docela neustrezno in
zavajajoče. Noben ukrep ne bo odv-
zel otrokom trpljenja, ki so ga že
prestah, toda razlaitje nasilnega
ravnanja staršev vsaj za nekaj časa
preprečuje, da bi tako ponovno rav-
nah. Zato sta zaletavost in ihtavost
pri ukrepanju nepotrebni. Trpinče-
nje otrok je seveda hud (včasih celo
tragičen) zaplet, ki večinoma izvira
iz čustvenih zapletov, a prav to mora
biti spodbuda, da teh zapletov ne
razrešujemo z lastnimi čustvenimi
reakcijamu, temveč preudarno.«
Eno od takšnih mest je gotovo tudi
(ali predvsem) Center za socialno
delo.
Rejništvo kot skrajni
ukrep
Najprej sanacija v družini, šele
potem rejništvo, je prevladujoča
praksa v Centru za socialno delo
v Celju. Ker je rejništvo skrajni
ukrep, se števUo otrok, oddanih
v rejništvo, zadnja leta zmanjšuje.
Takšna praksa se je uveljavila zlasti
po letu 1977, ko je stopil v veljavo
spremenjeni Zakon o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih.
Primerov zanemarjanja otrok in
mladoletnih oseb ter surovega rav-
nanja z njimi je vse več, pravijo
v Centru za socialno delo v Celju.
Izmed vse te množice primerov si
tamkajšnji socialni delavci vsakič
postavljajo temeljno vprašanje:
Kdaj je že tolikšna tovrstna mote-
nost v družini, da je potrebno otroke
izločiti iz tega okolja. Etični vidik je
pri tem zelo delikaten. Najlažje je
ukrepati v primerih fizičnega mal-
tretiranja, kjer je dokaze mogoče
zbrati, se pa tudi v teh primerih za-
takne, ko se priče zaradi razUčnih
razlogov naeiJcrat umaknejo in ob-
molknejo.
Vsekakor pa je treba dokazati, da
je odvzem otroka kot skrajni ukrep
upravičen, pri čemer je psihično
ogroženost otroka nasploh izredno
težko dokazati. Prednost je treba
dati interesu otroka, pravijo socialni
delavci, tu pa nemalokrat naletijo
na nasprotna staUšča s psihiatrijo,
kjer dostikrat prevaga interes star-
šev, ki so ponavadi tudi sami psihič-
ni bolniki. In tako otrok postane tu-
di sredstvo za zdravljenje psihiatrič-
nega bolnika, ki se mu lahko zdrav-
stveno stanje v primeru odvzema
otroka v resnici bistveno poslabša.
Sicer pa je izločitev otroka iz dru-
žinskega okolja načeloma začasni
ukrep in so stiki otroka s starši do-
voljeni in zaželeni. V vsej dosedanji
praksi pa na Centru za socialno delo
v Celju beležijo le en primer, ko
z odločbo teh stjkov niso dovolili.
Sicer pa pri odvzemu otroka rodi-
teljske pravice niso odvzete, razen
v primerih, ko se za tak ukrep odloči
sodišče.
Iz prakse
Prvi primer: Mati s štirimi otroki
po zakonski razvezi ni zmogla skr-
beti za otroke in jih vzgajati. Oseb-
nostno neurejena ženska je s svojim
ravnanjem na razvoj svojih otrok ze-
lo kvarno vplivala, tako da je moral
najstarejši otrok sčasoma v vzgojni
zavod. Ker je bilo signalov iz okolja
veliko in tudi dovolj zbranih doka-
zov o zanemarjanju otrok, je Centru
usp>elo materi odvzeti vse tri otroke
in jih oddati v rejniško družino. To
jim je uspelo v dogovoru z materjo
oziroma njenim pristankom, veliko
pa je s svojim sodelovanjem pripo-
mogel tudi oče teh otrok.
Drugi primer: Šlo je za trinajst-
mesečnega otroka, ki so ga sociadne
delavke našle doma vsega okrvavlje-
nega in poškodovanega (zlomljena
čeljust). Oče otroka je izjavil, da je
otrok padel z divana. Center je izre-
kel ukrep odvzema otroka in otrok
je bU tudi dejansko izločen iz dru-
žinskega okolja. Začel se je poUcij-
ski postopek in nato sojenje na so-
dišču. Na sodišču je bil po dolgotraj-
nem sojenju oče oproščen krivde za-
radi pomanjkanja dokazov, to dej-
stvo pa je sprožilo zahtevek staršev
po vrnitvi otroka. Starša sta uspela,
četudi so vsi, ki so družinske razme-
re dobro poznaU, vedeh, da v tako
primitivnem okolju otrok ne bo mo-
gel uspevati. To je obenem tudi tipi-
čen primer triade: psihiatrija, soci-
ala, sodišče. Interes, ki je bil za otro-
ka najslabši, je prevagal.
Zgovorna statistika
v Centru za socialno delo so imeU
na področju varstva otrok in družine
v letu 1984 142 primerov urejanja
odnosov v družini in okolju. Čez štiri
leta je bilo teh primerov 174, leta
1992 pa že 220. Leta 1984 je bilo
v primernejše okolje premeščenih 25
otrok, čez štiri leta je bilo takšnih
otrok 23, lani pa 17.
Leta 1984 je bUo 6 primerov odv-
zema otrok staršem, v letu 1988 je
bil takšen primer le en sam, enako
lani.
v teh treh primerjalnih letih je
Center za socialno delo po trikrat
sodeloval s sodiščem v kazenskem
postopku.
Od leta 1984 do lani je Center
predlagal odvzem roditeljskih pra-
vic le v treh primerih: v letih 1984,
1990 in 1991.
Svetovalno delo z družinskim ož-
jim in širšim okoljem je bilo v letu
1988 opravljeno 336 krat, 337 krat
v letu 1988, lani pa 377 krat.
Te številke potrjujejo prakso
v Centrih za socialno delo, kjer se
vse več ukvarjajo z zdravljenjem
družinskih odnosov in se vse manj in
težje odločajo za najbolj rigorozne
ukrepe, kot je naprimer izločitev
otroka iz družinskega okolja. Ob
tem pa se zavedajo, da je največ
takšidh primerov nasUja nad otroki
in njih zanemarjanja, ki do socialnih
delavcev sploh ne pridejo, ker se za-
nje ne ve ali pa se noče vedeti. Pri
tem izpostavljajo zlasti primere
spolnih zlorab otrok in mladoletni-
kov, ki so tudi v družinskih okoljih.
Ob tako skopih in zgolj nanizanih
podatkih v široki problematiki za-
nemarjanja in vseh vrst nasilja nad
nctšimi otroki, se človek ustavi ob
ugotovitvi, da so naši otroci pravza-
prav najbolj ogrožena kategorija
prebivalstva. In ker nasilje vselej ro-
jeva nasilje, se ne smemo čuditi tudi
tistim podatkom, ki govorijo, da je
tudi med otroki in mladoletniki vse
več nasilnikov, nad katerimi se
odrasli tako radi in tako pogosto
zgražamo in jih obsojamo.
V premislek ponujamo tudi tabe-
larne prikaze Ministrstva za notra-
nje zadeve Slovenije. Letošnji stol-
piči bodo zagotovo še višji!
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Delež mladoletiukov med osumljenci kaznivih dejanj
Zanemarjanja mladoletnih oseb, kršitev družinskih obveznosti, neplačeva-
nje preživnine in krvoskrunstra
Število roparskih tatvin mladoletnikov - obdobje od 1982 do 1992
Št. 24 - 17. junij 1993
110
Govorica
Tliomasoviii
barv
Filozof in slikar Thomas
meni, da lahko slikar pre-
priča le z govorico svojih
barv in to mu je tudi uspe-
lo. Tako je o postmoderni-
stičnem slikarju Emilu To-
mažu-Thomasu zapisal
nemški kritik Werner Win-
ter. Umetnik, ki živi med
nemškim Mainzem ter Ce-
ljem, razstavlja svoja li-
kovna dela od konca prete-
klega tedna v razstavišču
Alposa, v Šentjurju.
Iz Thomasovega življe-
njepisa je razvidno, da je
do šestega leta starosti ži-
vel na Jesenicah, pred od-
hodom na Nemško pa v Ce-
lju. Thomas se ni šolal na
uradnih akademijah, ven-
dar obvladuje prav vse, kar
mora slikar o svojem delu
vedeti, ugotavlja Ivan Se-
de j. O njem je zapisal, da
sodi med izrazito neobre-
menjene ustvarjalce, ki se
ne menijo za konvencije in
norme ter preprosto zdru-
žuje tudi na videz nezdruž-
ljive stvari. Včasih, po svo-
jih izhodiščih, ga spomni
na Hundertwasserja.
Z razstavami je začel
1.1974, v Nemčiji, kjer je
svoja dela pokazal v Main-
zu, Frankfurtu in Wiesbad-
nu, predlani se je začel šir-
še predstavljati po Sloveni-
ji, povabili pa so ga tudi
v Moskvo. Med njegove
mednarodne uspehe sodi
sodelovanje pri Unescovem
projektu novoletnih voščil-
nic. Doma je znan po obli-
kovanju Cetisovih zvezkov,
razmišlja pa tudi o obUko-
vanju drugačnih hladilni-
kov ter račimalnikov.
Razstavo v šentjurskem
Alposu si bo mogoče ogle-
dati vsaj do konca prihod-
njega meseca.
BRANE JERANKO
Herman Ceijsici spet doma
Nocoj, v četrtek ob 21. uri, bodo na celjskem Starem gradu
slovesno zagorele luči. Domov, na grajsko dvorišče, se bo'
nanu-eč vrnil Herman II. Celjski, ki ga bo za premierno in vse
kasnejše uprizoritve dela Antona Novačana upodobil Janez
Bermež. Sicer pa je nocojšnja premiera Hermana Celjskega
v režiji Francija Križaj a hkrati tudi slovesen začetek Celjskih
turističnih dnevov. Foto: EDO EINSPIELER
Stoletja
življenja
V soboto, 19. junija ob
18. uri bo slovenski kultur-
ni minister Sergij Pelhan
uradno odprl Kavčnikovo
domačijo v Zavodnjah pri
Šoštanju.
Kavčnikova domačija je
edinstvena v Sloveniji in
tudi v širšem evropskem
prostoru. Njena glavna
značilnost so dimnice, do-
mačija pa je prenovljena,
kot da so njeni prebivalci
pred nekaj minutami odšli
na polje. Hiša predstavlja
štiri stoletja življenja, og-
njišče v njej pa še ni ugas-
nilo. Kavčnikova domačija
je letos kandidat za nagra-
do Evropski muzej leta.
US
Ceijana
v Amsterdam
Po uspešno opravljenih
sprejemnih izpitih sta v redno
šolanje na Visoki šoli za plesno
umetnost nizozemske Umetni-
ške akademije v Amsterdamu
sprejeta Celjana Estela Žutič
in Jure Lukaščik.
Oba izredno uspešna mlada
plesalca - Estela Žutič se je
s številnimi plesnimi predsta-
vami potrjevala v Plesnem fo-
rumu Celje, Jure Lukaščik pa
v Plesni šoli Harlekin Ane
Vovk Pezdir - sta vstopnico za
amsterdamsko šolanje dobila
z uspešno opravljenim prika-
zom svojega znanja sodobnega
plesa in klasičnega baleta ter
predstavitvijo lastne koreo-
grafije.
IS
ZAPISOVANJA
Svetovna
dvodeinost
Piše: Tadej Čater
Platon v X. knjigi Države,
svojega temeljnega sociolo-
ško-politološkega dela, spre-
govori tudi o vlogi pesnikov,
o njihovi funkciji, o poslan-
stvu, ki to opravljajo oziroma
o povezanosti pesništva in dr-
žave. Precej radikalne postav-
ke, ki jih je zapisal, in ki jih
v tem trenutku ne bi posebej
ponavljali, so se tako rekoč
obdržale vse do danes. Morda
za ilustracijo; Platon pravi, da
pesniki ne smejo imeti kakšnih
posebnih državniških funkcij
oziroma še boljše, pesnikom je
odrekel mesto v svoji državi,
jih izločil, češ, da so to mehka
in premehka bitja, ki samo jo-
čejo in s svojim jokom slabo
vplivajo na druge, zlasti na vo-
jake, ki morajo biti pogumni,
drzni, samozavestni, ne pa ču-
stvom se predajajoči stokači.
Poezija, torej, kolikor je ta
sploh potrebna, naj bo heroič-
na, naj bo v službi države, se
pravi od poezije je priporočal
in zagovarjal le hvalnice bogo-
vom in junakom, himnične
pesnitve, ki »ne škodujejo«. In
Platon je bil v svojem pro-
gramskem spisu, če ga tako
imenujemo, celo zelo uspešen.
Tudi v sami praksi.
Šele Aristotel je bil tisti, ki
je Platonovo težo o pesništvu
dopolnil oziroma predrugačil.
Dodal ji je seveda element ka-
tarze. Z drugimi besedami, ka-
tarzičen element sprošča ču-
stva, sprošča energijo, ki se
v človeku, konkretno v vojaku,
nabira in mu daje novih moči
za nove in nadaljnje bitke. Po-
ezija torej ne škoduje, marveč
nasprotno, oplaja z energijo in
z neko »čudežno močjo«. In naj
se sliši še tako paradoksalno,
je obrdžala vse do danes.
Skratka, dve tako različni te-
oriji pesništva in države, njune
medsebojne povezanosti, sov-
plivanja, ena ob drugi eksisti-
rata še danes. Tako v teoriji
kot tudi v praksi.
Seveda je tole bil le uvod, ki
se zdi nujno potreben za razu-
mevanje poezije, pesništva
v današnjem svetu. Brez vsa-
kršnega odvečnega teoretizi-
ranja, svet je danes razdeljen
(tudi po koncu hladne vojne)
na svoj vzhodni in zahodni del,
in v vsakem od njiju ima po-
ezija svojo vlogo oziroma dru-
gače, vloga poezije je na vzho-
du precej različna od tiste, ki
jo ta opravlja na zahodu. Tam
se o poeziji skorajda ne govori,
poezija je tam le sestavni del
neke širše družbene totalitete,
ki eksistira neodvisno in avto-
nomno v določenih krogih.
Igra torej vlogo, ki ji jo je dolo-
čil Aristotel; sproščanje ljudi,
da se iz racionalnega sveta tu
in tam podajo tudi v emoci-
onalnega, da se tu in tam pre-
pustijo tudi svojim čustvom,
da jih očistijo, da očistijo sami
sebe, da pridobijo energije za
nov delavnik, ki jih čaka že
naslednje jutro.
Na vzhodu je precej drugače
ali kakor mi je povedal Adam
Michnik, poljski pisatelj, za-
hodni pisatelji so bili zelo lju-
bosumni, ko so zvedeli za po-
vezanost literatov s svojim
ljudstvom, z ljudskimi množi-
cami. Poezija, skratka, je na
vzhodu del družbenega življe-
nja, ga oplaja in vzdržuje. In
obratno, seveda. Vendar kate-
ra poezija? Hja, tista,' ki ne
»škoduje«, kakor bi dejal Pla-
ton, himnična poezija, hvalni-
ce junakov, takih ali drugač-
nih, vsa druga, drugačna po-
ezija, recimo straniščna, če
konkretiziramo in se opremo
na Pirjevčev spis Vprašanje
o poeziji, pa je iz države oziro-
ma iz družbenega življenja
pregnana. Na vzhodu se v lite-
rarno življenje vmešava (še
vedno!) tudi država, še več, ta
s svojim oblastniško-teoret-
skim aparatom, celo odreja I
smernice umetnostnih tokov.
Lep in nemara najboljši pri-
mer za to, se nam ponuja v slo-
venski poeziji šestdesetih let,
ko je prišlo do konflikta med
»humanisti« in »reisti«, med
državnimi in ne-državnimi
pesniki.
Hočem skratka povedati, da
svet resda ni več razdeljen na
kapitalistični in socialistični
del, da pa je še vedno razdeljen
na svoj platonski in svoj ari-
stotelovski del, da se je ta raz-
deljenost izpostavila šele po
koncu hladne vojne oziroma
drugače, da gre temeljne
strukture obeh svetov razume-
vati včasih tudi iz poetoloških
vprašanj.
TADEJ ČATER
Tudi lepa pesem
Je laiiifo zdravilna
Zdraviliški moški pevski
zbor je priredil v Stekleni
dvorani zdravilišča v Roga-
ški Slatini svoj letni koncert.
Tokrat je uvodoma 30-član-
ski zbor pokazal svojo pev-
sko ubranost z nabožnimi
melodijami Jakoba Gallusa,
Charlesa Ckiunoda in Zolta-
na Kodalyja. Dirigentu
Franciju Plohlu je uspelo iz-
piliti latinske tekste teh pe-
smi do te mere, da so jih pev-
ci odpeli na pamet.
Sledile so: Gregorčičeva
Nazaj v planinski raj, Golar-
jeva Pelin roža, Župančičeva
Kralj Matjaž in ljudska Prav
lepo je v vigred, v priredbi
Danila Švare. Posebno Žu-
pančičev Kralj Matjaž v pri-
redbi Ubalda Vrabca je
spevno zelo zahtevna pesem,
a so jo pevci podali odlično.
V drugem delu koncerta je
zbor zapel 9 veselih ljudskih
in ponarodelth pesmi znanih
skladateljev: Kemjaka, Gre-
goca, Marolta in drugih, za
katere so poželi hvaležen
aplavz. Tudi solisti Tonči
Kamenšek, Jože Križan,
Marjan Ostruh, Branko Mik-
ša in Jože Potočnik so bdi še
posebej nagrajeni s ploska-
njem.
Napovedovalka Danica
Matko z Mestinja, ki je
spretno povezovala koncert-
ni spored, je odlično preva-
jala program v nemščino in
italijanščino.
Zbor je moral na koncu
dodati še 3 pesmi. Škoda je
le, da obisk na koncertu ni
bil številnejši. Vsem, ki so
mu prisostvovali, pa so vese-
le slovenske pesmi gotovo
poživile krvni obtok, saj so
gostje s ploskanjem izrazili
zahvalo in priznanje za
izredni umetniški užitek.
JOŽE GASPARIČ
Očarlllv večer
Plesni forum Celje nas je po-
novno prijetno presenetil - to-
krat kar dvakrat: z všečno
plesno-gledališko predstavo in
s krajem dogajanja. Za svoj
»Misterij muzinih pisem« si je
koreografinja prof. Sava Ma-
lenšek izbrala dvorišče pred
matičnim uradom in odkrila
Celjanom, da je Prothasyijev
dvorec čudovit prostor za
uprizarjanje gledaliških pred-
stav. Samo upamo lahko, da
bomo tu doživeU še marsikate-
ri gledališki dogodek.
Fontana na sredi prizorišča
je oder delila na dva dela - na
desni strani lahkotnost biva-
nja, veselje do življenja, no-
stalgija po neznanem, hrepe-
nenje, na levem delu pa real-
nost, otopelost, indolenca
vsakdanjega življenja in med-
sebojnih človeških odnosov.
Sporočilo predstave so domi-
sleno dopolnjevali mali bazeni
različno obarvane vode - vsak-
do ima svojo vodo, v kateri si
bo odpočil utrujene noge, vsak
Pilat bi si rad opral svoje roke.
Uživali smo ob originalnem iz-
boru glasbe Vangelisa, Weilla
in Rodriga. V eleganci in izvir-
nosti so ob koreografinji, ki je
tudi sama plesala, zlasti izsto-
pale Andreja Cepuš, Estela
Žutič, Simona Mimik in Kse-
nija Steblovnik. Vedno znova
na novo izumljeni plesni kora-
ki in figure, izvirnost, neiz-
merna energija in eleganca
Natalije Pilko, Aleksandre
Balmazovič in Petra Stenični-
ka so spremenili ta plesni ve-
čer v enkraten plesno-gledali-
ški spektakel. Celotna ekipa
(dramaturg Marjan Pušavec,
umetniški vodja Goga Stefa-
novič-Erjavec, luč in ozvoče-
nje Milan Grubar) je izvrstno
opravila svoje delo.
Letošnja občinska Prešer-
nova nagrajenka Sava Malen-
šek je znova potrdila svoj ko-
reografski in plesni talent.
Prof. SLAVKO DERŽEK
NA CEUSKIH PlATNiH
Igra solz, ZDA, 1992
ljubezenski thriUer
Scenarij in režija: Neil Jordan; Igrajo: Stephen Rea,
Miranda Richardson, Jaye Davidson, Forest Whitaker.
Igra solz je zgodba o lju-
bezni, vdanosti, umoru in
zapeljevanju. Jody (F. Whi-
taker), britanski vojak, ki
ga imajo Fergus (S. Rea) in
njegovi tovariši za talca
v rastlinjaku v južnem Ar-
maghu na Irskem, se pre-
daja spominom na svojo
ljubezen do kriketa in lepe
ženske s fotografije v de-
narnici. V tem napetem,
a intimnem vzdušju, se
med Fergusom in Jodyjem
razvije nenavaden odnos,
ki ima lahko nevarne po-
sledice.
Ko Fergus beži pred svo-
jimi tovariši, ima tudi na-
logo, da izpolni Jodyjevo
zadnjo željo, da bi poiskal
Dil (J. Davidson), žensko
s fotografije.
Dil ima dolge škrlatne
nohte in je neubranljivo
privlačna. Čez dan je fri-
zerka, ponoči pa poje v ba-
ru; o Fergusovi preteklosti
ne ve ničesar. Ko skupaj sr-
kata margarite, se počasi
zbližata.
Tukaj so še Dave (Ralph
Brown), Dilin bivši mož iz
Essexa, ki rine v težave,
Jude (M. Richardson), pla-
volaska z rjavo lasuljo, ki
hoče Fergusa, in Maguire
(Adrian Dunbar), ki se ho-
če maščevati.
Jordan z zbadljivim hu-
morjem še enkrat zbere
svojo skupinico sanjačev
v nenavadnem, a živahnem
podsvetu polj smrti Sever-
ne Irske in zanikrnega so-
dobnega Londona. Igra
solz je vznemirljiv film,
poln tophne, duhovitosti,
nepremagljivega čara in
glasbe in ustvarja eksplo-
zivni cocktail, ki spominja
na Jordanovo zgodnejšo
srhljivko Mona Lisa, ki se
je prav tako odvijala v lon-
donski coni somraka. |
V Igri solz se scenarist in 1
režiser Neil Jordan vrne j
k večnim temam o ljubezni, |
vdanosti    in    političnem j
konfliktu. Jordan je v svo- t
jem sedmem filmu najbolj •
piker in sočuten,  ko se
osredotoča na pereča vpra-
šanja o identiteti, spolnosti
in človekovi prirojeni na-
darjenosti za hinavščino in
varanje samega sebe.
KUPON
' S tem kuponom imate
i 5 odstotkov popusta
j pri ogledu filma
IGRA SOLZ
• v kinu Union.
I--------
Harlekinove maturantke
V teh dneh zaključujejo
uradni in verificirani program
nižje baletne šole plesalke
druge generacije Harlekinove
šole Ane Vovk Pezdir.
Urša Agrež, Cita Cene, Tin-
ka Duškov, Snežana Kneževič,
Katarina Komadina, Mojca
Majcen, Tina Majcen, Saša
Mirkovič, Maša Pfajfar, Tanja
Šuligoj in Klara Tasič (na fo-
tografiji) so pred komisijo
ljubljanske JBaletne šole
uspešno opravile izpit iz kla-
sičnega baleta ter historičnih
plesov, v teh dneh pa opravlja-
jo še zadnje izpite iz stranskih
predmetov na celjski Glasbeni
šoli.
Jutri, v petek, bo v Harleki-
novi dvorani Gimnazije Celje
Center ob 18. in 20. uri ponov-
no Reverence, ob plesalcih iz
Harlekinove šole pa se bodo na
komorni prireditvi predstavile
tudi plesalke drugih celjskih
plesnih skupin.
V ponedeljek in torek, oba-
krat ob 18. uri, pa bodo v dvo-
rani celjskega Narodnega do-
ma letne produkcije plesalcev
Harlekinove šole za plesno
vzgojo, klasični balet in so-
dobni ples.
I. STAMEJČIČ
V PETEK, 18. 6. OB
22. URI
OTVORITEV
LETNEGA KINA
(na terasi kina UNION)
Z EROTIČNO KOMEDIJO
ŠPANSKEGA REŽISERJA
PEDRA ALMODOVARJA:
PRIVEZI ME!
(V PETEK, 18. 6. VSTOP PROST!)
Št. 24 - 17. junij 1993
11
Skozi igro do umetnosti
v žalskem Savinovem salo-
pu je na ogled razstava, ki so
jo pripravili učenci osnovnih
šol žalske občine.
Razstavljeni so izdelki, ki so
jih učenci naredili v okviru uč-
nega programa, ki je del obče
vzgoje in izobraževanja v os-
novnošolskem pedagoškem
procesu. Likovna vzgoja je za
to starostno razdobje nemajh-
nega pomena, saj so poleg
spoznavanja osnovnih načel,
Id izhajajo iz umetnosti učenci
vključeni tudi neposredno
v same postopke izdelovanja
likovnih del. Spoznavajo
praktično uporabo tehnik, ki
jih je pravzaprav toUko, koli-
kor ima človek domišljije, saj
je mogoče uporabiti skorajda
vsakršen material, najsi gre za
običajne, med katerimi so bar-
ve, glina, mavec ali za snovi, ki
jih imamo bolj ali manj za ne-
umetniške ali celo odpadne in
minome, npr. kose starega že-
leza, časopisja. Znano je, da se
slednje prav pogosto znajdejo
v galerijah saj mnogi sodobni
umetniki lahko skoznje izra-
žajo svoje videnje sodobne ci- _
vilizacije, nasičene z industrij-
skim načinom življenja.
Združevanje minimalnih te-
oretičnih osnov, ki jih pridobi-
jo učenci s kreativnim pristo-
pom pod vodstvom mentorjev,
lahko prinese nadvse zanimive
rezultate, ki gledalca neredko
presenetijo s svojo izvirnostjo
in svežino. Predvsem je po-
membno,   da   imajo   učenci
sproščen in neprisiljen odnos
do ustvarjanja svojih likovnih
izdelkov, da to početje jemlje-
jo bolj kot igro kakor povsem
zares ter postopoma dobivajo
pravilen odnos do umetnosti,
ki ima pomemben delež pri
oblikovanju njihove osebnosti.
Razstava v Žalcu pomeni
vsebinsko posrečen dogodek,
ki uspešno prikazuje, kar so
najmlajši slikarji in kiparji
uspeli narediti v preteklem le-
tu. Razstavo so sicer uradno
zaprli včeraj, še vedno pa si jo
je mogoče ogledati ob pred-
hodni najavi, 25. junija, na
Dan državnosti pa bo razstava
v Žalcu ponovno odprta za
ogled med 17. in 20. uro.
BORIS GORUPIČ
ObiUco veselja bodo imeli
z »Gasilcem Samom« (Mladina
film, Lj) gledalci, ki šele spoz-
navajo vabljivost videa. Samo
s svojim gasilskim avtom Jupi-
trom mimogrede naleti na
kakšno težavo, ki pa jo s po-
močjo prijateljev brž odpravi.
Na kaseti je več kratkih lut-
kovnih filmov, ki so tudi sin-
hronizirani v slovenščino.
Špico domačih pop viž je
mogoče slišati in si hkrati po-
joča grla tudi ogledati na iz-
delku »Pop godba-2« (ZKP
RTV, Lj). Dvanajst glasbeni-
kov oz. bandov je nekoč sode-
lovalo v oddaji Poglej in zade-
ni, med njimi Helena Blagne,
Don Mentony Bend, Benč, To-
mislav Ivčič, vsi in ostali na
omenjeni kaseti.
Priljubljen, za nekatete pa
že tudi kulturen šport ima več
imen in eno od njih je »Rolka-
nje« (ZKP RTV). Material sta
oče in sin Stoj ko posnela lani
v Antwerpnu na tekmovanju
rolkarjev Reebok contest 92 in
vsebuje več kot dovolj vrato-
lomnih prizorov.
Po romantični pripovedi
Maggie Hemingway je Sid Ma-
cartney posnel dramo »Most«
(Andromeda, Lj). Mlada žen-
ska se zbliža s slikarjem, ki
v njej najde svoj veliki navdih.
Tu je še njen mož, ki vse bolj
kali idilo, in vrtinec strasti ter
ljubezni se preveša v drama-
tično atmosfero.
Domače voyeurje še vedno
uspešno zabava zvezda hard
cora CaroU Lynn, tokrat v fil-
mu »Ibiza-sanje« (Alteka,
Kranj). Podobno estetiko ero-
tike proizvaja znamka Mag-
ma, npr. »Chateau Bizare«
(Rok, Velenje), kar je le delček
tovrstne produkcije s katero so
distributerji naskočili vide-
otečni trg v treteklih dneh.
Črnih komedij ni nikoli pre-
več in ena med njimi je »Dragi
pokojniki« (Rok, Velenje).
Mlada dama se želi znebiti ne-
katerih svojih bližnjih. To ji še
kar uspeva, dokler se žrtve ne
začno vračati iz onstranstva in
razmišljati o maščevanju.
Lahkotna in neobremenjujoča
komedija Teda Robinsona.
Garya Buseya poznamo kot
obraz iz mnogih akcij, kjer
preganja tolpe kriminalcev in
Vedno zmaga. Tokrat v »Krad-
Ijivcih umetnin« (Video mar-
keting, Lj), nam pokaže drugo
stran, kajti v prekupčevanju
2 umetninami in ljudmi ga ne
Vodi nobena rahločutnost,
temveč le neskrupolozna igra
2a denar. *
GORIŠ GORUPIČ
Siatinsifi sijaj
Začetek Rogaškega glasltenega poletja
Prihodnji ponedeljek bo
otvoritev letošnjega EČogaške-
ga glasbenega poletja, enega
največjih slovenskih festiva-
lov. Gospodarski položaj
Zdravilišča Rogaška, ki festi-
val pripravlja, je narekoval le
manjše skrčenje števila prire-
ditev, sicer pa bo Rogaška Sla-
tina vse do konca poletja
v polnem kulturnem sijaju.
Festivalsko   zastavo   bodo.
dvignili v ponedeljek ter bo vi-
sela tri mesece. Ob tej priliki
bo priložnostni program učen-
cev glasbene in osnovne šole.
Za prireditve letošnjega festi-
vala pa pravi Franci Plohi, vo-
dja glasbenih prireditev Zdra-
vilišča, da v primerjavi s pre-
teklimi leti ne bo posebne vse-
binske razlike. Za letos pri-
pravljajo 32 osrednjih priredi-
tev (lani štirideset).
Še ta mesec bodo nastopi
absolventov glasbene šole,
ženskega in moškega pevskega
zbora Zdravilišča Rogaška ter
manjši mednarodni folklorni
festival, za katerega so napo-
vedane skupine iz Peruja, Juž-
ne Osetije, Albanije ter Rusije.
Julija pričakujejo, med dm-
gimi, soliste mariborske oper-
Med poživitvami vsakoletnega
festivala so dnevni promenad-
ni koncerti Musice camerate
Rogaška, ki nastopajo že od
17. maja. Dobro obiskani kon-
certi so vsak dan (z izjemo po-
nedeljkov) ob 10. in ob 17. uri,
trajali pa bodo do 17. oktobra.
ne hiše, APZ iz Maribora, pi-
anista Tomaža Petrača, velike
zanimanja pa je tudi za plesn:
troboj Avstrije, Italije in Slo-
venije v standardnih in latin-
skoameriških plesih. Julija bt
tudi koncert komornega zbor«
Gaudeamus ter znameniti
Anin ples. j
Korenine veUke glasbenega
festivala segajo v leto 1985, ko
so začeli z enotedenskimi Ro-
gaškimi glasbenimi večeri,
s festivalom pa dve leti pozne-
je. Sprva je trajal dva meseca,
nato pa so ga uspeli podaljšati
na tri.
Avgusta bo mednarodni
plesni turnir v standardnih in
latinskoameriških plesih, kjer
se bodo pokazaU Avstrijci, Hr-
vati, Italijani, Madžari, Nem-
ci, Britanci in Slovenci, veliko
zanimanja pa bo verjetno tudi
za soliste ljubljanske opere, za
koncert prvaka ljubljanske
opere, Franca Javomika in
Slovenski oktet.
BRANE JERANKO
Štiri ieposiovna dela
Pri založbi Mihelač so pred-
stavili nove knjige, s katerimi
so pričeli izdajati tretji letnik
zbirk Svetovni klasiki in Slo-
venska povest.
V prvih dveh letih je v zbir-
kah izšlo dvajset del, tretji let-
nik pa bo imel le osem del.
Očitno se omejitev pri razpo-
laganju s finančnimi sredstvi
odraža tudi tukaj. Predstavi-
tev prvih štirih knjig je založ-
ba pripravila pred kratkim
v prihodnjih mesecih pa bodo
sledile izdaje še ostalih, ki bo-
do popolnila letnik. Med klasi-
ki prvič v slovenskem jeziku
sedaj lahko beremo Tarabas
Josepha Rotha. Avstrijski pi-
satelj židovskega porekla je
roman napisal 1.1934. V njem
pripoveduje o mladeniču, či-
gar življenjska pot je zazna-
movana s tragičnimi okolišči-
nami. Zbirko kratkih zgodb
z naslovom Rašomon je napi-
- sal Ryunosuke Akutagawa, ja-
ponski pisatelj in esejist, ki je
ustvarjal v prvi četrtini našega
stoletja in ga uvrščajo med
utemeljitelje novega realizma
na Japonskem. V novelah gra-
di pripoved s prepletom doku-
mentarnosti, realizma ter
pravljičnosti in parodije. Po
njegovih predlogah je Akira
Kurosawa posnel znameniti
film Rašomon, ki ga poznamo
tudi pri nas.
Zbirka Slovenska povest se
prične z Gospodično Mici Fra-
na Milčinskega, avtorja odhč-
nih humorističnih zgodb. Te so
namenjene različnim genera-
cijam, morda nekoliko mlaj-
šim, saj je v njih poleg zabav-
nosti očitna tudi vzgojna
funkcija. V Gospodični Mici,
ki velja za njegovo manj znano
delo, se ukvarja z usodo neza-
konskega otroka. Povsem res-
no temo je Milčinski obogatil
z obilico zdravega himiorja in
satire. Druga knjiga v zbirki je
prvenec Ive Mohar Poletje zla-
tega dečka. Zasnova romana
temelji na ljubezenskem tri-
kotniku, ki ga spoznamo skozi
žensko perspektivo. Pripoved
je pisana tekoče, pri čemer
Moharjeva še posebno izostru-
je različne značaje.
BORIS GORUPIČ
Plesni forum v Berlin
Plesni forum Celje bo s svojim otroškim ansamblom med 17. in 21. junijem gostoval v Berlinu,
kjer bodo mladi plesalci kot gostje kulturnega društva Slovenija uprizorili plesno humoresko
Krava v cirkusu Bine Štampe Zmavc in plesno pravljico Kapljica Jane Stržinar.
Za obe predstavi sta koreografiji delo Gordane Stefanovič-Erjavec, na pot v Berlin pa se
odpravlja 25 malih plesalk in plesalcev od 7. do 14. leta starosti, ki plešejo v otroškem ansamblu
Plesnega foruma. V Berlinu bodo gostovali: Maja Kalafatič, Marko Peperko, Meta Lenart, Ana
Štefanec, Nina Maček, Martina Gajšek, Barbara Hercog, Gea Erjavec, Tina, Tanja in Teja
Sentjurc, Alja Kapun, Silvija Horvat, Janja Zagode, Katja Zakovšek, Tina Berk, Petra Kogovšek,
Živa Jereb, Jana Bolta, Taja Naraks, Monika Travner, Kaja Toplak in Brina Zupančič.
IS, Foto: M. SEVERIN
PRIREDITVE
JHledališče
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo skupaj s Festivalom Ljub-
ljana in Svetovnim slovenskim kongresom danes, v četrtek,
17.jimija ob 21.uri na celjskem Starem gradu za izven uprizo-
rilo Hermana Celjskega, avtorja Antona Novačana in v režiji
Francija Križaja. Ponovitve bodo: 18. junija za abonma premi-
era in izven, 22. za abomna torek in sobota popoldan ter izven,
23. za abonma četrtek in izven, 25. za izven, 26. za abonma
sobota večerni in izven ter 27., 29., 30.6. in 3. julija za izven, vse
ob 21. uri.
V Špitalski kapelici na Slomškovem trgu v Celju bodo v soboto
in nedeljo ob 21.uri ponovili tudi predstavo Damira Zlatarja-,
Freya Kri in košute.
V kulturnem domu v Vojniku bodo v soboto ob 20. uri uprizorili
premierno komedijo Na izletu, avtorja Jura Kislingerja in
v režiji Dušana Gorčica, ki jo bo uprizorila mlada skupina Mali
oder smeha iz Vojnika.
IH O MCE RT I
Na Tomšičevem trg« v Celju bo danes, v četrtek ob 18. uri
promenadni koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev
z mažoretkami iz Radeč. V petek ob 10. uri bo koncert pevskega
zbora otrok VVZ Zarja iz Celja, ob 18. koncert maUh pevskih
skupin Petrola Celje, Štajerskega okteta iz Celja in Podoglarjev
iz Celja v Atriju Kompasa, ob 19. uri pa bo prav tako na
Tomšičevem trgu koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe, ki
jih vodi Tomaž Grintal. Gostji bosta Alenka Godec in Mia
Žnidarič ter instrumentalni solisti. V nedeljo se bodo ob 17. uri
na istem prostoru predstavili: moški pevski zbor Svoboda
Zagrad, ki ga vodi Matjaž Železnik, moški pevski zbor Lju-
bečna, ki ga vodi Gorazd Železnik in ženski pevski zbor Lju-
bečna, ki ga vodi Vida Bukovac. V torek bo ob 20. uri koncert
Celjskega godalnega orkestra, ki ga vodi Nenad Firšt.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v sredo ob 20.30
koncert absolventov in tekmovalcev glasbene šole iz Rogaške
Slatine.
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo danes, v četrtek
ob 19. uri zaključni koncert učencev Glasbene šole Slovenske
Konjice.
V Kulturnem domu Šentvid pri Grobelnem bo jutri, v petek ob
19. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine Šmarje
pri Jelšah, kjer bo nastopilo 11 pevskih zborov.
laA>ZSTA.VE
V avli hotela Merx bo do srede, 30. junija na ogled razstava slik
Jožeta Božička iz Kozjega, člana Likovne sekcije Februar DPD
Svoboda iz Celja.
V knjižici Šentjur je do 20. jimija odprta razstava likovnih del
karikaturista in grafika Bori j a Zupančiča.
V avli hotela Dobrna razstavlja shkar amater Mohor.
V razstavnih prostorih Alposa v Šentjurju si lahko do konca
julija ogledate likovna dela Emila Tomaža-Thomasa.
V galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici v Celju je na ogled razstava
udeležencev Likovne delavnice 1992/1993, ki so jih otroci
ustvarili pod vodstvom Mihaele Jezemik. Razstava bo na ogled
do 26. junija vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
V avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bodo jutri ob
17.30 odprli razstavo likovnih del Milana Lamovca, člana
likovne sekcije DPD Svoboda iz Slovenih Konjic, ki bo na ogled
do 2. julija.
V ^zstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do
17. julija na ogled razstava mojstra tradicionalnega kitajskega
slikanja iz Bangkoka na Tajski prof. Lima Eowa Opasa Harnva-
nicha. V soboto ob 20. uri bodo v istih prostorih odprli razstavo
tudi trije zelo kvalitetni italijanski slikarji Pippo Altomare,
Salvatore Dominelli in Nicola Spezzano. Odprtje bodo z nasto-
pom popestrili učenci glasbene šole iz Rogaške Slatine.
V Razstavnih prostorih upravne stavbe Era Velenje bo do konca
junija na ogled razstava fotografij Podobe prostorov nekega
mesta Barbare Jakše in Staneta Jeršiča.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom Iz
ustvarjalnih delavnic Občinske zveze prijateljev mladine"Celje, ,
ki bo na ogled do konca junija. I
ia I  M o
Celje: Union do 23.6. ob 18.30 in 20.30 Igra solz - angleški fihn;
Mali Union 17.6. ob 19. uri Riba imenovana Vanda - ameriški
film, od 18.6. dalje ob 19. uri Utapljanje v številkah - angleški
film; Metropol 17.6. ob 18. in 20.30 Drakula - ameriški fihn, od
18. do 21.6. ob 18.30 Lovčeva poteza - ameriški fihn, ob 20.30
Drakula - ameriški film, od 22.6. dalje ob 18.30 m 20.30 pa 57.
Potnik - ameriški film.
Kino Laško 19. ob 21. in 20. 6. ob 20. uri Krvava Mary - ameriški
film.
Kino Žalec 18. in 20. 6. Zadnji dnevi raja - ameriški film.
Kino Dobrna 19. 6. ob 20. uri Večno mlad - ameriški film.
Kino Šmarje 18. ob 18. in 20., 19. ob 20. in 20. ob 18. uri Spomini
nevidnega človeka - ameriški film.
ms T A L o
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo jutri, v petek od
18. uri proslava Rdečega križa s podelitvijo priznanj dolgolet-
nim, aktivnim članom. Sodeloval bo tudi Mešani pevski zbor
Svoboda iz Slovenskih Konjic, ki ga vodi Franci Kovač.
Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo v soboto ob 18. uri
finalna prireditev vseslovenskega festivala mladih pevskih
talentov za občino Šmarje pri Jelšah, kjer bodo sodelovaU
talenti vseh osnovnih šol iz občine.
Št. 24 - 17. junij 1993
12
Džungla v domu pionirjev
AH v Pionirskem domu res gradijo bife? Sosedje so zagnali vik In krik, občina pa Je rekla Stopi
v Ulici 29. novembra, ki naj
bi jo preimenovali v Kosovelo-
vo ulico, v neposredni bližini
I. osnovne in Srednje gostinske
šole, stoji Center interesnih
dejavnosti, med Celjani bolj
znan kot Pionirski dom. Pred
dnevi so stanovalci iz Ulice
29. novembra na več naslovov
poslali pisma, v katerih trdijo,
da v Pionirskem domu urejajo
bife in da po njihovem takšen
lokal ne sodi v stavbo, kamor
hodijo celjski šolarji in dijaki
na kosila, dopolnilni pouk in
različne tečaje. Šli smo po sle-
deh njihovih pisem.
V delu avle Ronirskega do-
ma so pred časom res pričeli
s preureditvenimi deU. KoU-
kor je mogoče videti, naj bi
v njem postavili točilni pult,
tri separeje, v sosednjih pro-
storih uredili sanitarije in
skladišče, pred posebnim vho-
dom pa še gostinski vrt. Na
občini zanikajo, da bi si Pi-
onirski dom ali kdorkoli drug
za izvedbo navedenih del pri-
skrbel lokacijsko dovoljenje
ali priglasil manjša gradbena
dela. Toda urbanistična in-
špektorica, ki si je bodoči lo-
kal že ogledala, je obenem
ugotovila, da zadeva ni v njeni
pristojnosti, čeprav naj bi prav
ona presojala, ali je takšna
sprememba namembnosti dela
prostorov pionirskega doma
dovoljena ali ne. Friderik Do-
sedla iz Združenih osnovnih
šol Celja pravi, da z adaptacijo
v Pionirskem domu uradno ni
seznanjen, neuradno pa ve, da
naj bi Pionirski dom iz repu-
bliškega in občinskega prora-
čuna prejemal vse manj denar-
ja za svojo dejavnost, zato mo-
ra iskati dodatne vire za-
služka.
Medtem so opozorila sose-
dov priromala tudi do celjske
vlade. Sekretar za družbene
dejavnosti Željko Cigler je bil
kratek: »Centru za interesne
dejavnosti smo takoj odredih
ustavitev vseh del in direktor-
ju naložili, da nam v zvezi
s preureditvijo dela prostorov
dostavi soglasja sveta centra
in dovoljenja za ureditev bi-
stroja. Če teh dokumentov ni-
ma, namreč ne more oddajati
v najem prostorov, ki so v lasti
občine, niti spreminjati na-
mebnosti Pionirskega doma.«
Stane Klančnik, direktor
centra, je zaradi tega ogorčen.
Pravi, da si ne dovoh ukazova-
nja od ljudi, ki za dejavnost
centra ne morejo poiskati de-
narja. Obenem pa nam Klanč-
mk ni mogel pokazati dovolje-
nja za priglašena gradbena de-
la in tudi sklepa sveta zavoda
ni imel pri roki. Zato smo si
ogledali pogodbo, s katero je
idcmčnik del avle Pionirskega
doma oddal v najem podjetju
Globus iz Maribora, katerega
lastnik je Robert Špiler, sicer
tudi solastnik celjske diskote-
ke Jungle. Pogodba je bila
sklenjena lani avgusta, po njej
pa naj bi Špiler v določenih
prostorih uredil učno videote-
ko in stregel pijačo in tople
napitke;   predvsem  staršem,
pravi Klančnik, ki morajo
v domu počakati otroke, nika-
kor pa ne otrokom, ki prihaja-
jo v Pionirski dom.
Da Klančnik ob kroničnem
pomanjkanju denarja za šol-
stvo in vzgojo išče dodatne vi-
re zaslužka, je gotovo pohval-
no. Malce manj je razvunljivo,
da si za svoje načrte z delom
pritUčja Pionirskega doma ni
priskrbel soglasij in dovoljenj.
Zdaj bo moral vročo juho, ki jo
je skuhal, tudi posrkati. Zaen-
krat, pravi, dokler se ne pomi-
rijo duhovi v soseščini in na
občini, je vsa adaptacijska de-
la zaustavil...
BRANE PIANO
Ilustracija: MILOŠ
RADOSAVLJEVIČ
Oglasna
agencija
NT&RC
v Slovenskih
Konjicah
Novi tednik in Radio
Celje bosta skupaj s Ko-
njiškimi novicami v Slo-
venskih Konjicah odprla
oglasno agencijo.
V njej bodo lahko obča-
ni Slovenskih Konjic in
okoliških krajev naročali
objave oglasov, čestitk,
osmrtnic, zahval in dru-
gih obvestil v časopisu
Novi tednik in Radiu
Celje.
Z delovanjem oglasne
agencije v Slovenskih
Konjicah želimo zlasti se-
daj, ko se je slišnost Ra-
dia Celje z novim oddaj-
nikom na Boču v konjiški
občini bistveno izboljša-
la, naše storitve kraja-
nom še bolj približati.
Ob oglasni agenciji pa
načrtujemo v prihodnje
tudi tesnejše sodelovanje
z uredništvom Konjiških
novic na novinarskem
področju. Otvoritev
agencije bo v petek,
18. junija ob 11. uri v pro-
storih Konjiških novic.
Naša radijska ekipa bo
zagotovila neposreden
radijski prenos otvoritve,
pripravljamo pa tudi ne-
kaj ostalih zanimivosti.
B.R.
300 delegatov na
gasilskem kongresu
Kaj demografsko ogroženim?
Včeraj (sreda) je bila v Ljub-
ljani tiskovna konferenca pred
letošnjim 12. kongresom slo-
venskih gasilcev, ki bo prvi
v samostojni Sloveniji in sicer
26. in 27. junija v Slovenj
gradcu.
Na konferenci so sodelovah
Emest Eory (predsednik
GZS), Tone Sentočnik (povelj-
nik GZS), Bojan Ušeničnik
(direktor Uprave za zaščito in
reševanje), Bogo Zupančič (re-
publiški inšpektor za požarno
varnost) in Jože Logar (pred-
sednik OGZ Slovenj Gradec).
Na kongresu bo sodelovalo
300 delegatov, ki bodo zasto-
pali interese prek 108 tisoč
slovenskih gasilcev, ki so
združeni v 1454 gasilskih dru-
štvih. Delo kongresa so močno
skrajšali, saj bodo delali samo
v plenumu, ne pa tudi komisi-
jah. V soboto se bo delo začelo
ob 8,30 in končalo ob 18. uri,
v nedeljo pa bo kongres samo
dopoldne do 11. ure, ko bo za
zaključek velika gasilska pa-
rada z zborovainjem na mest-]
nem stadionu. Kongres bo po-
menil prelomnico za nadaljnje
delo, saj bodo govorili o dveh
pomembnih zakonskih doku-
mentih te organizacije.
T.VRABL
Pet novih central
Telefonija v žalski občini ljudem že nekaj časa povzroča
sive lase, kaže pa, da se bodo razmere počasi izboljšale.
F*redstavniki žalske občine in celjskega PTT podjetja so
namreč v torek podpisali pogodbo, po kateri bodo Žalčani
PTT posodili 2 milijona nemških mark v tolarski proti-
vrednosti, celjsko podjetje pa bo položilo optični kabel
med Celjem in Šempetrom ter zgradilo pet novih telefon-
skih central. Telefonske centrale bodo uredili v Šempetru,
Polzeli, Žalcu, Petrovčah in Pirešici. Žalčani bodo denar
zbraU v treh obrokih in sicer v glavnem iz občinskega
proračuna. Med drugim bodo telefoniji namenih tudi
sredstva iz Sklada za razvoj obrti in podjetništva.
Upravni odbor sklada je namreč ocenil, da so dobre tele-
fonske povezava osnova za nadaljnji razvoj obrti in
podjetništva, zato so večino denarja tudi namenili za
naložbe v telefonijo. Po zagotovilih PTT podjetja naj bi
prve centrale montirali že konec letošnjega oziroma
v začetku prihodnjega leta.
m
Skozi Slovenijo
s pivom In glasbo
Super maratonec Du-
šan Mrovlje se je odločil za
nov podvig, da bo pretekel
Slovenijo od Prekmurja do
morja. Starta! je 16. junija
popoldne pred hotelom Ajda
v Moravcih, potem pa je te-
kel skozi Mursko Soboto in
Radence do Ptuja, kjer je
imel uro počitka. Na Celjsko
območje je pritekel danes
ponoči (četrtek, 17. junija),
na Pragersko, skozi Sloven-
sko Bistrico in Tepanje pa je
bil v Celju ob petih zjutraj,
ko je nadaljeval pot do avto
servisa Kos v Ločici pri Pol-
zeli, kjer se je ustavil okoli
pol osme ure zjutraj in imel
uro počitka.
Ob 8,30 bo tekel skozi
Šempeter, 10,30 Vransko in
ob 11,30 bo predvidoma na
Trojanah. Dušan Mrovlje bo
predvidoma ob 16,30 v Ljub-
ljani pri Prešernovem spo-
meniku, ob 19. uri pa bo
s Kongresnega trga tekel po
Tržaški cesti do Vrhnike in
od tam po avto cesti do Raz-
drtega, kjer bo v petek,
18. junija, ob 6. uri zjutraj.
Ob 14. uri naj bi bil v Kopru
in okoli 16. ure na cilju pred
hotelom Riviera v središču
Portoroža.
Dušana Mrovljeta bo
spremljala posebna ekipa, ki
ga bo spodbujala ter na kra-
jih, kjer bodo daljši počitki,
pripravljala zabavne pro-
grame. Skupino vodi Tomaž
Domicelj, ki potuje na veli-
kem tovornjaku s simbolom
Pivovarne Laško kozoro-
gom. Pivovarna Laško je na-
mreč glavni sponzor Dušana
Mrovljeta pri njegovi najno-
vejši akciji, kjer se bo krepil
in hladil z najnovejšim la-
škim lahkim pivom. Mrovlje
je med redkimi športniki, ki
zagovarja tezo, da mu med
tekom ob velikem naporu
pitje piva v zmernih količi-
nah ne škoduje, ampak ga
ustrezno vzpodbuja.
T.VRABL
Pojasnilo
v prejšnji številki Nove-
ga tednika smo na 14. stra-
ni objavili fotografijo
s podpisom »Slika, ki ni
v ponos.« Na njej se je pre-
poznala tudi naša bralka
Ivanka Mikše iz Rečice, ki
nam je sporočila, da kon-
tejnerja s še uporabnimi
starimi predmeti ni niti vi-
dela, kaj šele, da bi sodelo-
vala pri njegovem praznje-
nju, pač pa je ob nastanku
posnetka prihajala iz mes-
nice in pospravljala na-
kupi j ene stvari v vrečko.
Tako zaželene počitnice...
.. .s čimmanj skrbmi, čimveč radosti, sproščenosti in veselja, so bolj kot ne tukaj. No, šolskega
leta je za ene že čisto zares konec, drugi pa bodo šolske klopi drgnih še nekaj dni. A kar je, je
- v glavnem so si v pretekleh dneh oddahnili vsi: učenci in učitelji, saj je obveljalo, da bodo ocene
zaključene, spričevala napisana, zaključni in morebitni popravni izpiti pa opravljeni. Učitelji
niso vrgli puške v koruzo in na razplet svojih upravičenih zahtev še čakajo - včeraj, v sredo, je
zasedal Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti - zato bi bilo prav, da se
pika na i postavi že zdaj, vsekakor pa pred septembrom in začetkom novega šolskega leta.
IS, Foto: EDO EINSPIELER
Št. 24 - 17. junij 1993
131
Celjski dijaki v Grevenbrociiu
Na povabilo gospoda W.A-
niiana, ki vodi urad za kulturo
v Grevenbroichu, je skupina
osmih učencev Srednje eko-
nomske šole iz Celja pod vod-
stvom prof. Marije Sodin-Ti-
hle, od 3. do 10. junija obiskala
prijateljsko mesto Greven-
broich.
Za celjske dijake so pripra-
vili zanimive in poučne dneve
v mestu, ki se že pripravlja na
deželno vrtnarsko razstavo
v letu 1995. Takoj po prihodu
v Grevenbroich sta učence
sprejela župan in predsednik
mestne vlade, kar je dalo obi-
sku še posebno noto.
Učenci celjske ekonomske
šole so dopoldneve preživeli
pri pouku na Poklicnem izo-
braževalnem centru in sicer na
oddelku Višje trgovske šole,
popoldnevi pa so bili namenje-
ni izletom in spoznavanju de-
žele ob Renu. »Sola je velika in
izredno dobro opremljena.
Med drugim imajo posebno
dvorano s pravimi pisarnami,
kjer imajo tudi simulacijo fir-
me. Po končanem šolanju na
delovnem mestu gotovo sploh
ne opazijo razUke. Presenetila
nas je tudi izredna računalni-
ška oprema. Strugarji, na pri-
mer, vse najprej sprogramirajo
na računalniku, šele potem
praktično delajo. Da ne ome-
nim učencev, ki se učijo za av-
tomehanike in imajo na razpo-
lago nov BMW in podobne av-
tomobile ...,« ni mogel skriti
navdušenja eden izmed dija-
kov 2 e razreda trgovske aka-
demije, Franci Strmecki. Nje-
govo sošolko Milanko Križa-
nec pa je presenetil precej bolj
sproščen pouk, kot so ga nava-
jeni doma. So pa celjski dijaki
tudi sami poskrbeli za prese-
nečenje - s svojim dobrim zna-
njem nemškega jezika.
Učenci so stanovaU pri pri-
jaznih nemških družinah, ki so
resnično poskrbele, da so se
počutili čim bolj domače, to pa
jim je omogočilo tudi boljše
spoznavanje okolja in ljudi:
»Res nas je presenetila izjem-
na prijaznost in gostoljubnost
ljudi, pri katerih smo živeli. Pa
tudi to, da zelo, zelo malo vedo
o Sloveniji. Moram pa pouda-
riti, da jih je vse o nas in naši
domovini zelo zanimalo,« pri-
poveduje Milanka. Da bi
k spoznavanju prispevali svoj
delež, so učenci v okviru do-
poldanskega programa pri-
pravili okroglo mizo z naslo-
vom Mi in naša dežela. Nemški
učenci so z zanimanjem pri-
sluhnih besedam o Sloveniji,
gospod Amian pa jim je poka-
zal tudi fUm o Celju. Prilož-
nost, da Slovenijo spoznajo še
bolje, se bo učencem iz Gre-
venbroicha kmalu ponudila,
saj naj bi predvidoma oktobra
obiskaU Celje. MST
Zbori v Šentvidu
v Kulturnem domu v Šen-
tvidu pri Grobelnem priprav-
ljajo jutri, v petek, 18. junija,
občinsko zborovsko revijo
odraslih. Na prireditev, ki se
bo začela ob 19. uri, so povabi-
li pevske zbore iz Šentvida,
Zagorja pri Lesičnem, Kozje-
ga, Podsrede, Kostrivnice, Bi-
strice ob Sotli, Podčetrtka,
Rogaške Slatine (tri zbore) ter
iz Šmarja pri Jelšah.
BJ
Foto
life
Bogate nagrade, ki smo jih
razpisali za letošnji natečaj
Foto life 93 so že opogumile
nekatere fotoamaterje, ki so
nam poslali nekaj svojih iz-
delkov na ogled. Prvi reztd-
tati kažejo, da še vedno naj-
več prostega časa porabite
za otroke, pa tudi kakšna za-
bava se kje najde. Eno »Ve-
selje na gori Oljki« nam je
poslala tudi Tatjana Krašo-
vec iz Prebolda, ki bo po po-
šti prejela našo nagrado, ma-
jico Foto life 93.
Peii najmiajši cericveni zbori
v cerkvi Sv. Marjete na Polzeli je bUa v nedeljo popoldne prisrčna prireditev: revija otroških in
mladinskih cerkvenih zborov. Nastopih so otroški cerkveni zbor Sv. Duha iz Celja, otroško-
mladinska zbora iz Petrovč in Šempetra in najmlajši - polzelski Cekinčki. Vsak zbor je zapel po
tri pesmi, prireditev pa so zaključUi s skupnim nastopom pod vodstvom Tanje Cizej, ki vodi tudi
Cekinčke. Cerkev bi nekaj poslušalcev še lahko sprejela, vendar so bili nastopajoči z obiskom
zadovoljni, prav tako pa tudi poslušalci z mladimi pevci. Vsekakor so mladi in navdušenja polni
otroški glasovi prava osvežitev pri cerkvenih obredih, poleg tega pa so dober podmladek za
kasnejše mladinske in odrasle pevske zbore. Na sliki: Med nastopom otroško-mladinskega
cerkvenega zbora iz Šempetra. T. TAVČAR
Tudi med najcenelšimi se najde še cenejši
Da gornji naslov niso prazne bese-
de, temveč dobro poslovno obnašanje
podjetja Retrg in Spodnje Rečice pri
Laškem in njihove trgovine Fortuna
na Mariborski 122 v Celju, ste se mno-
gi kupci, ki gradite, obnavljate ali
opremljate svoj dom, zagotovo že pre-
pričali.
Trgovina Fortuna je namreč tako
dobro obiskana, da velikokrat kar
zmanjka prostora za vse obiskovalce.
Logično je potemtakem, da so se v po-
djetju Retrg odločili odpreti še eno
trgovino z gradbenim materialom in
nrmogimi ostalimi artikli za vaš dom.
Odlično lokacijo, z velikim parkiriš-
čem, so našli v prenovljeni hiši na
Teharjih 21 a (tik ob cesti), kjer so
uredili zelo lepo trgovino Fortuna
Plus in jo seveda tudi odlično založili.
Artiklov je toliko, da jih ne kaže na-
števati, v Fortuni in Fortuni Plus pa
vam bodo pomagali tudi s plačili na
čeke ali s kakšnimi drugimi ugodnost-
mi. Vsak teden pripravijo še akcijske
prodaje, tako da lahko zvestim in no-
vim kupcem še bolj olajšajo nakupe.
Sicer pa smo za Fortimo velikokrat
zapisali: »Saj ni res, pa je.« Naj ta
slogan velja tudi za Fortimo Plus,
v najlepšem pomenu besede.
EPP
Pred otvoritvijo trgovine Fortuna Plus je bil najbolj napet
direktor podjetja Retrg Ivan Hrastovec.
V prenovljeni hiši na Teharjih 21 a je poleg trgovine Fortuna Plus odprta tudi že prodajalna
z avtomaterialom, motornimi kolesi in kolesi trgovskega pcdjetja Sial.
z7® Splošna banka Celje d.d.
Podjetje POSEST d.o.o., Celje
Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Imate program pa nimate poslovnih prosto-
rov, morda širite dejavnost, aH pa Vas bomo
s tem oglasom spodbudili, da postanete po-
djetnik
Po ugodnih cenah in z možnostjo kreditiranja Vam nudimo
nakup, možen je tudi najem:
- proizvodnih prostorov v Celju in v Slovenskih Konjicah
- skladiščnih prostorov v Celju in Slovenskih Konjicah
- poslovnih prostorov v Slovenskih Konjicah
- počitniških kapacitet na Rogli in v Zrečah
- gostinskih kapacitet v Konjicah in Kozjem
- avto kamp Menina ob reki Savinji nedaleč od Nazarij
- stanovanjskih hiš v Celju, šempetm in v Laškem
- zazidljivih stanovanjskih parcel v Mariboru in Žalcu
- stanovanj v Celju in Zrečah
Vse informacije o cenah, o najemninahj^velikostih, infrastruk-
turi in o pogojih kreditiranja dobite na sedežu družbe POSEST
d.o.o., Celje, Vodnikova 2/11, Celje.
Razgovore najavite po telefonu (063) 26-240, interno 225, po
možnosti zjutraj med 7. in 8. uro vsak delovni dan.
Z veseljem Vam bomo podali vsa pojasnila, ki jih potrebujete
za Vašo odločitev o nakupu ali najemu.
Št. 24 - 17. junij 1993
14
Razstava OJstrškovih fotografij
v Galeriji Kulturnega
centra v Velenju bo od pet-
ka dalje na ogled razstava
fotografij velenjskega do-
pisnika in fotoreporterja
Lojzeta Ojstrška
Uradna otvoritev razsta-
ve bo jutri, v petek 18. maja
ob 18. uri. Uvodno besedo
o delu Lojzeta Ojstrška bo
imel dr. Matjaž Kmecl, na-
stopili pa bo tudi Rudarski
oktet ter pesnik Ivan
Stropnik iz Raven pri Šo-
štanju.
Razstava čmobelih foto-
grafij bo obeležila 60. letni-
co Lojzeta Ojstrška in
30. letnico neumornega do-
pisništva in fotoreporter-
skega delovanja. Doslej se
je Ojsteršek predstavil že
z 21 samostojnimi razsta-
vami, večkrat pa je sodelo-
val tudi pri skupinskih raz-
stavah. Za svoje uspešne
umetniške in dokumentar-
ne fotografije je prejel šte-
vilne nagrade in priznanja.
Za razstavo del v velenj-
skem Kulturnem centru sta
fotografije izbrala direktor
centra Vlado Vrbič in Boris
Zakošek. Lojzetu Ojstršku
ob dvojni jubilejni obletni-
ci čestitamo tudi v našem
uredništvu.
VIKTOR KOJC
Ojsteršek je za motiv večkrat izbral velenjske rudarje in njihovo
delo.
Krajevni prazniic v Braslovčah
z nedeljskim srečanjem krajanov, starih sedemdeset in več let, so se v tej krajevni skupnosti
pričele prireditve ob praznovanju krajevnega praznika. Na srečanju starejših, ki je v Braslovčah
že kar tredicionalno, se je zbralo 80 povabljenih. Organizirala ga je Krajevna organizacija RK in
krajevna skupnost Braslovče. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali pevci in
učenci OŠ Braslovče ter harmonikar Jonatan Stebemak, so vse tudi pogostili.
Praznovanje bodo nadaljevali v soboto s športnimi prireditvami, gasilskim tekmovanjem,
v nedeljo dopoldne bo slavnostna seja, popoldne pa lovska parada, odprU pa bodo tudi lovske
razstavo. Na sliki: Z nedeljskega srečanja starejših krajanov v Braslovčah. T TAVČAR
Nastopilo kar 1290 gasilcev
Občinska gasilska zveza Ža-
lec je v soboto in nedeljo pri-
pravila letošnje občinsko tek-
movanje gasilskih desetin. Na-
stopilo jih je kar 129 v vseh
kategorijah.
Pri članih skupine A je prvo
mesto dosegla prva desetina
Braslovč, druga je bila deseti-
na Šešč in tretja Matk. Pri čla-
nih B je prvo mesto pripadlo
desetini IGD Prebold, drugo
Grajski vasi in tretje Prebol-
du. Pri veteranih so bili prvi iz
Matk, drugi iz Zabukovice in
tretji iz Kaple vasi. Pri člani-
cah A skupine je zmagala de-
setina Sv. Lovrenca, sledi Ka-
pla vas-Pondor, tretja je bila
desetina Andraža. Pri članicah
B skupine so prvo mesto za-
sedle gasilke iz Velike Pireši-
ce, drugo iz Vinske gore in
tretje iz TT Prebold. Pri pi-
onirkah je zmagala desetina iz
Ponikve pred Latkovo vasjo in
Libojami. Pri pionirjih je prvo
mesto osvojila desetina Go-
milskega pred Grajsko vasjo
in Šeščami. Pri mladincih je
največ znanja pokazala deseti-
na iz Ponikve pred CJomilskim
in Šeščami, pri mladinkah pa
je zmagala druga desetina iz
Ponikve pred prvo desetino
Ponikve in Latkovo vasjo.
T.TAVČAR
Uspeh mladih
zgodovinarjev
Prejšnji četrtek in petek je
bilo v Novem mestu 24. sreča-
nje zgodovinskih krožkov iz
vse Slovenije. Zgodovinarji so
letos pripravljali raziskovalne
naloge na temo Kulturni spo-
meniki in njhovo sporočilo.
Na srečanju so sodelovah
tudi mladi zgodovinarji iz Os-
novne šole Šempeter, ki so
predstavili svoje delo. Razi-
skovah so kmečko domačijo
z vsemi objekti, ki jih ta obse-
ga - gospodarska poslopja, ko-
zolce, hmeljske sušilnice, zida-
nice, kašče in kmečke ope-^l
kame.
Trdo delo, ki je trajalo več
mesecev, je bilo lepo poplača-
no, saj so učenci za nalogo pre-
jeli zlato priznanje. Mentorica
mladih zgodovinarjev-razi-
skovalcev je bila Marjeta MiJ
kola. !
M. Ki
I
I
Predstavitev
Idile -
Prejšnjo soboto so v Solčavi
obeležili 40. obletnico delova-
nja krajevnega Turističnega
društva. Ob tem so pripravila
štante tudi druga krajevna
društva. V Zadružnem domv
je bUa na ogled razstava roč-
nih del, lovci pa so pripravil:
svojo razstavo. Vsi razstavljal-
ci so se trudili, da so za prikas
izbrali stvari, ki obeležujejo
gorsko vasico pod Savinjskimi
Alpami. V soboto je idilične
vasico obiskalo 700 gostov h
Prekmurja, ki so si poleg Sol-
čave ogledali še druge zname-
nitosti Zgornje Savinjske doli-i
ne. Na sobotni prireditvi so s(
poleg društev predstavili š(
solčavski otroci, organizatorji
Turistično društvo Solčava, pa
obljubljajo, da bo priredite\
postala tradicionalna. '
US
\
Za vsakogar
nekaj
Prosvetno društvo Braslov-
če se je v soboto predstavilo na
prireditvi »Za vsakogar ne-
kaj«. Sodelovale so skoraj vse
sekcije in gosta - čarodej Jani
Jošovc in ansambel Vinka
Cverleta.
V dveumem programu so se
predstavili zares vsestransko.
Nastopili so pevci, instrumen-
talisti, ansambla narodne in
pop glasbe, poskrbljeno je bilo
za humor, učenci osnovne šole
pa so pripravili nekaj plesnih
in glasbenih točk. V zadovolj-
stvo nastopajočih je bila dvo-
rana polna. Prireditev je mini-
la v sproščenem, večkrat nav-
dušenem vzdušju, v zadovolj-
stvo nastopajočih in gledalcev.
T.TAVČAB
Nova centrala
v Solčavi
Prejšnji teden je PTT po-
djetje Celje v Solčavi priklju- -
čilo novo digitalno telefonsko
centralo, ki ima dvakrat večjo
kapaciteto telefonskih prik-
ljučkov kot stara amalogna
centrala. Celotna investicija je
bila vredna 500 tisoč mark,
nekaj manj kot polovico sred-
stev pa so pridobili iz sklada
za demografsko ogrožena ob-
močja.
Bralni značkarji
na Izletu
Občinska Zveza prijateljev
mladine Celje je danes pope-
ljala na izlet vse osnovnošolce
— bralne značkarje celjske regi-
je, ki so pri bralni znački sode-
lovali vseh osem let.
Značkarji, ki se jih je nabra-
lo kar za tri avtobuse, so se
zjutraj iz Celja odpravili proti
BeU krajini, kjer so si v Vinici
ogledali rojstno hišo sloven-
skega modernista Otona Žu-
pančiča. Na poti se jim je pri-
družil tudi znani slovenski hu-
morist Toni Gašperič, ki jih je
zabaval. Po ogledu Vinice so se
bralni značkarji skupaj s svo-
jimi mentorji odpravili še
v Šmarješke Toplice, kjer so se
osvežili v baizenu, nato pa so
se, zvečer, vrnili v Celje.
N.-M.S.
Veseli živ-Bav
Vrtci konjiške občine pri-
pravljajo v petek, 18. junija ob
16. uri v parku v Slovenskih
Konjicah veseli živ-žav.
Srečanje je namenjeno
predšolskim otrokom iz Slo-
venskih Konjic, Zreč, Loč,
Stranic in Vitanja, pa tudi
drugim. Zabave ne bo manjka-
lo, saj so povabili Romano
Kranjčan in čarovnika, pri-
pravili srečolov in še kaj. Po-
leg tega pa se bodo ob godbi na
pihala poslovili od malih šo-
larjev vseh vrtcev.
MBP
PolzelanI
Polzelanom
Na PolzeU pripravljajo za
nedeljo, 20. junija ob 16. uri,
v parku Šenek prireditev Pol-
zelani Polzelanom. Pri tem so-
delujejo člani DPD Svobode
Polzela, gasilska društva in
društva upokojencev. Priredi-
-tev se bo pričela z bogatim
kulturnim programom, kjer
bodo nastopile vse sekcije
Svobode in kantavtor Adi
Smolar, nadaljevala pa se bo
z veselico, na kateri bo igral
ansaunbel Slovenija.
T. T.
V Aškerčevi za
varnost
Minuli teden je bil v Ašker-
čevi ulici v Celju nekaj dni
oviran promet, saj so delavci
med nekdanjim hotelom Pošta
in križiščem pri avtobusni po-
staji obnavljali pločnik, pro-
met pa je bil dovoljen le v sme-
ri proti središču mesta.
Po besedah vodje strokovne
službe za komunalno gospo-
darstvo občine Celje Ivana
Pfeiferja ni šlo za večja vzdr-
ževalna dela, ampak zgolj za
najnujnejša obnovitvena dela,
saj je bila hoja po pločniku že
sredi belega dne kar precejš-
nja nevarnost. No, luknje na
pločniku so zdaj zakrpane,
kakšnih večjih obnovitvenih
del v tem predelu mesta pa si
zaenkrat, dokler ne bodo dose-
ženi dogovori glede gradnje
garažne hiše in denacionaliza-
cij skih postopkov, ne gre obe-
tati.
IS
Srečanje
diabetikov
Društvo za boj proti slad-
korni bolezni Celjem priprav-
lja ob svetovnem dnevu in me-
secu boja proti sladkorni bo-
lezni v soboto, 19. junija ob
9. uri v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju srečanje di-
abetikov celjskega območja.
OBČINA CELJE
Občinski sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja
objavlja
JAVNI RAZPIS
za kreditiranje zainteresiranih občanov, društev in dobrodelnih
ustanov pri priključevanju na javno plinovodno omrežje
v skladu s politiko občine do varovanja okolja in skladno s planom komunalno-cestnega
gospodarstva občine za leto 1993, občina Celje poleg same izgradnje in rekonstrukcije
javnega plinskega omrežja, preko Javnega podjetja Komunala Celje, zagotavlja tudi
ugodne pogoje za pospešeno priključevanje na javno plinsko omrežje.
V ta namen je v Javnem podjetju Komunali Celje zagotovljenih 100,000.000,00 SIT, ki se
t)odo kot kreditna sredstva podeljevala v skladu s planom komunalno-cestnega gospodar-
stva otJčine Celje, z ozirom na stopnjo onesnaženosti zraka, po naslednji prioriteti z ozirom
na lokacijo:
1. PRIORITETA:
KS Center,
KS Gaberje,
KS Hudinja in
KS Dolgo polje,
2. PRIORITETA:
KS Aljažev hrib,
KS Nova vas,
KS Ostrožno,
KS Lava in
3. PRIORITETA:
druga območja v otDčini Celje, kjer je prav tako možna izvedba plinovodnega priključka.
Interesenti morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje:
- biti morajo kreditno sposobni,
- predložiti morajo dokazilo o možni izvedbi plinskega priključka
(izjava JP Komunale Celje, PE Plinarne) in
- predložiti morajo izjavo lastnika objekta-stanovanja, da dovoljuje izvedbo plinskega
priključka.
JP Komunala Celje dodeljuje navedena kreditna sredstva:
- državljanom Republike Slovenije, ki so zaposleni ali prejemajo pokojnino ali daige
prejemke v Republiki Sloveniji in
- društvom ter dobrodelnim organizacijam.
Posojila se bodo dodeljevala za:
- izvedbo plinskega priključka na osnovi pogodb)e z izvajalcem (katere sestavni del je
predračun) v višini največ 2/3 od pogodbene vrednosti za izvedbo priključka, ki
celovito zajema izvedtx) plinske instalacije z merilnim mestom in plinskim trošilom
(direktno izvajalcu) in
- za celoten prispevek za priključitev (kompletna oskrba) po Sporazumu o združevanju
sredstev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav individualne komunalne rabe.
Posojilo za izvedbo priključka na javno plinovodno omrežje lahko dobita tudi dva družinska
člana, v kolikor eden ni dovolj kreditno sposoben.
Posojilo se daje le za izvedbo priključka, kjer je dejansko možna izvedba priključka na javno
plinsko omrežje v letu 1993. Pogodba in predračun morata biti izstavljena le s strani
pooblaščene oziroma registrirane pravne ali fizične osebe, izbrane na osnovi javnega
razpisa IS SO Celje (Uradni list RS štev. 20 do 23. 4. 1993). Vsebuje lahko le elemente, za
katere je zagotovljena servisna služba.
Posojilo se daje za dobo dveh let po fiksni, 22% letni obrestni meri. Stroški zavarovanja
posojila morajo biti poravnani pred podpisom posojilne pogodbe.
Posojilo po tem razpisu je možno dobiti samo enkrat.
Vsi zainteresirani naj najkasneje
v roku 30 dni po objavi razpisa
podajo pisne vloge za dodelitev posojila na posebnih obrazcih, ki jih dobijo v JP Komunala
Celje, PE Plinarna Bukovžiak 103/a, kamor je potrebno izpolnjene vloge v roku 30 dni po
objavi razpisa tudi vrniti.
Št. 24 - 17. junij 1993
-'I
15
Ob zaključku tekmovanja za čiste zobe
Pravilna in redna ustna hi-
giena je, čeprav ne edini, zelo
pomemben dejavnik v prepre-
čevanju zobne gnilobe ter bo-
lezni obzobnih tkiv.
Starši različno skrbijo za
zdravje svojih otrok, pač
v skladu z izobrazbo, zdrav-
stveno prosvetljenostjo in
vzgojenostjo, ter socialnim
kulturnim in ekonomskim sta-
njem. Ob tem je pomembno
poudariti, da primerjava ustne
higiene otrok zobozdravstveno
prosvetljenih staršev z ustno
higieno zobozdravstveno ne-
prosvetljenih staršev ni poka-
zala v korist prvih statistično
značilnih razlik. Poleg tega še
nekatera dejstva, kot dvojna
obremenitev mater, celodnev-
na šola, podaljšano bivanje
v šoli, naravnost kličejo po
ukrepih, ki bi omogočili vsem
otrokom, da bi se čim prej pri-
vadili osnovnih ustno higien-
skih navad.
Pred desetimi leti so izkori-
stili tekmovalni duh šolarjev,
združili prijetno s koristnim in
pričeli s tekmovanjem za čiste
zobe v osnovni šoli Kette-
Mum v Ljubljani. Akcija, ki ji
v dostopni literaturi ni para ne
pri nas ne v svetu, je želela na
enostaven in dopadljiv način
narediti nekaj za boljšo ustno
higieno. Takšno tekmovanje
za redno in pravilno ustno hi-
gieno je sprejel tudi širši slo-
venski prostor pod strokovnim
vodstvom stomatološke sekci-
je SZD in generalnim pokrovi-
teljem LEK Ljubljana. Število
tekmujočih šol se je iz leta
v leto večalo in je doseglo
v šolskem letu 1992/93 že 400
osnovnih šol.
V Celju smo se tej koristni
akciji pridružili že v letu 1982/
83, kasneje se je priključila vsa
celjska regija. Pri tem so nam
bili v veliko pomoč učitelji os-
novnih šol, saj brez njihovega
sodelovanja akcije ne bi mogli
niti pričeti, niti redno izvajati.
Potek tekmovanja:
lO-krat v šolskem letu pre-
ventivna sestra nenapovedano
pregleda 5 naključno izbranih
učencev. Ker so zobne obloge
v večini primerov nevidne, jih
obarvamo s testnimi tabletami
za barvanje zobnih oblog. V ta
namen učenci zgrizejo ome-
njeno tableto in po obsežnosti
oblog nato preventivna sestra
Kinopredstavo so omogočili:
Kinopodjetje Celje, Zavaro-
valnica Triglav, SDK Celje.
Nagrade za zmagovalce so pri-
spevali: Aero, Cetis, EMO, Ko-
vinotehna, Mohorjeva družba,
Aurea Celje, Mladinska knjiga
Ljubljana, Krka TOZD Koz-
metika Ljubljana, Henkel-
Zlatorog Maribor, Zima Ljub-
ljana.
ocenjuje uspešnost umivanja
zob. Oceno uspešnosti smo
prilagodili šolskemu ocenjeva-
nju in tako lahko učenec pri-
nese razredu od 1 do 5 točk.
Celoletni seštevek točk pri-
merjajo razredi med seboj in
razred z najvišjim številom
točk je zmagovalec tekmujoče
šole. Med seboj tekmujejo ra-
zredi, šole in regije.
Ker samo zdravje zob, zlasti
najmlajšim, ni zadosten moti-
vacijski faktor, prirejamo
zmagovalcem zaključne prire-
ditve. Organiziramo jim kino
predstavo, skromno jih obda-
rimo s pomočjo sponzorjev,
generalni pokrovitelj LEK
Ljubljana pa že od vsega za-
četka nagrajuje zmagovalne
razrede z zavitki zobnih past.
Zmagovalni razred prejme tu-
di priznanje Stomatološke
sekcije SZD, kjer je poleg na-
ziva razreda napisano še ime
in priimek razrednika, saj se
vsi zavedamo, da brez pomoči
učiteljev naše delo izvodeni.
V akcijo vlagajo zobozdrav-
stveni delavci svoj entuziazem
in dobro voljo ter veliko pro-
stega časa, vse s ciljem, privz-
gojiti otrokom pozitiven odnos
do zdravja zob ter jih s tem
obvarovati pred škodljivimi in
posledicami okvarjenega živč-
nega sistema.
dr. DANICA GORIŠEK
RK na Polzeli deluje
Krajanom Polzele zelo odgovarja, da krajevna organizacija
RK mesečno organizira merjenje krvnega pritiska, v zadnjem
času pa tudi ugotavljanje sladkorja v krvi. Pri vsakem merjenju
pritiska se le-tega udeleži okrog 40 krajanov, ugotavljanja slad-
korja pa do trideset. Strokovno delo opravljata sestri iz ZD
Polzela.
Poudariti je treba, da to delo omogočajo kot donatorji podjet-
niki in obrtniki, kljub težkemu gospodarskemu položaju. Daro-
valec aparata za analizo sladkorja pa je bila Morana, podjetje iz
Pariželj.
Omembe vredno je dejstvo, da na Polzeli letno daruje kri
okrog 600 darovalcev in da je darovalcev organov tudi okrog
deset.
Delujejo tudi na področju sociale z razdeljevanjem paketov
hrane ob sodelovanju s krajevno skupnostjo Polzela. Na sliki:
analiza krvi v prostorih KS.
MARJAN PALIR
Civilna zaščita
- za pomoč
Hudem
v Ločah pri Poljčanah
se je minuli petek in so-
boto usposabljala inter-
ventna odprava združe-
nega odreda civilne zaš-
čite mesta Ljubljane.
Enota, ki šteje 35 čla-
nov, vanjo pa je vključe-
na tudi kinološka enota
za reševanje s pomočjo
psov, je v petek vadila re-
ševanje ljudi iz stano-
vanjskih objektov ob
predpostavki, da jih je
prizadel potres z epicen-
trom v Rogaški Slatini.
V soboto se je tej enoti
priključila še italijanska
prostovoljna enota civil-
ne zaščite iz Trsta North
East, vadili pa so reševa-
nje ljudi iz porušenega
industrijskega objekta.
Vaja, pri kateri so so-
delovali občinski štab ci-
vilne zaščite iz Sloven-
skih Konjic in štab civil-
ne zaščite v Ločah, je
uspela, saj je dobro pred-
stavila, da je civilna zaš-
čita mirnodobna, huma-
nitarna organizacija, na-
menjena pomoči ljudem
ob elementarnih in dru-
gih nesrečah.
MBP
Z glasbo do gasilskega doma
Na Dolgi gori, ki spada
v krajevno skupnost Ponikva,
imajo 65 hiš, vsi krajani pa si
že nekaj let prizadevajo, da bi
dobili nov gasilski dom, ki bo
služil tudi kulturnim priredi-
tvam. »Gasilci smo kulturniki
in obratno,« je povedal povelj-
nik društva Franc Arzenak, ko
nas je obiskal in razložil svoj
načrt:
»Pred leti smo začeli graditi
nov gasilski dom. Vse smo
v glavnem prispevali sami.
z lastnimi žulji. Letos naj bi
dom odprli, slovesna otvoritev
pa naj bi bila čez dva meseca.
Ker je zmanjkalo denarja in
ker želimo poživiti veselje
v vasi med poletnim časom,
smo se odločili, da pripravimo
srečanje starejših in mlajših
glasbenikov, instrumentali-
stov in pevcev. Srečanje naj bi
bilo v nedeljo, 4. julija ob
15.uri pri gasilskem domu.
Vsak, ki želi sodelovati, se lah-
ko prijavi na naše gasilsko
društvo vsaj teden pred prire-
ditvijo, na kateri bo igral an-
sambel 7 raj iz Zreč.«
Na Dolgi gori imajo ob ga-
silskem društvu (obstoja že
trinajst let in ima 50 članov) še
kulturno društvo (vodi ga Jože
Kadenšer) z dvema sekcijama
folklorno skupino in mešanim
oktetom (vodja Alojz Firer).
»Zbrani denar s prireditve
bomo porabili za dokončanje
doma, ki bo namenjen vsem
krajanom,« je povedal Franc
Arzenak.
Veliki jubilej malih
Deset let že v Velenju prire-
jajo srečanje otroških folklor-
nih skupin iz šol in vrtcev.
Vmes je katera od skupin sicer
za kakšno leto opešala, razen
skupine iz osnovne šole Liva-
da, ki jo ves čas vodi gospa
Katica Zebec. Za svojo priza-
devnost in uspehe, skupina je
bila povabljena tudi že na dr-
žavno srečanje v Ljubljani, je
mentorica dobila nadvse
ustrezno darilo: oba dela
»Prazničnega leta Slovencev«
Nika Kureta.
Pravzapi::av je špasno govo-
riti o desetletnem obstoju neke
otroške skupine?! Če še kdo
izpred destih let pleše, počne
|to v Koledi ali kateri drugi
iskupini, v otroški gotovo ne
več. Tako je takle jubilejček
hkrati odgovor na vprašanje,
kaj je v ozadju trdnega obstoja
foklomih skupin, kot sta v pr-
vi vrsti Koleda v Velenju in FS
iz Smartnega ob Paki. Ce otro-
ci začnejo v vrtcu, kot je VVZ
Vrtiljak, če se z ljudskim izro-
čilom srečujejo v obeh velenj-
skih osemletkah, v Šentilju in
Šmartnem ob Paki, potem res
ni skrbi, da bi od tolikšnega
števila otrok, ki so leta plesali,
peli in se igrali, ne bilo zadosti
takih, ki to počnejo v dekliška
in mladeniška leta in še čez.
Vse skupine, burno nagraje-
ne s ploskanjem iz avditorija
velenjskega kulturnega doma,
so črpale iz izvirnega izročila
svojega okolja, za kar gre za-
sluga mentoricam in mentor-
jem, ki se niso zadovoljili
s prenašanjem kakšnih »obče
slovenskih vzorcev«. Ker otro-
ška vsakdanja govorica, zlasti
tista med igro, ni ravno jezik
med poukom knjižne slovenš-
čine, so hote dali peruti nareč-
ju, seveda do določene meje
prečiščenemu. Da so peli kot
slavčki, ni treba poudariti
- odeti pa so bili v oblačila,
kakršna so pač privoščili otro-
kom ob svojem času, vsi pa so
bili, kot včasih od zgodnje po-
mladi do prve slane, bosi. Ta
odmik od nekoč tako priljub-
ljenega posnemanja odraslih,
je dovoljeval preprosto, igrivo,
neprisiljeno koreografijo in
nas prepričal.
Med posameznimi skupin-
skimi nastopi sta se s svojim
glasbenim znanjem postavila
Marko Barle ob citrah in Mar-
ko Lekše z diatonično harmo-
niko.
.......^.^^    jure kraSovkc
Najmlajši v Rdečem križu
Prvošolce iz Kristan vrha, v šmarski občini, so pred dnevi
sprejeli med mlade člane Rdečega križa. Ob tej priliki so
pripravili priložnostni kulturni program, predsednica kra-
jevnega odbora, Ivanka Vehovar, pa je najmlajše seznanila
s širokim poslanstvom človekoljubne organizacije. Osnovni-j
šoli so pomagali opremiti omarico prve pomoči, učenci pa soj
se razveselili pribora za nego zob. Bjj
Potujemo-odkrivamo
Potujemo-odkrivamo - pod tem naslovom
so letos pisali spise mladi literati na osnov-
nih šolah v žalski občini. Zaključna prire-
ditev pa je bila minuli teden na osnovni šoli
v Braslovčah.
Mladi ustvarjajo pod okriljem odbora za
šolska kulturna društva ter Zveze kultur-
nih organizacij Žalec. Po oceni komisije, ki
so jo sestavljali Lidija Koceli iz Žalca, Iva
Leskošek iz Tabora, Vesna Družinec iz
Griž ter zunanja članica Mojca Nahtigal, so
najboljše literarne prispevke letos napisali:
Aljoša Pukl, Katarina Pustinek, Nataša
Podpečan s Polzele, Nina Paeder, Griže,
Iztok Prislan in Kaja Božiček iz Žalca, Ka-
tarina Galič in Sabina Kulič iz Šempetra,
Anja Huš, Prebold, Simon Irmančnik, Bra-
slovče, Mojca Priča, Tabor ter Matic Poznič
in Jože Bogataj z Vranskega.
Prispevke teh učencev in še preko 20
drugih pohvaljenih literarnih prispevkov
so objaviU v glasilu Beseda mladih, ki ga je
uredila Tatjana Jelen iz Braslovč. Prizna-
nja in nagrade je mladim na zaključni pri-
reditvi podelil predsednik ZKO Žalec Ja-
nez Meglic, kulturni program so pripravili
učenci braslovške osnovne šole, gost sreča-
nja pa je bil gledališki igralec Bogomir
Veras.
IB
otroci raziskujejo
Prejšnji četrtek so v mo-
zirski galeriji učenci štirih
osnovnih šol predstavili svo-
je raziskovalne naloge.
V Gornjem Gradu so razi-
skovali divja odlagališča ter
mline in žage v Zadrečki do-
lini. Ljubenski osnovnošolci
so se spoprijeli z lišaji in
onesnaženostjo zraka s saja-
mi. V OŠ Mozirje so se po-
svetili zgodovini, raziskovali
so gozdove in gozdarstvo ne-
koč in danes. Lučki osnov-
nošolci so podrobneje pred-
stavili Potočko zijalko in
nekdanje življenje v mlinih.
»Namen raziskovalnih na-
log, ki so jih opravili pred-
vsem pridni, sposobni in na-
darjeni učenci, je spoznava-
nje metod in pristopov k to-
vrstnemu delu. Hkrati pa naj
bi bila predstavitev tudi nek
signal za podjetja v občini,
ki naj bi otrokom pomagala
pri nadaljnjem šolanju.
Učenci mozirskih šol so se
v    raziskovalnih    nalogah
usmerili prevsem v etnogra-
fijo in ekologijo, v naloge pa
je bilo vloženo ogromno tru-
da,« je ob otvoritvi razstave
povedal ravnatelj OŠ Mozir-
je Anton Venek. Vsem mla-
dim raziskovalcem je občin-
ski sekretariat za občo upra-
vo in družbene dejavnosti
namenil praktična darila.
US
KOMENTIRAMO
Kdo se
zmeni
zanje?
Predstavitev raziskovalnih
nalog mozirskih osnovnošol-
cev ni naletela na velik odmev.
Dopoldanska ura v času stav-
ke učiteljev je bila dokaj pone-
srečeno izbrana, vendar pa je
pokrovitelj, občinski sekreta-
riat za občo upravo in družbe-
ne zadeve očitno edini, ki je
mladim raziskovalcem znal
prisluhniti.
Večino teh nalog so namreč
pripravili izredno sposobni in
nadarjeni učenci, ki jim razi-
skovanje ni samo del učne ob-
veznosti, ampak je to njihovo
delo. Pa vendar, kdo se v mo-
zirski občini sploh zanima za
ie mlade strokovnjake? Za
cvet naše družbe, na katerem
sloni prihodnost? Nihče, bi
khko rekli glede na odziv in
Zanimanje.
Kje so bili predstavniki po-
djetij, ki bi tako dobili boljši
vpogled v delo otrok, mogoče
'^ašli celo male strokovnjake?
Večina učencev, ki so delali
raziskovalne naloge, se bliža
koncu osnovnega šolanja in
razmišlja o usmeritvah. Vsi
vemo, kako bistven pomen za
odločitev, kam po osnovni šoli,
ima štipendija. Te štipendije
pa so vsaj nekdaj podeljevali
v delovnih organizacijah.
Očitno je mozirsko gospodar-
stvo v tako hudi krizi, da se ne
zanima za nikogar več, le še
samo zase.
Tako so si predstavljene ra-
ziskovalne naloge mogoče
ogledali starši otrok, ki so se
znojili ob izdelovanju vseh pa-
pirjev, mogoče še kakšna uči-
teljica in pa nekaj učencev.
Nepravičen odnos do učencev
kaže tudi čas razstave, v mo-
zirski galeriji je bila psotavlje-
na le tri dni, na ogled pa niti
niso bile vse raziskovlne nalo-
ge. Poleg učencev, ki gotovo
vložijo v pripravo takšnih na-
log ogromno energije in volje,
so sestavni del teh nalog tudi
učiteljice. Te vodijo, kontroli-
rajo in nadzirajo izvedbo ter
končno realizacijo teh nalog.
Gotovo tudi učiteljicam ni
všeč takšen odnos do teh nalog
in otrok. Če se to ponavlja vsa-
ko leto, jih razumemo, zakaj
jim včasih prekipi.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 24 - 17. junij 1993
16
Nogometaši Šentjurja so brez lastne krivde s točkama za zeleno mizo prišli do dodatne tekme za prvaka.
Ljubi, ne ljubi ■ ■ ■
Ko spomlaai na nogometnih Igriščih rastejo marjetice, se začne pobalinsko
trganje lističev In prelistavanje predpisov
v dodatni tekmi za naslov
prvaka MNZ Celje je v nedeljo
na nevtralnem igrišču v Rade-
čah ekipa Svobode premagala
Šentjur z 2:1 (strelci: Podvin-
ski in Žildjevič za Brežičane
ter Pahole za Šentjur), toda
dogajanja okoli sporne tekme
predzadnjega kola med Unior-
jem in Šentjurjem so v marsi-
čem spominjala na pobalinsko
igro s puljenjem listov mar-
jetic.
Predigra
Derbi 17. kola med Unior-
jem in Šentjurjem se je končal
z zmago domačih z 2:1, s čimer
so Sentjurčani dokončno iz-
padli iz boja za naslov. Toda
pred zadnjim kolom je Tekmo-
valna komisija MNZ Celje za-
radi nastopa enega zreških no-
gometašev z dvema rumenima
kartonoma sporno srečanje re-
gistrirala s 3:0 za Šentjur. Vrh
lestvice je bil bistveno spreme-
njen: Svoboda, Šentjur 26,
Unior 23, itd.
Prvo dejanje
v zadnjem kolu sta oba vo-
dilna zmagala in ob enakem
številu točk (28) ter dveh remi-
jih v medsebojnih tekmah (je-
seni 3:3 v Brežicah, spomladi
1:1 v Šentjurju) bi morala po
pravilih igrati dodatni tekmi
za naslov. Bila sta tudi določe-
na datuma: prva tekma že tri
dni po končanem prvenstvu,
toda...
Drugo dejanje
.. .Brežičani so se na sporno
tekmo pritožili, češ da nogo-
metaš z dvema rvunenima kar-
tonoma kazen lahko odsluži
na eni naslednjih dveh tekem;
torej v 17. ah 18. kolu. TK
MNZ Celje je pritožbo sprejela
kot utemeljeno in Zrečanom
vrnila zmago, ki je naslov pri-
nesla Svobodi (28 točk) pred
Uniorjem (27) in Šentjvujem
(26) Vmes se je z enako obra-
zložitvijo pritožilo tudi vod-
stvo Uniorja, ki je z zmago do-
bilo le prestižno 2. mesto, toda
bolj je šlo za moralno zadoš-
čenje.
TreUe dejanje
sentjurčani se s spremembo
seveda niso strinjali. Po mestu
so s p>eticijo zbirali podpise in
se pritožili. V Celju so bile iz-
črpane že vse možnosti pri-
tožb, zato je celoten primer
kot najvišja instanca prevzela
Arbitražna komisija Nogo-
metne zveze Slovenije. Njen
sklep je bil dokončen: novi
tekmi za prvaka.
Utemeljitev: nogometaši
s parnima rumenima kartono-
ma res lahko izbirajo na kateri
tekmi ne bodo igrali, toda Me-
dobčinska zveza Celje - za ra-
zliko od NZS - takšnega pravi-
la ni sprejela. Ravnala se je po
predpisih FIFA, ki so jasne:
nogometaš z dvema rumenima
kartonoma ne sme igrati na
naslednji tekmi.
Epilog
Sporna tekma Unior-Šent-
jur je bila tako naposled regi-
strirana z rezultatom 0:3 p.f.
za goste, zaradi pomanjkanja
terminov pa je bila za prvaka
odigrana le ena tekma na nev-
tralnem igrišču, ki se je konča-
la s tesno zmago Brežičanov.
»Po dveh desetletjih smo
v Šentjurju spet začeli z igra-
njem nogometa in se že v prvi
sezoni enakovredno borili za
vstop med tretjeligaše. Nedelj-
ski poraz nas ni potrl. V torek
smo začeli s prenavljanjem
igrišča, v zadnjih tednih pa
uredili pomožno igrišče in
ograjo, ki ustreza najstrožim
predpisom NZS. Kmalu bo
prišla na vrsto gradnjo slačil-
nic, pred novo sezono pa se
bomo okrepili s štirimi prvoli-
gaškimi igralci in se spet borili
za napredovanje,« pravi trener
Rado Jurjec.
ŽELJKO ZULE
Foto: MIRO VREČKO
SReDozemsKi
DnevniK
iVIozailf za zmago
s košarkarskim turnirjem
so se v soboto v Franciji začele
12. sredozemske igre, uradna
otvoritvena slovesnost v regiji
Languedoc-Roussillon pa je
bila sinoči. V slovenski odpra-
vi je več kot 200 ljudi, za bral-
ce Novega tednika pa bo vtise
s srečanja športnikov 20 držav
opisoval rokometni reprezen-
tant Tomaž Jeršič.
Nedelja, 13.6.
Priprave za sredozemske
igre so se začele že pred ted-
nom dni v Laškem, danes pa
nas v Golovcu čaka kvalifika-
cijska tekma za EP z Madžar-
sko. Vse misli so usmerjene
k pomembnemu srečanju z na-
šimi sosedi in šele po tekmi
bomo razmišljali o igrah
v Franciji. Izteklo se je sijajno,
zvečer je bilo pri Mlinarjevem
Janezu razpoloženje spet na
vrhuncu, čeprav je proslavlja-
nje trajalo bistveno manj kot
po finalni tekmi domačega pr-
venstva z Jadranom.
Ponedeljelc, 14.6.
Selektor Tiselj nas je za ne-
kaj dni razbremenil treningov.
V miru prebiram poročila
z nedeljske tekme, s katero
sem zadovoljen. V naši repre-
zentanci nihče posebej ne iz-
stopa, vseh dvanajst igralcev
je približno enakovrednih. To
je mozaik, ki ga Madžari niso
mogli razbiti in razočaranja
ob prepričljivem porazu niso
skrivaU. Počasi se bo potrebno
pripraviti za odhod v Francijo.
V naši predtekmovalni skupini
so Hrvaška, Italija, Grčija in
Alžirija. Žreb je bil dokaj ugo-
den, čeprav ni slabih nasprot-
nikov. Naša skupina je torej
manj dobra.
Torelc, 15.6.
Celjski reprezentanti smo se
v Ljubljano odpravili s klub-
skim kombijem. Popoldne smo
proti Franciji odpotovali z av-
tobusom, v katerem so še ro-
kometašice in vodstvi obeh re-
prezentanc, tako da je kar pre-
cejšnja gneča. Pot bo naporna,
a sem že s klubskih potovanj
dodobra utrjen za vožnjo z av-
tobusom. Cas si krajšamo
z igranjem taroka in videom.
V klubu je bU za kasete zadol-
žen Begovič, tokrat je skoraj
vsak prinesel kakšen film. Po-
tovali bomo vso noč in ob spa-
nju bo vse hitreje minilo. Prvo
tekmo bomo odigrali v nedeljo
proti Grkom, naslednji dan
s Hrvati, do takrat pa bomo
nadaljevali s treningi.
KOMENTIRAMO
Nerazdružljiva pojma
Rolando Pušnik, 31-letni
kapetan slovenske rokometne
reprezentance, je na nedeljski
kvalifikacijski tekmi za EP
proti Madžarski za trenutek
naše »vzdignil do zvezd«, saj je
v odločilnem obdobju tekme
branil fenomenalno. Se bo po'
12 letih vrnil v matični klub!?
Po lanski osvojitvi pokala
evropskih prvakov z Zagre-
bom, ko je proti Teki v San-
tandru odigral življenjsko tek-
mo, s Celjani ni bilo dogovora.
Zamera pivovarjev je ostala,
»Puška« pa tokrat želi biti bolj
korekten. Tone Turnšek naj bi
mu komajda oprostil; Pušni-
kove obrambe v Frankfurtu
proti Wallau ob obrambi
evropskega naslova in nedelj-
ske v Celju bodo tehtnico očit-
no le prevesile v prid vratarja.
Celje Pivovarna Laško je
hočeš-nočeš reprezentanca
v malem. Jeršič, Pungartnik,
Leve, Šerbec, Strašek in Tom-
šič tvorijo polovico Tisljeve se-
lekcije, v kateri sta še dva biv-
ša igralca Celja - Banfro in
Kleč. Pušnika štejmo k obo-
jim. Tudi Čop je kot celjski
srednješolec igral za Goršičeve
kadete, potem pa se je poslo-
vil. In tu je še Celjan Stojako-
vič, ki je zaradi išiasa izostal
proti Madžarom, celjskega
dresa pa še ni nosil.
Čudežno moštvo Celja Pivo-
varne Laško nai bi izgledalo
takole: Pušnik (Strašek), Jer-
šič, Leve, Ivandija, Šerbec,
Pungartnik, Načinovič (Tom-
šič). Rečan Načinovič je na-
mreč že »gotova stvar«, kajti
vsa njegova dokumentacija je
že v pisarni Vlada Privška.
Osiječanu Silviju Ivandiji bo-
do papirje poslali kasneje, kaj-
ti šef tržaškega Principa Lo-
duca je prezaposlen z italijan-
sko reprezentanco za SI. Ce bi
»Siki« dobil slovensko držav-
ljanstvo, bi ostali za tujca od-
prti dve mesti!
Bo »nova« ekipa presenetila
Evropo ali pa jo bo prehitro
zaustavil neugoden žreb, ki bo
čez dva meseca? Pušnik je
pravzaprav idealen partner
Strašku, povratnik Ivandija je
še močnejši, kot je bil pred le-
tom in pol, Načinovič pa je Šo-
jatov človek. Jeršič ne zna ra-
zočarati, levičarji Pungartnik,
Šerbec in Ocvirk začinjajo
moštvo. Zadnje čase odlični
Leve, ki igra na najbolj kon-
kurenčnem mestu vseh klu-
bov, pa lahko dobi še pravega
tekmeca: denimo, bombarder-
ja. Najmlajši reprezentant
Tomšič se ne bo vdal, tu so še
Šafarič, Čater, Begovič, Franc,
Anžič, vratar Lapajne pa bo
posoien Velenju.
Rokomet in Celje. Celje in
rokomet. Nerazdružljiva
pojma ?
DEAN ŠUSTER
PANORAMA
Nogomet
Slovensica liga
34. kolo: Publikimi-Zagorje
3:1 (0:1); strelci: Goršek, Pra-
njič, B. Romih; Kompas-Ste-
klar 3:1 (0:1); strelec: Kidrič;
Studio D-Rudar 4:1 (3:0); stre-
lec: Cvikl. Končni vrstni red:
Olimpija 52, Maribor 48, Mura
46, Ljubljana, Naklo 40, Kom-
pas, Studio D 38, Koper 35,
Rudar (V) 33, Publikum 32,
Mavrica, Gorica 31, Izola 30,
Potrošnik 29, Zagorje 28, Ste-
klar 22, Železničar 20, Nafta
19.
Veterani - 3. kolo: Šmartno-
Cetis 0:2, Usnjar-Svoboda 5:2,
Proletarec-Litija 4:0, Primor-
je-Pragersko preloženo; 4. ko-
lo: Cetis-Primorje 1:1, Svobo-
da-Šmartno 1:0, Proletarec-
Usnjar 1:0, Litija-Pragersko
0:2; 5. kolo: Pragersko-Cetis
2:4, Usnjar-Litija 1:1, Šmart-
no-Proletarec 1:2, Primorj e-
Svoboda 3:1. Vrstni red: Pro-
letarec 9, Cetis 6, Pragersko,
Litija, Usnjar 5, Primorje 4,
Šmartno, Svoboda 2.
II. Slovenska liga
29. kolo: Domžale-Dravinja
2:3 (0:1); strelci: Kuk, Cug-
mas, J. Hrovat; Era Šmartno-
Korotan 0:2 (0:0). Vrstni red
pred zadnjim kolom: Primorje
46, Jadran 45, Avtobum 39,
Triglav 34, Rudar (T) 33, Vevče
30, Tumišče 29, Medvode 28,
Era Šmartno, Domžale 27, Ko-
rotan 26, Tabor, Dravinja 24,
Dravograd 22, Ilirija 17, Na-
predek 13.
HI. Slovenska liga
25. kolo: Papimičar-Bel-
trans 2:1 (2:0); strelca: Ržim,
Kirbiš; Kovinar-Hmezad 6:1
(3:1); strelec: Bozar. Vrstni red
pred zadnjim kolom: Bel trans
35, Impol 33, Kovinar (M) 29,
Slovenj Gradec 28, Papimičar
26, Ižakovci 25, Pobrežje, Po-
horje 24, Hmezad 23, Rogašov-
ci, Kungota 22, Rače 21, Alu-
minij 20, Lipa 18.
Tenis
Slovenska liga
Moški - 5. kolo: Celje-Med-
vode 2:4, prekinjeno zaradi
dežja (zmagala: Virant, Pintar,
izgubiU: Furlan, Doberšek, Ci-
zej, Dimitrijevič); 6. kolo:
Domžale-Celje 6:3 (zmagali:
Furlan, Doberšek, Furlan-Ci-
zej; izgubili: Vengust, Virant,
Špom, Cizej, Doberšek-Ven-
gust, Mlinaric-Virant). Vrstni
red pred zadnjim kolom: Ma-
ribor, Triglav 10, Branik 8,
Olimpija, Slovan 6, Medvode
4, Domžale 2, Celje 0.
Vaterpolo
Slovenska liga
Bela skupina - 4. kolo: Nep-
tun-Kranj 11:20 (3:4, 3:5, 1:4,
4:7); strelci: Glavan 7, Šumeč-
nik 3, Jurkovšek 1; zaostala
tekma 2. kola: Maribor-Nep-
tun 6:14 (2:1, 1:4, 2:6, 1:3);
strelci: Planinšek 6, Glavan 5,
Šumečnik, Zupane, Ošljak 1.
Vrstni red: Triglav ml. 6,
Kranj 4, Neptim 2, Maribor 0.
Streljanje
Prvenstvo Laškega
Rečica: MK puška (trostav
3x20) - člani: 1. Brunšek
(D.Poženel) 483, 2. Matek 459,
3. Sašek 421, 4. Gorišek (vsi
Z. most) 410, 5. Sajevic (DP)
402; mladinci: 1. Matek (ZM)
465, 2. Pajek (Sedraž) 306.
Pušnikov gol prek celega Igrišča
Rokometna reprezentanca Slovenije je v nedeljo v drugem
nastopu v kvalifikacijah za EP 1994 v spektakulami predstavi
v Golovcu pred 1800 gledalci premagala favorizirano Madžar-
sko s 24:19 (15:10) in je zdaj edina neporažena v D. skupini.
Junak je bil 31-letni Rolando Pušnik (na sliki), ki je že do
11. minute in slovenskega vodstva s 6:1 zbral pet obramb (sku-
paj devet) in na začetku drugega polčasa prek celega igrišča
dosegel svoj drugi reprezentančni gol. Gole so dosegli še Pun-
gartnik in Likavec po 5, Banfro 4, Leve 3, Tomšič in Jeršič po
2 ter Čop in Šerbec po enega, v ekipi pa so bili še Kleč, Plaskan
in Straašek. Naslednjo tekmo v kvalifikacijah za EP bodo naši
igrali 24. oktobra v Velenju proti Norveški.
Foto: IGOR ROSINA
Št. 24 - 17. junij 1993
171
Po smučiščih s kolesom
Konstantin Kuzmin-Koka Iz Cella men našimi gotskimi kolesarji - Po travnatem pobočju že tudi
s hitrostjo preko 80 km/h
Na lanskem evropskem pr-
venstvu v gorskem kolesarstvu
je bil v Spittalu izmed sloven-
skih reprezentantov s 83. me-
stom uvrščen samo Konstantin
Kuzmin-Koka iz Celja, ki je
trenutno vodilni v tekmovanju
za slovenski pokal.
»Z gorskim kolesarstvom
sem začel pred dvema letoma,
poprej pa sem se ukvarjal s ka-
jakom na divjih vodah in cest-
nim kolesarstvom. Takšen
prehod je v našem športu po-
vsem običajen. Nekdanji po-
khcni kolesarji ter udeleženci
Gira ah Toura so zdaj med vo-
dilnimi v naši konkurenci,« je
začel pogovor 25-letni Kuz-
min, ki je edini tekmovalec
Monta z licenco.
Celje ima enega najboljših
gorskih kolesarjev, a še ni or-
ganiziralo    nobene    dirke.
Zakaj?
Terene imamo idealne.
Šmohor, Celjska koča in Golte
so kot nalašč za vehke tekme.
Toda v klubu nas ni niti deset,
razen mene so vsi rekreativci
in organizacijskega polovičar-
stva si nihče ne želi. Prišel bo
čas, ko bo v Celju dirka z gor-
skimi kolesi in tedaj bo to pra-
vi spektakel.
Kakšno pa je načelo pri iz-
biri prog?
Dobra desetina trase je lah-
ko speljana po asfaltu, vse
drugo je makadam ter poti po
pobočjih. Poglavitno je obvla-
dovanje kolesa na naravnih
pKJteh; običajno organizatorji
izberejo trimske steze ah peš
poti. Dirka traja okoh dve uri,
v tem času pa prevozimo pri-
bližno 50 kilometrov.
Pri kolesarjih je zelo po^
membna pomoč ekipe. Kako
pa je pri vas?
Gorsko kolesarstvo nekako
najlažje primerjam z motokro-
som. Marsikaj je odvisno od
skupinskega starta, po kate-
rem se kolona hitro razvleče.
Na ozki stezi se pogosto zgodi,
da žeUš tekmeca prehiteti,
a enostavno ni dovolj prostora
in vrstni red se po prvih me-
trih dirke redko spremeni.
Katera proga vam je najbolj
pisana na kožo?
Po mojem okusu je suh teren
s hitrimi prehodi. Dolgi vzponi
in spusti me preveč utrudijo.
Tako je bilo lani na EP, ki je
bilo moja daleč najbolj napor-
na dirka, a sem vseeno zckžal
do cUja.
Tekmovalne discipline so
kros, spust in vzpon...
Na evropskih prvenstvih se
vozijo vse tri discipline. Cross-
country je najbolj razširjen,
pri spustu sem že dosegel hi-
trost čez 80 km/h, »kamikaze«
pa na največjih prvenstvih pe-
ljejo tudi do 130 km/h. Lanski
finale SP je bil v Kapnmu in
nasploh so tekmovanja zelo
pogosto na smučarsldh po-
bočjih.
Poškodbe so najbrž kar pre-
cej pogoste, mar ne?
Spusta se prav zaradi po-
škodb kar se da izogibam. La-
ni sta se treninga dveh sloven-
skihrtekmovalcev končala tra-
gično, veliko je bilo tudi zlo-
mov. Tudi zaradi bolj praktič-
nih razlogov se držim ob stra-
ni. Tekmovalno kolo stane
okoh 6000 DEM, vsaka okvara
in nesreča pa pomenita dodat-
ne stroške.
Ali se bo letošnja sezona
končala z zmago v slovenskem
pokalu?
S sedmih dirk se bo upošte-
valo pet rezultatov. Zdaj imam
drugo, tretje in šesto mesto, na
skupno zmago pa še vedno ne
računam. Z bronom bi bil kar
zadovoljen, poglavitni cilj pa
je nastop na EP v Švici ali SP
v Franciji. Za obe prvenstvi
sem v najožjem krogu kandi-
datov ...
ŽELJKO ZULE
ŠI^WTNI
KOLEDAR
Peiek. 18.6.
Atletika
Celje: prvenstvo Teritoria-
olne obrambe (od 15. ure).
Vaterpolo
Celje: Neptun-Triglav ml.
(6.kolo slovenske lige, 19).
Sobota, 19.6._
Košarka
Polzela: Polzela-All Starš
(prijateljska tekma, 20).
Nogomet
Žalec: Hmezad-Papimičar
(26. kolo m.SNL, 17).
Tenis
Celje: Celje-Maribor (7. kolo
moške STL), Velenje: Velenje-
Braruk, Maribor: Maribor-Ce-
Ije (7. kolo ženske STL, vse 9).
Nedeija, 20,6._
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Primorje, Ljubljana: Hiri-
ja-Era Šmartno (30. kolo
n. SNL, obe 16.30).
Tenis
Celje: Celje-Medvode (na-
daljevanje prekinjega dvoboja
5. kolo moške STL, 16.30).
Metka med
prvoligaši
Košarkarice Jezice in Iveca
bodo jeseni zaradi LES lige iz-
pustile prvi krog domačega
prvenstva (začetek 2. oktobra)
in se bosta v boj za naslov
vključili šele v nadaljevanju.
Svoji mesti naj bi prepustili
tretji in četrto uvrščeni ekipi
drugoligaškega prvenstva
Metki in Slovanu, o predlogu
pa bodo v četrtek odločali klu-
bi in KZS.
Trlle osebni
rekordi na EP
K ekipnemu uspehu atletske
reprezentance na EP skupine
C (ženske druge, moški peti) so
veliko prispevali tudi atleti
s Celjskega. Mednarodne zma-
ge so dosegli Kocuvan, Stra-
škova, Steblovnikova in Ja-
vomikova, v rekordnih štafe-
tah pa sta sodelovala Kocuvan
(4 X 400 m) in Matulova (4 x 100
m).
Kocuvan je na nizkih ovirah
s časom 50,36 izenačil osebni
rekord, Straškova je v metu
kopja dosegla 59,68 m (teden
dni prej je na Cipru kot gostja
Olimpije na pokalu prvakov
61,04 m), Steblovnikova je
v teku na 800 m za skoraj pol-
drugo sekundo izboljšala
osebni rekord na 2:08,48, Ja-
vomikova pa na 10.000 m za
približno pol minute s časom
34:51,75. Nastopila sta še Can-
kar (šesti v skoku v daljavo
s 725 cm) in Steblovnikova
(četrta na 1500 m s 4:36,60).
Velenjski štadion prenavljajo
Velenjsko podjetje Gost je mestni štadion Ob jezeru vzelo
v najem za 30 let in ga pospešeno prenavlja. Najprej so obnovili
pomožno nogometno igrišče, v zadnjih tednih pa so se lotili del
na osrednjem objektu, tako da so nogometaši Rudarja zadnje
prvenstvene tekme odigrah v Šmartnem ob Paki. Do jeseni bodo
prenovili travnato površino in šestim obstoječim atletskim ste-
zam dodali še dve ter vse preplastili z umetno tartansko maso.
V naslednji etapi obnove bodo prišle na vrsto tudi tribune, na
katere bodo namestili sedeže.
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Plsnlk rešuje
Dravinjo
Po katcistrofalni seriji in sa-
mo treh osvojenih točkah
v zadnjih osmih tekmah je mi-
nuh teden pri nogometnem
drugoligašu Dravinji prišlo do
druge zamenjave trenerja. Pe-
niča je že v Domžalah na klopi
zamenjal Boris Pisnik iz Mari-
bora (letos je nekaj časa treni-
ral Železničar), z nasveti pa
mu je med tekmo pomagal Ma-
rin Bloudek, ki zagotavlja, da
v nedeljo na odločilni telani za
obstanek ne bo v Slovenskih
Konjicah.
Balinarski Jubilej
Na turnirju ob desetletnici
balinanja v Žalcu je v finalu
v dvoboju velenjskih drugoli-
gašev Trebeliško premagalo
RLV s 13:9, v izbijanju pa sta
bila najboljša Velenjčana Me-
lanšek in Hrastnik. Za doseda-
nje delo v klubu so priložnost-
na priznanja dobili Čehovin,
Venet, Marinko in Švarc.
J. G.
Cestnikov memoriai v Braslovčah
Na strelišču v Braslovčah je bilo v soboto in nedeljo eno najbolj množičnih strelskih tekmovanj
z vojaško puško - za Cestnikov memoriai.
Nastopilo je 32 ekip iz raznih krajev Slovenije, največ uspeha pa so imeli strelci Celja, ki so
zmagali ekipno in posamezno ter dosegli dva nova rekorda. Ekipno: 1. SD Celje 552 krogov, 3. SD
Kovinar Štore 496, 9. Žalec, 14.Braslovče, 19. Polzela, itd. Posamezno: l.Jeram 192, 2.T.Jager
182, 3.Frece 179 krogov (vsi Celje).
T. TAVČAR
I NA KRATKO I
Na strelskem tekmovanju za
svetovni pokal je Ksenija Ma-
ček v Milanu v članski konku-
renci s 372 krogi zasedla
30. mesto. Za zmagovalko je
zaostala za 15 krogov.
V derbiju 6. kola mladinske-
ga prvenstva v baseballu je
ekipa Celja tesno premagala
Skavte (Lj) s 6:5 in za naslov
v zadnjih dveh tekmah potre-
buje le še zmago.
Le eden med stotinjo
Drugoligaški tekmi nogometnega prvenstva
sta bili v 35. kolu Golding lota trd oreh za več
kot sto sodelujočih. Vseh pet tipov je pravilno
napovedal samo Tomaž Kostanjšek iz Velenja,
ki je tako dobitnik prve nagrade v višini 15.000
tolarjev. Prejel jih bo po pošti.
Pravilna napoved 35. kola: Slovenija-Mad-
žarska 1, Era Šmartno-Korotan 2, Domžale-
Dravinja 2, Papimičar-Beltrans 1, Domžale-
Celje 1. V naslednjem kolu bo nagradni sklad
20 tisoč tolarjev.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevah kupone s poštnim žigom sobote,
19. junija, ah če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
1. Nogomet: Hmezad - Papirničar 1 O 2
2. Nogomet: Dravinja - Primorje 1 O 2
3. Nogomet: Ilirija-Era Šmartno 1 O 2
4. Rokomet (m, SI): Slovenija-Hrvaška 1 0 2
5. Tenis (m): Celje-Maribor 1 2
Ime In priimek:
Naslov:-
Št. 24 - 17. junij 1993
18
• v torek, 8. junija ob pol
enajstih ponoči, se je sta-
novalcem v bloku na Mi-
klošičevi ulici skoraj utr-
galo, ko so morali poslu-
šati žurko, ki so jo upri-
zorili pri sosedih. Zato so
poklicali na policijsko
postajo in si izborili noč-
ni spanec. Policisti so se
soočili z druščino, ki je
v svojem zabavljaškem
zanosu res precej pretira-
vala, gostiteljica pa bo
morala k sodniku za pre-
krške.
• V torek, nekaj pred
polnočjo, so se pritoževali
tudi stanovalci bloka na
Ulici bratov Vošnjakov.
Tam je bil prizadet Sini-
ša, ki je popenil zato, ker
mu je njegova draga dala
»dvojko«.
• V četrtek, 10. junija
ponoči pa je z Zelenice
poklicala prestrašena
ženska, ki je povedala, da
jo mož namerava fentati.
Pa je obupaana gospa le
malce pretiravala. Ce te
soprog nahruli in v stano-
vanju kraval dela, še ne
pomeni, da te namerava
kar s sveta spraviti. Za-
konskemu paru z napako
so policisti predlagali
sodnijo.
• V petek so poklicali iz
Teka. Tam se je znašel
nek njihov upnik, ki je bil
prepričan, da mu trgovci
krivico delajo, ugovarjal
pa je na precej neprijazen
način. Možakar jo je po-
brisal še pred prihodom
policistov, vendar mu
prislišena kazen za stor-
jeni prekršek le ne uide.
• V petek popoldne je šla
gospa v službo, pa jo ne
na tej poti srečala pasja
mrcina in jo ugriznila.
Gospa je morala na šiva-
nje v bolnišnico, lastnik
kosmatega »ljudožerca«
pa bo ustrezno kaznovan.
• V petek popoldne so
poklicali občani z Dečko-
ve ceste, ker jim je šel
razgrajaški sokrajan na
živce. Branko P. bo stopil
pred sodnika za prekrške.
• V petek ponoči so za
policijsko intervencijo
zaprosili občani z Vrun-
čeve ulice. Tudi tam se je
nahajala družinska gla-
va, ki je grozila, da bo
svojo boljšo polovico
s sveta spravila. Neuvi-
devni Miroslav bo moral
to svojo namero obrazlo-
žiti sodniku za prekrške.
• Aba in Huso sta se
v soboto zjutraj oglasila
na policijski postaji in
povedala, da so ju minulo
noč obdelali pri Osmanu.
Člane pretepaškega an-
sambla nameravajo poli-
cisti v kratkem pohop-
sati.
• V bližini celjskega bri-
tofa je v nedeljo zvečer
strašil moški, ki si je očit-
no domišljal, da ima
v hlačah nekaj posebnega
in je zato to svojo drago-
cenost na veliko razkazo-
val. Pa so ga ženske grdo
razočarale, saj je bila ena
celo tako slabega okusa,
da ga je šla prijavit na
policijo.
M. A.
Inšpektorji spet na obhodu
SiatI grehi zasebnikov se naHalJuJejo
v minulem mesecu dni so celjski ob-
činski inšpektorji dvakrat opravili kon-
trolo v celjskih gostinskih lokalih ter eno
kontrolo na celjski mestni tržnici. Na
obhodu lokalov so bili delovni, sanitarni
in tržni inšpektor, stanje na tržnici pa so
kontrolirali tržni, delovni in veterinarski
inšpektor. V vseh treh akcijah so sodelo-
vali tudi policisti celjske Policijske po-
staje.
V času dveh akcij (21. in 25.5.) so opra-
vili kontrolo v pribhžno dvajsetih go-
stinskih, (v glavnem manjših) lokalih (bi-
feji, okrepčevalnice, bistroji), na tržnici
(9.6.) pa so opravili preglede oziroma
kontrole pri petindvajsetih prodajalcih
za stojnicami.
Za kontrolo gostinskih lokalov je zna-
čilno, da se napake iz prejšnjih kontrol
nadaljujejo. Mnogi lastniki teh lokalov si
ne dajejo preveč opravka z odpiralnim,
zlasti pa ne z zapiralnim časom. Ko bi
morali biti lokali že zaprti in izpraznjeni,
se v marsikaterem še nahajajo vesele
družbice, ki jim osebje veselo toči in do-
taka alkoholne pijače. Tudi vinjenim
osebam. V treh lokalih so odkrili poker
aparate, ki so po veljavnem zakonu
o igrah na srečo prepovedani in so jih
policisti zaradi tega odstranili, zoper kr-
šilce zakona pa sestavili kazenske ovad-
be. Sanitarije so bile ponekod v redu
drugod »za silo« ali pa neustrezne in
umazane. Marsikje je bila sporna tudi
higiena za pultom in v kuhinjah, kjer
jedila pripravljajo tudi strokovno neu-
sposobljene osebe, ki so brez veljavnih
zdravniških spričeval in brez opravljenih
tečajev iz tim. higienskega minimuma.
Večina lastnikov in pri njih zaposlenih
delavcev pa je zatrjevala, da so te pregle-
de in tečaje sicer opravili, vendar pa do-
kazil nimajo pri sebi.
Med najbolj izstopajočimi je bila ena
od okrepčevalnic, kjer so na čistočo in
higieno že davno pozabili, saj je bil v ne-
očiščeni vitrini star sledoled, pripravljen
za prodajo še od prejšnjega dne. Higien-
sko neustrezne so bile tudi sanitarije in
umazani kuhinjski elementi. Sanitarna
inšpektorica je zato zahtevala takojšnje
uničenje sladoleda in izdala odločbo
o prepovedi ^ratovanja, dokler lastnik
ne bo odpravil vseh ugotovljenih napak
in pomanjkljivosti.
Inšpektorji so naleteli tudi na primere,
ko lastniki z delavci nimajo sklenjene
pogodbe o delovnem razmerju. V enem
od lokalov je bilo tudi »uniseks« straniš-
če. Lastnik lokala, ki je makedonski dr-
žavljan, pa ni imel dovoljenja za bivanje
v naši državi, zato so ga inšpektorji opo-
zorili, da bo bržčas moral zapustiti
ozemlje R Slovenije.
Tržnica je bila sploh poglavje zase. Ve-
lika večina prodajalcev ni imela (pri se-
bi) knjižic o opravljenih zdravstvenih
pregledih in potrdil o opravljenih tečajih
iz higienskega minimuma. Eden od pro-
dajalcev je predložil neveljavno pogodbo
o delu, med prodajalci pa so bili tudi,
takšni, ki so brez stalnega prebivališča,
ker jih lastniki firm oziroma blaga niso
prijavili. Med prodajalkami je bila tudi
ženska, hrvaška državljanka, ki na celj-
ski tržnici redno prodaja, a za prodajo
nima prav nobenih dovoljenj. Na vpraša-
nje, zakaj jim nima, je začudeno pogle-
dala in dejala, da na tej tržnici prodaja
že vse od leta 1978. Na stojnicah so bili
tudi konfekcijski izdelki ter pletenine in
obutev, izdelki, ki so bili neustrezno de-
klarirani, dogaja pa se tudi, da prodajal-
ci kupcem za prodano blago ne izstavlja-
jo računov.
Inšpektorji so ob vseh teh nepravilno-
sti in kaznivih dejanjih ustrezno ukrepa-
li, nekaj kršiteljev so mandatno kazno-
vali, vsem tistim, ki so bili brez ustreznih
potrdil in dokumentov (pa so trdili, da
jim imajo nekje drugje) so naložili, da jih
do določenega datuma predložijo ustrez-
nim inšpekcijskim službam. Onim, ki so
odpirali vrata nečistih in nemarnih sani-
tarij in kuhinj pa je sanitarni inšpektor
naložil, da morajo te prostore očistiti
v roku 24 ur. To je bilo čiščenja!
MARJELA AGREŽ
Odkrili nasad
marihuane
v Radečah so minuli če-
trtek odkrili večji nasad,
210 zrelih in lepo negova-
nih sadik marihuane. Prei-
skava v zvezi z lastništvom
te »parcele« je v teku, o ka-
kovosti pridelka pa bo zna-
no, ko bo nared laborato-
rijska anahza.
Med Igro ]e
počilo
v soboto, 12. junija se je pri
igri z detonatorjem na doma-
čem igrišču huje telesno po-
škodoval mladoletni Boštjan
iz Dobovca pri Rogatcu, ko je
na žico pritrdil detonator in ga
nato segreval z vžigalnikom.
Med gretjem je prišlo do eks-
plozije, ki je 17-letnega fanta
poškodovala po dlani in prstih
desne roke. Kot je mladoletnik
povedal, je detonator našel ne-
kaj dni pred tem dogodkom
nekje ob bližnji reki Sotli.
Švigale so strele
Med ponedeljkovo nočno
nevihto (7. junija) je strela
udarila v stanovanjsko hišo,
last Jožefe Skomšek v Slatini
33 (Velenje).
Lastnica, ki se je odpravila
k nočnemu počitku, je med ne-
vihto zaslišala močan pok, ta-
koj za tem pa je v hiši zmanj-
kalo elektrike in izbruhrul je
požar. Prvi so prišli gasit sose-
dje, nato pa še 60 gasilcev.
Zgorelo je ostrešje in podstreš-
ni del z lesenim stopniščem.
Stanovanjske prostore so reši-
li, tako da je škoda na pohi-
štvu nastala le zaradi vode.
Skupna gmotna škoda pa zna-
ša okoh 2 milijona tolarjev.
Isto noč je strela zanetila
požar tudi na gospodarskem
poslopju Fanike Zupane
v Šmiklavžu (Žalec). Tudi
v tem primeru je najprej moč-
no počilo, potem pa je lastnica
na gospodarskem poslopju
opazila dim in ognjene zublje.
Prvi je na pomoč priskočil so-
sed, ki je spustil živino iz hleva
ter rešil nekaj kmetijskih stro-
jev, gasilcem pa je nato uspelo
požar lokalizirati in ga pogasi-
ti. Zgorelo je ostrešje, shramba
za koruzo in pšenico ter okoli
2 toni zrnja ter še 10 nakladalk
sena, 5 kubičnih metrov desk
in puhalnik za seno. Tudi ta
gmotna škoda je ocenjena na
okoli 2 milijona tolarjev.
Isto noč je udarila strela še
tretjič in zagorelo je na gospo-
darskem poslopju Antona
Lukmana v Črnem vrhu (Ža-
lec). Ko so opazili, da gori
ostrešje poslopja, so na pomoč
priskočili sosedje, ki so takoj
pričeli gasiti z vodo iz bližnje-
ga hidranta. Kmalu za tem so
se jim pridružili še domači ga-
silci. Ostrešje gospodarskega
poslopja je povsem zgorelo,
zraven pa še osem nakladalk
sena. Gmotna škoda na gospo-
darskem poslopju in stano-
vanjskem objektu, kjer je uni-
čena vsa električna napeljava,
znaša tudi v tem primeru pri-
bližno 2 milijona tolarjev.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Padel z motorja
Na lokalni cesti v kraju Pra-
preče se je v ponedeljek, 7. ju-
nija popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil hudo teles-
no poškodovan voznik motor-
nega kolesa.
Petja Grom (39), italijanski
državljan iz Trsta, je vozil mo-
torno kolo iz smeri Vranskega
proti Vologu. Ko je v Prapre-
čah peljal po klancu navzgor
in pripeljal do križišča, je za-
peljal v levo na zemeljski na-
sip ter padel po vozišču in se
hudo poškodoval.
Umrl pod
traktorjem
Nezgoda s traktorjem, ki
je terjala človeško življe-
nje, se je pripetila v četr-
tek, 10. junija popoldne
v kraju Tirosek.
Anton Matjaž (59) iz Mo-
zirja je na traktorju s pri-
kolico prevažal umetno
gnojilo. Ko je v bližini nje-
govega doma v Tiroseku
zavil levo z regionalne ce-
ste Radmirje-Cemivec, je
iz neznanega vzroka zape-
ljal na levo stran cestišča in
nato zdrsnU po hribu, kjer
se je traktor nekajkrat pre-
vrnil, voznik pa je ostal
vkleščen med pločevino
prikolice. Zaradi hudih po-
škodb je na kraju nesreče
umrl.
Motorist v avto
Na Cesti v Laško se je v če-
trtek, 10. junija ponoči, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta bili
dve osebi hudo telesno poško-
dovani, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 300 tisoč tolarjev.
Gabrijel Mavric (28) iz Celja
je vozil osebni avto iz smeri
Polul proti Celju. V križišču
s Partizansko cesto je zavil
v levo, v trenutku, ko mu je
nasproti pripeljal voznik mo-
tornega kolesa, 19-letni Ro-
man Pogladič iz Celja, ki je
s sprednjim delom vozila zadel
v asebni avtomobil. Pri tem sta
se voznik motornega kolesa in
njegov sopotnik, 16-letni S. K.
iz Celja, hudo telesno poško-
dovala.
Zaneslo ga Je
Na magistralni cesti v nase-
lju Vojnik se je v petek, 11. ju-
nija zjutraj, pripetila nezgoda.
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Aleksander Podgoršek (20)
iz Črešnice pri Vojniku je vozil
motorno kolo iz smeri Vojnika
proti Celju. Ko je pripeljal
v neposredno bližino bencin-
skega servisa v Vojniku, ga je
na spolzkem vozišču zanselo,
tako da je padel z vozila ter se
pri tem hudo telesno poško-
doval.
NI upošteval znaka
Na Levstikovi ulici v Žalcu
se je v soboto, 12. junija do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Stanislav Martinšek (64) iz
Žalca je vozil kolo z motorjem
iz smeri Triglavske ulice proti
križišču z Levstikovo ulico. Ko
je zapeljal na prednostno Lev-
stikovo ulice, se pri promet-
nem znaku ni ustavil, ampak
je zavil v levo v Prešernovo
ulico, po kateri se je takrat
pripeljal voznik kombija, 42-
letni Marjan Tavčer iz Pe-
trovč, ki se je mopedistu uma-
knil in vozilo ustavil. Kljub te-
mu je voznik Martinšek zadel
v kombi, padel po vozišču in se
hudo telesno poškodoval.
Z avtom v Jarek
Na magistralni cesti v Vrho-
vem se je v nedeljo, 13. junija
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, ena lažje,
na vozilu pa je škode za okoli
220 tisoč tolarjev.
Damjan Gomboc (20) iz Pra-
protna je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Sevnice proti Ra-
dečam. Ko je pripeljal na ravni
del ceste, ga je, zaradi neprila-
gojene hitrosti, na spolzkem
cestišču začelo zanašati, po-
tem pa ga je zaneslo s ceste
v jarek. Voznik se je pri tem
lažje telesno poškodoval, hude
poškodbe pa je utrpel sopot-
nik, 18-letni Zoran Struclin iz
Praprotna.
Nezgoda v Konjicah
v naselju v Slovenskih Ko-
njicah se je minulo nedeljo po-
noči pripetila nezgoda, v kate-
ri sta bili dve osebi hudo teles-
no poškodovani, dve lažje,
gmotna škoda pa znaša okoli
250 tisoč tolarjev.
Ervin Koštomaj (20) iz Viš-
nje vasi je vozil osebni avto-
mobil po Liptovski ulici (iz
smeri Tepanja) proti Strani-
cam. V bližini stanovanjske
hiše Mlinska pot 4 je zadel
v robnik pločnika, zaradi če-
sar je izgubil oblast nad vozi-
lom in zapeljal čez pločnik in
trčil v ograjo betonskega mo-
stu. V nezgodi sta se hudo te-
lesno poškodovala voznik in
sopotnica, 16-letna N. K. iz
Višnje vasi, druga dva sopot-
nika, Boštjan Krznar (21) iz
Nove Cerkve in Tomaž Dokler
(19), prav tako iz Nove Cerkve,
pa sta bila Icižje telesno poško-
dovana.
Trčil v pešca
Na magistralni cesti, izven
naselja Šentvid pri Grobel-
nem, se je v nedeljo, 13. junija
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Stanislav Zagajšek (70) iz
Rifnika je hodil po desni strani
ceste iz smeri Šentvida proti
Grobelnem in ob sebi potiskal
kolo. Takrat je za njim pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 31-letni Rok Metličar iz
Slovenskih Konjic, ki je z vo-
zilom Zagajška oplazil, zaradi
česar je le-ta padel po vozišču
in utrpel hude telesne po-
škodbe. M. A.
Št. 24 - 17. junij 1993
191
Vklenjena Latvijka ušla
Policisti in kriminalisti so se minulo
soboto ponoči soočili s primerom, ki je,
in ki bo, zlasti ko bo preiskava zaklju-
čena in zadeva predana pravosodnim
organom, osupnila celjsko javnost. Za
policijsko pomoč in rešitev vseh muk,
jih je namreč zaprosila 23-letna držav-
ljanka Latvije.
Iz neke vile na obrobju mesta Celja
ji je v petek okoli 20. uspelo pobegniti,
nakar se je, vsa sestradana, zatekla
v najbližjo zasebno prodajalno, kjer so
ji dali jesti, nato pa so na njeno željo
poklicali policijo.
Kot je potem izpovedala policistom
in kriminalistom UNZ Celje, jo je
v Slovenijo in Celje decembra lani pri-
peljal nek ruski državljan. Ta ji je ob-
ljubil, da ji bo našel primemo zaposli-
tev ter ji zagotovil lepo življenje. Vse
prej kot lepo življenje pa se je za njo
začelo potem, ko jo je za 3 tisoč mark
kupil nek Celjan. Ta je imel svojega
sodelavca, prav tako Celjana, oba pa
sta jo potem zaprla v garažo neke sta-
novanjske hiše in jo, po izjavi nesrečne
ženske, z najdražjimi avtomobili vozi-
la na najrazličnejša mesta po Sloveni-
ji, kjer so jo čakali odjemalci uslug
najstarejše obrti, ki so imeli najrazlič-
nejše zahteve. Kot je ženska še pove-
dala, naj bi jo Celjana 7. jimija zaprla
v klet neke stanovanjske hiše, kjer sta
jo imela, da jima ne bi ušla, zavezano
z vrvjo in vklenjeno v verigo. Nista ji
dala jesti, nad njo pa naj bi se izživlja-
la tudi tako, da sta jo pretepala, jo
mučila na različne načine in ji na goli
' koži ugašala cigaretne ogorke.
Kot nam je uspelo še izvedeti, v klet-
nih prostorih ni bila sama, ampak se je
enako godilo še eni Latvijki. Ubeglo
žensko so celjski policisti po zaslišanji
odpeljali v Ljubljano, od koder jo bo-
do, kot tujko brez ustreznih dokumen-
tov po Zakonu o tujcih, deportirali iz
Slovenije. Oba glavna osumljenca sta
že znana, izvedeli smo tudi, da sta
osumljena kaznivih dejanj lahke teles-
ne poškodbe (ženska je bila poškodo-
vana po telesu), protipravnega odvze-
ma prostosti in zvodništva. Preiskava
se nadaljuje. M. A.
Prisilnega privoda ne bo
Predsednik konjiškega izvršnega sveta Rudi Petan je po
obtožnici Temeljnega javnega tožilstva Celje obtožen za
žaljivo obdolžitev oziroma domnevno neresnične izjave, ki
jih je izrekel na račun konjiškega župana Jožeta Barage,
te izjave pa naj bi imele zanj težje posledice.
V ponedeljek naj bi se pred senatom Temeljnega sodišča
v Celju nadaljevalo (ah pa sploh začelo) sojenje obtože-
nemu Petanu, pa se je spet zgodilo, da ga v sodno dvorano
ni bUo, niti ne njegovega zagovornika. Senat do pričetka
obravnave tudi ni prejel nikakršnega opravičila za izosta-
nek, zato je bUa obravnava prekinjena, senat pa naj bi se
kasneje odločil o tem, ah naj zoper obtoženega Rudija
Petana odredi prisilni privod na naslednje sojenje ali ne.
Dilema je bUa tem bolj imiestna, ker naj bi bil Petanov
prejšnji izostanek sporen, saj se je kasneje izvedelo, da bi
bil na sojenje, ki je bilo 11. maja letos, lahko prišel. Po
prekinitvi sodne obravnave pa je na sodišče prispelo potr-
dilo Petanovega zdravnika oziroma opravičilo za izosta-
nek. Kot nam je v torek povedal predsednik senata,
Andrej Pavlina, se senat za prisilni privod najverjetneje
ne bo odločil, sojenje pa je preloženo za nedoločen čas.
M.A.
mini KRIMICI
Ido našli v Uubljanl
V noči na 7. junij je neznani
storilec iz garaže v Radečah
ukradel in odpeljal osebni av-
tomobil opel kadet ida. V no-
tranjost garaže je prišel skozi
priprto okno. Lastnika P. Z. je
s tem oškodoval za okoli 800
tisoč tolarjev.__
Kasneje je bilo ugotovljeno,
da so vozilo, ki je bilo najdeno
v Ljubljani, ukradli gojenci
radeškega Prevzgojnega
doma.
Vlomil v avto
v noči na 7. junij je nežna-'
nec vlomil v osebni avtomobil,
znamke yugo koral, last Deja-
na R., ki je bil parkiran na
Kajuhovi idici v Celju. V no-
tranjosti je demontiral avtora-
dio kasetofon, vreden okoh 25
tisoč tolarjev.
S kolom po hrbtu
Minuli četrtek popoldne sta
se na neki njivi v Svibnem nad
Radečami sprla 33-letni Alojz
M. iz Svibnega in 55-letni Šte-
fan K. iz Zagrada pri Radečah.
Prepir se je stopnjeval do te
mere, da je Alojz M. zgrabil
Štefana K. za ovratnik, ta ga je
udaril z roko po obrazu, nato
Posilil znanko
v nedeljo, 13.j\mija ob
treh zjutraj, naj bi osvunlje-
ni M. N. (40) iz Velenja po-
silil svojo znanko Jasmino
(21) iz Velenja. Dejanje naj
bi storil na gozdni poti
v bližini kmetijske zadruge
Era v Velenju, potem ko sta
bila vso noč skupaj v neki
družbi.
pa je s tal pobral daljši kol in
z njim udaril Alojza M. po
hrbtu. Alojz je pri tem utrpel
hude telesne poškodbe.
Vlomil v gostilno
v noči na 10. junij je neznani
storilec vlomil v Hmezadovo
gostilno v Ločici pri Vran-
skem. Z ostrim koničastim
orodjem je s tečajev odstrjinil
okno v sanitarijah in skozi to
odprtino prišel v notranjost
objekta. Odnesel je elektron-
sko registersko blagajno, go-
spodinjski aparat »multiprak-
tik« in en sam zavojček ciga-
ret. Vse, kar je odnesel, je
vredno okoh 100 tisoč tolarjev.
Premetaval po hiši
v času od 10. do 12. jvmija je
neznani storilec vlomil v sta-
novanjsko hišo v Pristavi pri
Dobrni. Da bi našel, kar je
iskal, je po hiši vse premetal,
odpiral omare in predale, ven-
dar brez pravega uspeha. Ra-
zočaran nad »podvigom« se je
nato odpravil še do bližnje
bnmarice, kjer pa je našel in
ukradel zaboj piva, 5 htrov
domačega žganja, iz garaže, ki
jo je tudi preiskal, pa je odne-
sel daljšo gumijasto cev. V sta-
noveinju se je med preiskavo
najedel in napU, v kopalnici pa
je spotoma odvil baterijsko
ročko za tuš. S tem je lastnika
oškodoval za okoU 100 tisoč
tolarjev. Pri tem velja omeniti
še to, da je bilo v to hišo v kraj-
šem obdobju vlomljeno že
tretjič.
Udarci z verigo
Minulo soboto nekaj po pol-
noči sta 31-letm Mirsad T. iz
Velenja in njegov pajdaš, ki ga
še ščejo, na parkirnem prosto-
ru ob Mariborski cesti v Celju
napadla in pretepla Husa Ka-
hrimanoviča (26) iz Šoštanja.
Nadenj sta se spravila s palico
in verigo ter mu z udarci pri-
zadejala hude telesne po-
škodbe.
M. A.
Posilil bivšo ženo
Prejšnji teden so k prei-
skovalnemu sodniku Te-
meljnega sodišča Celje pri-
vedli Enverja S., državlja-
na BiH, stanujočega v Šo-
štanju. Osumljen je dveh
kaznivih dejanj, nasilni-
škega obnašanja in posil-
stva.
Enverja S. je pohcistom
prijavila njegova bivša že-
na, ki je ob tej priložnosti
povedala, da je njen bivši
mož z njo grdo ravnal in se
do nje nasilniško obnašal.
Po njeni izjavi naj bi jo
vsak dan pretepal. Nekaj
časa je imela pred njim
mir, ko se je po daljšem ča-
su vrnil iz tujine, pa jo je
-tudi spolno zlorabil.
Po zaslišanju osumljene-
ga Enverja S. je preisko-
valni sodnik zanj odredil
pripor.
Št. 24 - 17. junij 1993
uirok sovraštva
življenjepis neke osemnajsileinice brez otroštva
Leja - to ni njeno pravo ime
- je stara osemnajst let. Je iz
manjšega slovenskega kraja in
obiskuje četrti letnik srednje
šole. Natančneje, sredi leta je
šolo nehala obiskovati — po-
novno bo začela septembra.
Je dekle, ki ji usoda ni nikoli
prizanašala. Na videz se poz-
nava že leto dni, ampak nikoli
se nisva pogovarjali. Zdela se
mi je zaprta, zamorjena. Ni-
sem mogla kar tako stopiti
k njej in se začeti pogovarjati.
Potem pa je do tega prišlo či-
sto spontano. In Leja mi je po-
vedala svojo zgodbo. Privolila
je v to, da njeno pripoved tudi
napišem. Seveda, brez imen,
krajev, letnic... Lahko bi jo
kdo prepoznal.
Lejina zgodba
Sediva v moji sobi in se po-
govarjava. Ker njeno zgodbo
že poznam, čutim, da bo težko
pripovedovala. Prvič se mi
zgodi, da mi je težko začeti
s pogovorom, ampak potem ji
le pomolim svoj Philips, ki ga
prej vključim. Prižge si cigare-
to in se zagleda v neko točko
na vratih omare, v katero po-
tem gleda ves čas, vse do kon-
ca pogovora. Potem začne pri-
povedovati.
»Moje otroštvo ni bilo lepo.
Rodila sem se leta '75. Eno leto
sem preživela pri neznanih
ljudeh, ampak prav gotovo so
bili do mene boljši kot je bila
moja mama. Po enem letu sem
odšla k očetovi babici v Bosno
ali Srbijo - ne vem točno. Pri
njih mi je bilo lepo, ampak po-
tem, ko se je mama spomnila,
da ima nekje na tem svetu še
živečega otroka, je ugotovila,
da je skrajni čas, da bi zanj
poskrbela. Tako sem odšla
k materi v Slovenijo, kjer je
ona že začela novo življenje
z nekim, meni neznanim "mo-
škim. Pozneje se je poročila
z Janezom. V času, ko sem bila
jaz pri njej - od drugega do
petega leta, je z mano počenja-
la takšne in drugačne stvari,
za katere marsikater človek
niti ne bi verjel, da so sploh
mogoče...
Ko sem bila stara tri leta,
sem hodila v vrtec in en dogo-
dek se mi je vtisnil globko
v spomin. Prišla sem iz vrtca
- oblečene sem imela hlače
z naramnicami in ker pač do-
ma nisem imela nobene igrač-
ke, sem domov prinesla belo
palčko od neke igračke. Mati
me je vsakič, ko sem prišla iz
vrtca, slekla in me poslala
v kopalnico, da sem se umila.
In takrat je v žepu mojih hlač
našla tisto belo palčko...
Najprej me je pretepla do
nezavesti, potem pa mi je - pač
za kazen - dala roke na staro
gašper peč, ki jo je uporabljala
za kuho, kar pomeni, da je bila
zagreta in da je bil spodaj
ogenj. Sedaj sicer nimam jk)-
sledic na roki, ampak ta-
krat ... vem, da me je bolelo.
Tudi, ko sem bila stara dve
leti, se mi je v spomin — sicer
nejasno, ampak vseeno - zaje-
del nek dogodek. Tiščalo me je
lulat in takrat smo imeh takš-
no stanovanje, da je bilo stra-
nišče pred stanovanjem. Ker
sem bila zaklenjena v stanova-
nju, nisem mogla na stranišče.
Iskala sem po celem stanova-
nju, vendar kahlice nisem na-
šla. Sem pa našla predal z no-
ži. Bilo je že bolj proti večeru,
v kuhinji je že bila tema, ko mi
je nekako uspelo, da sem pre-
dal z noži potegnila ven. Zelo
hudo sem jokala, ker me je tiš-
čalo lulat in nisem mogla več
zdržati. Da bi sama sebe za-
motila, sem se začela igrati
z noži. Z nožem sem se urezala
na sredino čela, kjer imam še
sedaj brazgotino.
V trenutku, ko je mati prišla
skozi vrata, je za njo stala so-
seda, ki je bila dobra ženska.
Mama je rekla tej ženski, da je
vse v redu, da bo vse uredila...
Bila sem čisto krvava — vem, da
sem imela oblečeno belo miki-
co in neke svetle hlačke. Vem
pa tudi, da me je mama takrat,
namesto da bi me peljala
k zdravniku, pretepla. Tisti
dan mi je dala nekaj na glavo,
da nisem več tako krvavela,
naslednji dan pa me je peljala
k zdravniku, kjer so napisali
poročilo, ki ga imam še sedaj.
Ko so me s posvojitvijo vzeli
drugi starši, so ti dokumenti
prišli v njune roke in ta doku-
ment obstaja - čeprav ne vem,
kje je. Nekajkrat sem ga na-
mreč brala in ko je to opazil
oči, ga je spravil, saj je videl,
da sem ob tem, ko sem ga bra-
la, jokala,« nadaljuje s pripo-
vedjo in zdi se, da se ji bodo
zdaj zdaj, ob spominih na
»otroštvo« spet ulile solze. Pa
se ji ne; jok premaga in nada-
ljuje.
»Moje otroštvo se je nadalje-
valo z vsakdanjimi pretepi.
Spominjam se tudi, da sem
morala vsak dan celo noč kle-
čati pod lučjo v kuhinji in ni-
sem smela zaspati.
Nekega dne nisem mogla
več in sem šla do sosednje so-
be, kjer sta spala mati in Ja-
nez. Mati je ležala ob koncu
postelje, Janez pa pri steni.
Prišla sem do Janeza, za kate-
rega sem vedela, da je dober
človek in da me ima rad, in ga
poskušala zbuditi. Ko se je
zbudil, sem ga vprašala, če
lahko grem spat. >Ti kar pojdi,<
je rekel, >Če bo kaj narobe,
bom že jaz vse uredil.< Vedela
sem sicer, da to ne bo res, saj je
mati terorizirala tudi svojega
moškega. Pa vendar... po eni
strani mi je bilo bolje, da trpi
on kot jaz — pa čeprav mi je
danes žal, da sem tako razmi-
šljala.
Ko se je mati zbudila in vi-
dela, da ne klečim več, me je
najprej pretepla, potem pa
sem morala cel dan stati v ko-
tu za kavčem in imeti glavo
obrnjeno proti stropu. Potem
je prišla socialna delavka in
mamo nadrla, češ, kaj dela
z otrokom. Mama pa ji je re-
kla, da to njo sploh ne briga,
da sem njen otrok in da nima
kaj delati v tej hiši. Pozneje
sem izvedela tudi, da je bila
naša družina socialni problem,
saj je bila mati alkoholik. Si-
cer je delala - bila je čistilka.
Delala pa je tudi v drugem
smislu - kot prosti tka. Bila je
popolna prostitutka. Prodaja-
la se je moškim. In danes, od-
krito povedano, se sramujem
svoje prave matere.«
Sestra in »prijateij«
»Ko sem bila stara štiri leta,
sem dobila sestro, ki je postala
luč v mojem življenju. Bila mi
je vse in zanjo bi še danes vse
naredila. Potem smo se iz ti-
stega stanovanja, ki je bilo
vlažno in umazano, preselih
v večje, kjer smo imeli dvojč-
ka. Tam sem dobila svojo sobo,
v katero sem bila ves dan za-
klenjena. Nikamor nisem sme-
la in takrat sem nehala obi-
skovati tudi vrtec. Sestra je
imela sobo zraven moje. Za se-
stro sem morala skrbeti že pri
štirih letih in priznati moram,
da mi je bilo to takrat edino
veselje. Ko sem morala sestro
previjati, sem bila stara štiri
leta in pol. Ker sem bila pre-
majhna, da bi dosegla mizo, na
kateri je ležala, sem si morala
prinesti še stol. Zanimivo - ta-
krat mi je bUo to že najlepše
delo na svetu...
Ampak, teroriziranja še
vedno ni bilo konec. Spomi-
njam se nekega dne, ko sem
sedela na stopnicah, mati pa je
prišla ravno domov. Ni bila
sama - z njo so bih še trije
moški. Niso bih Slovenci.
Sedela sem na stopnicah in
čakala, da bo mati imela malo
časa, da bom lahko stopila do
nje. Takrat se nisem smela po-
kazati pred ljudmi. Danes, ko
razmišljam o tem, vem, da me
je hotela mati prikriti. Kot da
nisem njena hči, kot da sploh
ne obstajam...
Sedela sem torej tam in ča-
kala. Poslušala sem, kaj se do-
gaja v dnevni sobi, kjer so se
dogajale res čudne stvari, za
katere šele danes, po dolgem
razmišljanju vem, kaj so po-
menile. Slišala sem pritajeno
šepetanje, smeh, vzdihova-
nje... Takrat so ji morali še
plačati. Upam, da je zaslužila
dovolj...«
»Ko so ti trije moški odšli,
sem šla k mami, ki se mi je
zdela neverjetno srečna. Sme-
jala se je. Ni hodila po tleh,
ampak je lebdela. Počasi sem
šla na kolena in sem - kot vsak
dan - zmolila očenaš in jo lepo
prosila, če mi lahko da vsaj
nekaj hrane. Ko sem jo, prvič
v življenju, videla tako srečno,
so me obdajala neka čudna ob-
čutja. Šla je v kuhinjo in mi
dala kos kruha in pašteto, kar
je bUo moj vsakodnevni obrok.
To je pomenilo, da se moram
odstraniti. Šla sem v sobo, po-
jedla, poskrbela za sestro in se
spet zaprla v sobo.
Kar tako, brez povezave, se
spominjam tudi posameznih
trenutkov. Vem, da me je ma-
ma vozila v neko banko - ne
spominjam se več, katero. Ne
vem, od kod mi tisti drobiž,
ampak spominjam se, da sem
v banko vedno nosila nek dro-
biž. Spominjam se, da sem ta-
krat dobila moder hranilnik
z rjavimi nogicami, rdečim no-
skom in črnimi lasmi. Ta špa-
rovček je bil potem še dolgo,
dolgo moj dober prijatelj. Bil
je edina igračka, kar sem jih
imela,« konča Leja pripoved
o prvih petih letih svojega živ-
ljenja. Potem se je njeno živ-
ljenje spremenilo na boljše...
ampak, ne za dolgo.
Posvojitev
»Dan, preden sem odšla, mi
je mama v nek kovček spaki-
rala stvari, za katere še danes
ne vem, kje jih je dobila. Kot
da imam .tako veliko oblek in
vsega...
Stala sem ob oknu in mama
mi je ves čas grozila, da grem
k očetu. Sicer ne vem, od kod
sem dobila te informacije, am-
pak, očeta sem si predstavljala
kot zmaja. Kot neko strašno,
grozno stvar... Sploh ne vem
več, kaj natanko sem si takrat
predstavljala. Vem pa, da sem
se ga grozno bala.
Zvečer, preden sem odšla,
me je mati poklicala v spalni-
co. Tam sta bila tudi Janez in
sestra. Mati mi je dala barvne
želatinaste bonbone, pokrite
s sladkorjem, ki jih tudi danes
- samo zaradi tega - ne morem
videti. Rekla je, naj se imam
pri očetu lepo... Bila je grozno
prijazna. In, začuda, bila je
trezna.
Potem, naslednjega dne, pa
se je spet obrnilo po starem.
Mati je name kričala, govorila
je, da me bo oče maltretiral...
Bilo me je strah in jokala sem.
Tisti dan sem se prvič pelja-
la v avtomobilu - v zeleni, stari
stoenki. Pome je prišla social-
na delavka in me odpeljala na
Zavod, kjer sem potem spoz-
nala nove starše. Ko sem pri-
hajala po hodniku, sem na
desni strani hodnika zagledala
moškega in žensko, ki sta se-
dela na klopci. Moški je bil že
precej siv, ženska pa je imela
črne lase, črne oči in po obrazu
je bila našminkana. To je bilo ^
zame nekaj čudnega, saj sem
takšno žensko videla prvič
v življenju. V misli mi je pri-
šlo: >To je pa čarovnica !<
Potem so me odpeljali v pi-
sarno te moje socialne delav-
ke, ki sem jo že od prej pozna-
la. Začela mi je razlagati: >Veš,
mi smo se pogovarjali, da boš
dobila novo mamico in očija.<
Potem so se odprla vrata in
skozi njih sta stopila nova ma-
mi in oči. Bila sta tista dva iz
hodnika - moški s sivimi lasmi
in ženska - čarovnica. Socialna
delavka je rekla: >Vidiš, to sta
tvoja mamica in oči.< Jaz sem
se - ne vem zakaj - zaradi vese-
lja ali iz strahu stisnila k očije-
vim nogam.
Že takrat sem čutila, da bo
oči moj prijatelj in zaveznik.
Mislim, da se je odpor do ma-
tere prenesel že od moje prave
mame.
Potem sem prišla domov,
k tem staršem. Prvič v življe-
nju sem videla tako lepo in
urejeno hišo. Bilo je nekaj po-
sebnega. Prvi dedek Mraz - ko
sem se zjutraj zbudila, sem vi-
dela jelko, bonbone... še celo
jedla sem jih lahko. In ni mi
bilo treba skrivati...
Sčasoma je mati dobila neki
občutek ljubosumja. Njena ču-
stva do mene so se pričela
ohlajati. Videla je, da mi ne
more blizu, ker sem imela svo-
jega zaveznika in to je bil oči.
Oči je zame naredil čisto vse.
On je bil moj oči in jaz sem
bila njegova mala punčka.
Vsepovsod sva bila skupaj.
Mamo pa so, ko je videla, da
mi ne more blizu, premagala
čustva Ijubosvmija. In potem,
ko sem bila stara sedem, osem
let, je začela to Ijubosiunje
uresničevati. Spominjam se,
da je očeta prepričala v to, da
sem nekaj ušpičila in oče me je
pretepel.«
Posilstvo
»Ko sem bila stara devet let,
je prišlo do dogodka, ki je po-
polnoma spremenil moj odnos
do moškega spola. Prišlo je do
tistega najhujšega, kar se lah-
ko zgodi z otrokom oziroma
z žensko. Pri devetih letih sem
izgubila nedolžnost na grob
način.
Tri leta sem v sebi potem
nosila občutek groze. To je na-
redil moj sorodnik. Prišel je,
mi pod obraz nastavil šibrov-
ko in dejal, da me bo, če bom
komu povedala, ubil. Bala sem
se in zato nisem povedala ni-
komur. Živela sem v strahu,
kaj se bo zgodilo z meino. Ni-
koli nisem vedela, kaj me ča-
ka. Ker ni za to vedel nihče,
sem se morala obnašati nor-
malno. Če bi komu povedala,
bi bilo drugače. Tako pa sem
trpela sama. Jokala sem noč za
nočjo - še potem, ko je on že
umrl. Dokler nisem tega pove-
dala svojemu očetu, se mi je
zdelo, da še vedno čutim tisti
dotik... In kar naprej sem jo-
kala.
Potem je prišlo do trenutka,
ko sem očiju povedala to svojo
>skrivnost<. Oči je bil globoko
presenečen, prizadet, uža-
ljen ... Tega si ni mogel misliti.
Ni pustil, da bi me kdo priza-
del... In če ne bi ta sorodnik
takrat že umrl, bi ga on prav
gotov ubil.«
Tu Lejino pripoved preki-
nem. Vem, da ima fanta in
vprašam jo, kakšen je njen od-
nos do moškega spola sedaj.
«Moj odnos do moških moje
starosti je normalen. Ženska
sem, imam nekaj v sebi... Tu-
di moški me privlačijo. Am-
pak, starejših, poročenih mo-
ških me je pa groza. Večkrat se
mi je zgodilo, da sem videla
tiste moške poglede, ki so me
slačili. In, tega občutka ne mo-
reš opisati. Pač, naenkrat, ti-
sta slika, kaj se je dogajalo...
Strah, da se bo zgodilo še en-
krat ... Gnus do odraslih mo-
ških. Človek si ne bi nikoli mi-
slil, da lahko to doživi otrok.
Nihče, ki tega ni doživel, ne
more vedeti, kako otrok to ob-
čuti.«
Od doma
»Moja mama - ta, ki me je
posvojila - me je lahko globoko
prizadela. Ne z udarci; z bese-
dami. Pri trinajstih mi je, na
primer, rekla, da sem kurba.
Nikoli mi ni uspela pokaza-
ti, da me ima rada kot svojo
lastno hčer, ampak mi je vse-
skozi dopovedovala, da jaz ni-
sem njena kri in meso. Recimo,
sedaj, ko sem dopolnila se-
demnajsto leto... prej nisem
smela nikamor. Pri sedemnaj-
stih pa sem lahko šla ven. In,
kot je pač normalno za vse
mlade, ki enkrat dobijo svobo-
do, sem tudi jaz zapadla v dro-
go in alkohol. Dobro, alkohol
je bil na začetku, droga pa je
trajala eno leto. Alkohola sem
se morala rešiti sama, pri dro-
gi pa so mi pomagali. In takrat
sem bila grozno presenečena,
ko so starši tako lepo sprejeli,
ko sem jim povedala. Niso
zganjali ne vem kaj, bUi pa so
presenečeni. Ampak, uspelo
mi je ozdraveti.
Mati mi je ves čas govorila,
da takoj po tistem, ko bom sta-
ra osemnajst let, nimam več
kaj iskati doma, ko mi je tudi
oče rekel, da Icihko grem, sem
pospravila kovčke in šla. To
me je globoko presunilo.
Kako moje življenje izgleda
od takrat, lahko ve vsak, ki ga
je preizkusil. Sicer vsi mislijo,
da današnja mladina uživa, da
smo razvajeni... Ne, nismo.«
Generaciji
»Rada bi povedala vsem
staršem, ki svojim otrokom
pravijo, naj živijo za šolo, da je
to najhujša napaka, kar jih bo-
do v življenju naredili. Pustite
otrokom, da se že sedaj nauči-
jo, kaj je to življenje. Ker od
šole se ne da živeti celo življe-
nje. To lahko počneš toliko ča-
sa, dokler si v službi, kaj več
pa ne.
V šoh te učijo matematiko,
geografijo... vse. Ampak, tega
v življenju ne potrebuješ. Po-
trebuješ osnove za življenje
- kako se živi, zakaj se živi.
Kako lahko najbolje v življe-
nju prideš >skozi<. Dolgo časa
sem že od doma in v tem času
nisem imela nikoli problemov
glede kakršnih koli stvari.
Droge nisem več uživala - tudi
poizkusila je nisem več. Nisem
kradla, nisem se prodajala za
denar. Poizkusila sem zaživeti
normalno, kot vsi drugi mladi.
Zaradi mojega psihičnega sta-
nja pa imam hude zdravstvene
probleme. Imam različna obo-
lenja in ne morem opravljati
dela, kakršnega bi rada. Moj
življenjski cilj je, da bom ne-
koč, ko bom naredila fakulte-
to, prišla pred mamo in ji re-
kla: >Ti, ki si naredila samo
srednjo šolo in jaz, ki sem bila
zate ničvreden otrok, divjak,
norec, kurba... imam diplo-
mo. Ti pa samo srednjo šolo!<
Upam, da bom dočakala ta
dan. In upam, da ga bo tudi
mama. Zato, vsi starši, zapom-
nite si: Ni šola življenje. Šola
tudi ni knih. Življenje je kruh.
In otroci se v šoli ne naučijo,
kako in zakaj živeti. Kako pre-
živeti. Naučijo se samo, kako
si pomagati, kako priti do de-
narja. Denar... hmm... denar
pa je najhujša stvar na svetu.
Lažje je biti reven in živeti
z ljubeznijo, kakor biti bogat
in živeti v tistem neprestanem
strahu, kaj se bo s tabo zgo-
dilo...
Ko sem bila majhna, nisem
imela ljubezni. Zaradi alkoho-
la in zaradi sovraštva do moje-
ga očeta, ki je pustil mamo. Ko
sem preživljala čas pubertete
oziroma vse od šestega leta na-
prej, pa nisem bila srečna. Za-
to, ker mojega doma ne obda-
jata ne ljubezen in ne sreča.
Moj dom je neka sama žalost,
tragedija... Nič drugega. In
upam, da bom nekoč v življe-
nju doživela pravo srečo. Do
sedaj je še nisem,« konča Leja
svojo zgodbo in si prižge novo
cigareto.
NINA M. SEDLAR
Št. 24 - 17. junij 1993
20,21
ož, ki ne
uši klobuka
iesetleUa ŠenUurčana Ernesta Rečnika
.pozna? Dolgoletnega šentjurskega rav-
rovodjo, novinarja dopisnika, svetovne-
ga, lovca, planinca, avtorja številnih
rošur, matičarja... Moža visoke rasti,
la, zgovornega, vedre narave, z značilno
rnest Rečnik je pred dnevi praznoval
rojstni dan.
h dveh desetletjih v šentjurski osnovni
poznavalo približno dva tisoč učencev.
1 je nekoč prijatelj vprašal: »Zakaj ne
ika?« Emest Rečnik mu je odgovoril:
)i ga moral kar naprej držati v rokah!«
nI smel
) pot je začel (po dvoletni brezposelno-
h in nadaljeval v Sv. Florjanu pri Roga-
krat in danes? »Ogromna razlika! Bili
hovo znanje pičlo. Ni bilo predhodnega
ija v vrtcu, ne takšnih mladinskih knjig
t danes, ne televizije, starši pa so bili
sdani. Posamezni otroci, ki so prišli
brva niti prav govoriti niso znah,« se
p učitelj je nekoč v kraju veliko več
lj, ko je učiteljeval v Pristavi pri Mesti-
(iliki slišal: »Le za babico nisi.«
ičiteljsko pot je prekinila druga svetov-
) se je znašel v ujetništvu. Za nekaj časa
)siti tudi rdeče pokrivalo železniškega
, vendar ga je zamikalo nazaj, med
Sladko goro. Najbolj pa ga seveda poz-
i Šentj\irčani, v kraju, kjer živi že štiri
iva se v njegovem stanovanju, v bloku
ci Pesnici. V soboto se bo z nekdanjimi
linjal 25-letnice, odkar so zaključili šo-
btkim je bil celo s skupino abrahamov-
»nčala šolo pred 35. leti. »V šoli sem imel,
blji, dobre naslednike — Vrečka, Krampla
ka.« Šentjurska šola, ki so jo zgradili za
Avstrije, je med največjimi v Sloveniji,
inad tisoč otrok. Pred leti so zgradili
elovadnico, Emest Rečnik pa je bil tudi
/itelji in ravnatelji domačega vrtca in
^e, koncem šestdesetih let. Takrat so oba
^snovni šoli. Po infarktu, pred dvema
b, je odšel v pokoj.
nim pogovorom se ne izogneva niti tre-
Ijske stavke. »Prav jim dam, le pravega
i niso izbrali.« Osebno je sicer prepričan,
Bši šolniki to nadoknadili. Izkušenega
bšam po njegovih spominih iz časa prve
i ko so bile znane delavske stavke. »O
lavki ni bilo takrat niti govora, to nam ni
lisel. In če bi kdo štrajkal, bi ga brž
ibovsko šolo. Pomembno je bilo tudi, da
Bki, sicer — hribovska šola.« No, o tem je
Ukar.
idruge Jugoslavije pa je bil v šoli zado-
četka samoupravljanja: »Ko so ukinili
1'ede ter uvedli plačilo po delu, je to šolo
lesetletja nazaj. Najvažnejši je postal
•dek, to, koliko točk si zbral. Nekdo je
drugi dve manj. To je bilo uničujoče.«
e vse do danes.
Ilepše?
1 bil v šoli, imel pa sem tudi žilico za
biskal severno Afriko, Turčijo, Bali in
^pur. Tajsko, Burmo, Pakistan, Indijo,
i. Armenijo, Gruzijo, Sibirijo, Mongolijo
t- V Aziji je bil kar sedemkrat, da
poteh ne govorimo. No, sicer pa so že
fcne korenine mednarodne. Rojen je bil
*etrogradu, poznejšem Leningradu, ma-
ter očetu iz Maribora, ki je kot sodar
»Budimpešti, Varšavi...
^ji je Emest Rečnik lahko začel šele
F bil v pokoju. In ko je bil v Tuniziji,
I So se seveda odpravili v krajevno slo-
^vracijo. Ko so vstopih ga je pozdravila
'Slovenka Fanika:
'^n, gospod Kečnik!«
^ko popularen, da me poznajo po vsem
^ pošalil.
^il šentjurski ravnatelj in zborovodja?«
^aj pa mi še vi povejte od kod ste.«
^Pri Planini.«
L
S potovanji si širiš obzorje, ugotavljava. Vselej
svetuje: »Pojdite po svetu!« Najbolj mu je všeč otok
Bali, po kultumi plati pa Egipt. Pa tudi na Nordka-
pu, na evropskem severu, je po svoje zanimivo.
Opolnoči sije sonce, v hotelu pa moraš, da lahko
zaspiš, spustiti roleto. Po belih nočeh je potem spet
več mesecev polteme. Tam je srečal Dalmatinca, ki
je užival vse pridobitve skandinavskega standarda,
pri tem pa je hudo pogrešal jadransko sonce.
Emest Rečnik mi nato pokaže omaro s tisoči
diapozitivi. Veliko jih je pokazal na številnih pre-
davanjih po Celjskem, ko je na koncu dodal najlep-
še posnetke Slovenije. »Ali bi živel v tej deželi?« so
ga največkrat vpraševali njegovi poslušalci. »Vse-,
povsod je lepo, a doma najlepše,« je odgovarjal.
Tako kot je Dalmatinec pogrešal sredozemsko mor-
je, tako bi Rečnik pogrešal Šentjur, domovino. Saj,
kot planinec je spoznal tudi vse njene čudovite
planinske predele. Kot dolgoletni lovec pa se je tam
podal celo za gamsi. O svojih zanimivih poteh je
pisal za časopise, revije in radio, občasno pa še kaj
napiše za mariborski dnevnik. Posebno zanimive so
njegove lovske črtice, za Lovca.
Živalmi vsakdan
Kakšen je njegov upokojenski vsakdan?
Zjutraj telovadi ter se tušira, po sedmi prisluhne
radijskim poročilom, dopoldan se odpravi v trgovi-
no, pregleda časopise, poklepeta s prijatelji, nato
pa je ženi Angeli še »gospodinjski pomočnik«. Štiri
vnuke imata, njime hčere Meta, Marija in Kristina
pa živijo v Šentjurju, Ljubljani in Domžalah. Vse so
doštudirale - agronomijo, kemijo ali medicino.
Emest Rečnik ima še eno posebno ljubezen, svojo
gorco v Dramljah, kamor se odpelje z avtomobilom.
Trenutno pa se z domačimi lovci odpravlja v Prago
ter bližnje Konopište, kjer si bodo ogledali čudovite
lovske trofeje prestolonaslednika Ferdinanda.
Vehko sva še govorila. Tudi o njegovem petnajst-
letnem vodenju šentjurskega zbora Skladateljev
Ipavcev, ko so še nastopali po radiu kar v živo, pa
o zbomiku Med Bočem in Bohorjem, ki ga je pred
desetletjem soustvarjal s številnimi pisnimi pri-
spevki. O tem temeljenem delu o Kozjanskem, za
katerega je letos, februarja, predlagal skupščini, da
bi ga spet napisali in izdali. Takrat so uspeli prido-
biti tudi najbolj ugledna imena slovenske znanosti,
Antona Melika, Dragotina Cvetka, Svetozarja Re-
sica ...
Kaj vse ni delal Emest Rečnik! Dolga leta je celo
poročal neveste in ženine, bil občinski funkcionar,
predsednik Dmštva upokojencev... Še vedno raz-
meroma veliko dela. Zato velja zanj misel, da nič ne
postara bolj kot večno premišljevanje o lastnem
staranju. Rečnik na to nima časa misliti.
BRANE JERANKO
IZ šaleške
doline v svet
Multivak R, Izaelek Toneta Javomika, novost na svetovnem
trgu
Triinpolletna hči Martina prav tako živi z multivakom R kot vsi ostali družinski člani.
Med največje inovacije zad-
njega časa prav gotovo sodi
multivak R, »pogruntavščina«
Toneta Javomika iz Velenja.
Izdelek je novost na svetov-
nem trgu, po mnenju strokov-
njakov pomeni revolucijo v to-
plotni tehniki, ker je večina vi-
rov energije združenih v en
sam proizvod. Hkrati je nakup
in montaža multivaka R inve-
sticija, ki je potrebna le enkrat
v življenju. Za iznajdbo je To-
ne Javomik na celjskem sejmu
prejel zlato plaketo Slovenske
podjetniške inovacijske mreže,
zlato plaketo Celeia, ustnih
priznanj številnih domačih in
tujih strokovnjakov pa Javer-
nik niti ni prešteval.
»Bistvo multivaka R je, da
lahko naenkrat koristimo več
virov energije. Navadni kotli
doslej niso imeli te možnosti,
koristili so lahko ali solarni si-
stem ali toplotno črpalko ali
kotel na trdo gorivo. V multi-
vaku R pa je že vgrajen kotel
na plin ali olje, električni grel-
ci ter pretočni bojler za pri-
pravo sanitarne tople vode
v neomejenih količinah.
V multivaku je tudi raztezna
posoda za sistemsko varovanje
in avtomatiko s popolno elek-
troniko, vse pa je račimalniško
vodeno,« je Tone Javomik ra-
zlagal prednosti multivaka R.
»Računalniški sistem vedno
išče alternativne možnosti,
pač tisti vir energije, ki je tre-
nutno najugodnejši. Možna je
uporaba daljinskega mestnega
ogrevanja, življenska doba pa
je praktično neomejena.«
Tone Javomik kot monter
dela že 36 let, dve tretjini tega
časa je vodil montažna dela
v velenjskem Esu, nato pa je
odšel na svoje. »Pravzaprav so
do izuma multivaka R pripe-
ljale dolgoletne izkušnje. Ved-
no sem razmišljal o tem, da bi
stankam pocenil usluge in
proizvod, ter hkrati nudil naj-
boljšo kvaliteto. Mislim, da vi-
šek mojih prizadevanj pomeni
ravno multivak R,« je razložil
Javomik. »Pri izdelku bi po-
udaril še, da je v njem sistem-
ska radiatorska voda, najbolj
pomembno pa je, da je multi-
vak R okolju izredno prijazen,
saj koristi tudi alternativne vi-
re. Drugače pa ima značilnosti
navadnih kotlov za centralno
ogrevanje, enako se vgrajuje,
ima prilagojen dimnik, kotlov-
nica mora biti enako zračna.
Od navadnih kotlov pa se mul-
tivak razlikuje tudi zato, ker
potrebuje manj prostora.«
Za multivak živi cela
družina
Tone Javomik poskuša svoj
izdelek čimbolje predstaviti
na raznih sejmih. Sodeloval je
na sejmih v Mariboru, Celju,
ljubljanskem Sejmu podjetni-
štva, prejšnji teden pa so mul-
tivak R lahko spoznali tudi na
sejmih v Bruslju in Zagrebu.
»Glede na to, da za večino se-
jemskih predstavitev poskrbi-
mo kar v družini, se bomo vsi
skupaj kmalu finančno in tudi
psihično preutmdili. Med obi-
skovalci sejmov opažamo veli-
ko zanimanje za multivak R,
vendar je opaziti tudi nepoz-
navanje. Prve korake smo na-
redili, sedaj pa bomo vsaj še
dve leti skrbeh za tiste, ki na-
meravajo kupiti izdelek. To
pomeni, da bomo vsakomur
svetovali, se z njim podrobno
p>ogovorih in mu nato vgradili
multivak. Ocenjujem, da bo
šele čez dve leti možno multi-
vak kupiti v prosti prodaji.«
Javomik pravi, da morajo
sedaj sami dokazati kvaliteto
izdeUca. Strokovnjaki so ga že
ocenili kot izredno kvalitetne-
ga, sedaj pa bodo morali pre-
soditi še kupci. Trenutno je
multivak R še v nulti seriji,
vendar že pripravljajo pro-
gram za serijsko proizvodnjo.
»Za serijsko proizvodnjo se
dogovarjamo s podjetjem Eso,
saj želim, da bi izdelava multi-
vaka ostala v Šaleški dolini..
Sem pač čustveno vezan na
podjetje, hkrati pa umpam, da
bom Esu ponudil tržno zani-
miv proizvod, v povezavi s tem
pa tudi nekaj novih delovnih
mest.«
Javomikovi imajo za velenj-
skim gradom svoje podjetje,
v katerem dela praktično ce-
lotna družina. »V podjetju so
zaposleni trije sinovi, pomaga
mi tudi žena, tako da družin-
skega življenja praktično ne
poznamo več. Doma se pogo-
varjamo le o delu, uspehih ali
neuspehih. V našem podjetju
montiramo različne vrste to-
plotnih postaj in kotlovnic,
centralno ogrevanje, imamo
pa tudi trgovino s tehničnim
materialom in inženiring sve-
tovanja za vse vrste ogrevalnih
sistemov.«
Javomik pričakuje, da bo
predstavitev multivaka R na
sejmu v Bmslju prinesla še
bolj točne ocene proizvoda,
predvsem pa uveljavitev tudi
na svetovnem trgu. »Za multi-
vak R je značilno tudi to, da
smo uspeh s pločevino stan-
dardne črne izvedbe doseči
enakovredno življenjsko dobo
kot z visokokvaUtetnimi mate-
riali. To in pa še veliko novosti
omogoča, da bomo multivak
R ponudili p>o dostopnih ce-
nah. To nam je želja in cilj,« je
zaključil inovator Tone Ja-
vomik.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Tone Javomik med podelitvijo zlatega celjskega sejemskega
priznanja.
Št. 24 - 17. junij 1993
22
I ODMEVI   I
Vendarle
politične igre?
Nobenega razloga ni, da ne
bi verjeli v verodostojnost
izrečenih besed g. Krajnea
(predsednika IS SO Žalec), za-
pisanih v intervjuju izpod pe-
resa ga.Baša na tretji strani
zadnje številke Novega tedni-
ka. Na laži in podtikanja, izre-
čene v tem intervjuju, odgo-
varjamo naslednje:
Izjavljamo, da LDS Žalec
pred zadnjim zasedanjem ob-
činske skupščine ni vodila
z ostalimi strankami razgovor
niti o nezaupnici vladi niti
o glasovanju proti kandidatki
za mesto podpredsednika IS
SO Žalec.
Na sestanku, ki ga je dne
8.6.1993 skhcal župan,
g. Dobnik, so navzoči predsed-
niki strank (Krščanskih demo-
kratov, Socialnih demokratov.
Slovenske ljudske stranke, So-
cialno demokratske prenove in
Liberalnih demokratov) od-
ločno zanikah kakršnekoh
medstrankarske dogovore
v zvezi z glasovanjem o kandi-
datki za mesto podpredsedni-
ka IS SO Žalec. Glasovanje
proti predlogu g. Krajnea so
utemeljevah z, po njihovim
mnenju, strokovno neustrez-
nim izborom in poudariU, da
želijo na to mesto človeka iz
gospodarstva.
Stranke smo bile povabljene
k predlaganju kandidatov za
mesto podpredsednika IS SO
Žalec. Edina, ki se je odzvala
in predlagala kandidata, je bi-
la LDS. Predlagah smo ekono-
mista, g. Krajnc pa dipl. peda-
goga. Naš predlog ni bil politi-
čen, ampak strokoven.
Poslanci LDS so glasovah
po lastni presoji, brez izrecne-
ga navodila, kako naj glasuje-
jo. Tako glasujejo tudi pri vseh
ostalih glasovanjih.
Na zasedanju občinske
skupščine pa je bilo prisotnih
54 poslancev, od tega 4 (štirje)
poslanci LDS. Proti predlogu
g. Krajnea je glasovalo 24 po-
slancev. Komentar o odločilni
vlogi LDS pri končnem rezul-
tatu glasovanja prepuščamo
presoji bralcev.
LDS Žalec je na dosedanjih
zasedanjih občinske skupščine
podprla večino predlogov Iz-
vršnega sveta (tudi proračim).
Nedokazana »podtikanja,
zahrbtno delovanje in pohtič-
ne igre« (mimogrede: dogovori
med pohtičnimi strankami, če
do njih pride, so njihova legi-
tinma pravica in normalen po-
jav v večstrankarskem siste-
mu) so za nekatere morda res
dober izgovor ob neizglasova-
nih predlogih, za nas pa ne-
sprejemljivo prenašanje odgo-
vornosti na ramena strank ozi-
roma poslancev. Odgovornost
za nastalo situacijo bo moral
nositi predlagatelj neustreznih
predlogov in ne poslanci, ki
teh predlogov ne sprejemajo.
Poslanci LDS so o nepreklic-
nem odstopu predsednika IS
SO Žalec in s tem izvršnega
sveta obvestiU lO LDS Žalec,
ki bo na njihova mesta predla-
gal (vsaj po našem mnenju)
ustrezne kandidate.
lO LDS ŽALEC
PREJELI
KIV Vransko
- regres samo
nelcaterim?
Se nedavno tega sem se
spraševal, ali so članki, v kate-
rih pišejo razočarani delavci
o svoji nemoči do delodajalca,
resnični ali »napihnjeni«.
V trenutku, ko pa sem razoča-
ranje na delovnem mestu doži-
vel sam, je vsak svun izginil.
Kot delavec, ki mu ni težko
prijeti za nobeno delo in veli-
kokrat delati tudi preko svoje-
ga delovnega časa, si nisem ni-
koli mislil, da bom svoj gnev
moral izraziti preko časopisa.
Kot enajstim drugim delav-
cem je tudi meni prekipelo, ko
so 4.6.1993 vsi razen nas pre-
jeli regres. Stopih smo do vo-
dilnih v KTV-u Vransko in jih
povprašah, zakaj je temu tako.
Odgovorili so mi, da do regre-
sa nisem upravičen, ker sem
zaradi svoje bolezni koristil
bolniški stalež! Tudi drugim
so »razdelili« odgovore in nas
prosili, naj počakamo. Čakali
smo in čakali, vse do danes,
a še vedno nič. Sedaj mi je,
oziroma nam je, dovolj.
Sprašujemo se, kateri krite-
rij so naši vodilni izbrali pri
sestavi prioritete za dodelitev
regresa?! Kateri zakon jim do-
voljuje takšno početje?!
Na žalost v firmi med glav-
nimi nimamo sogovornika, za-
to vprašanja postavljamo pre-
ko medijev.
Želeli smo, da bi bda firma
uspešna, zato smo garaU, a se-
daj ostah razočarani.
Naslov v lu-edništvu
Štiristoletnica
bitke pri Sisku
v bitki na Kosovem polju
15. jimija 1389 so Tvu-ki pre-
magah petkrat močnejšo, dve-
sto tisoč glavo srbsko vojsko.
Srbom so priskočili na pomoč
bosenski kralj, albanski, vla-
ški in hercegovski knezi. Po
porazu so srbski knezi priznaU
turško nadoblast. Njihove čete
so se udeleževale turških osva-
jalnih pohodov in tako poma-
gale širiti turško - islamsko dr-
žavo. Leta 1453 so Srbi poma-
gaU Turkom zavzeti zadnji
krščanski branik na meji med
Malo Azijo - Bizanc, sedanji
Carigrad.
Da bi izgnali Turke iz Evro-
pe, je sedem let po Kosovski
bitki združena krščanska voj-
ska pod poveljstvom ogrskega
kralja Sigismvmda krenila
v napad. S pomočjo srbskih
— pravoslavnih čet so Turki po-
razih pri Nikopolisu ob Dona-
vi krščansko vojsko. V tej bitki
so se naši predniki pod vod-
stvom celjskega grofa Herma-
na n. prvič spopadli s Turki in
njihovimi zavezniki Srbi. Del
zmogovalcev je prodrl še iste-
ga leta v naše kraje in odpeljal
v sužnost šestnajst tisoč ljudi.
Tm-ški vpadi so se na naše
ozemlje ponavljaU vse do leta
1736. V vpadih so bile le redko
udeležene redne turške čete.
Roparske - morilske tolpe so
voddi domači poglavarji - begi
in so bile sestavljene iz doma-
čega prebivalstva, med njiho-
vim divjanjem, ropanjem ruše-
njem, požiganjem in posiljeva-
njem je bilo ob vzklikih: »Alah
je edini bog!« shšati južnoslo-
vansko govorico z znanimi
sočnimi izrazi.
Leta 1591. je bil imenovan
za bosenskega poglavarja — be-
glerbega krvoločni Hasan-pa-
ša. Preden je sprejel islamsko
(muslimansko) vero in se tako
poturčil, je bil pravoslavne ve-
re s priimkom Pridojevič.
V tem času so dostop na hrva-
ško in slovensko ozemlje bra-
nile trdnjave Karlovec, Sisak
in Bihač. Kranjski posadki
v Karlovcu je poveljeval ple-
mič Andrej Turjaški. Tudi Bi-
hač je branila slovenska po-
sadka pod vodstvom Ivana Jo-
sipa pl. Lamberg. V Sisku je
bUo hrvatsko moštvo pod po-
veljstvom dveh zagrebških ka-
nonikov. Vso težo obrambe so
nosih Hrvatje in Slovenci.
Ob zasedbi Bihača leta 1592
so Turki pobili dva tisoč ljudi,
čeprav je Hasem-paša obljubil,
da se civilistom ne bo nič zgo-
dilo. Obstojala je vehka nevar-
nost, da bodo Turki zasedb še
zadnji dve trdnjavi Sisak in
Karlovec. Turki so ob izlivu
reke Petrinje v Kolpo, blizu
Sisku zgradili trdnjavo, poz-
neje mesto Petrinje. To mesto
so lani, ob njeni štiristoletnici,
porušili Srbi do tal.
Iz avstrijskih in nemških de-
žel so prihitele vojaške okrepi-
tve. Pet tisoč glava krščanska
vojska se je 21. junija 1593
utaborila pri Novem gradu ob
Savi. Naše prednike sta vodila
Andrej Turjaški iz Kranjske in
Adam Ravbar iz Krumperga
- Štajerska.
Na Sv. Vida dan 1593 je Ha-
san-paša na desnem bregu
Kolpe zbral osemintrideset ti-
soč vojakov. V jutranjih luah
22. jimija je na levem bregu re-
ke, pred Siskom, razporedil
deset tisoč najboljših bojevni-
kov. Za turškimi hrbti je bUa
reka. Ob takšni premoči je bilo
pričakovati, da bo trdnjavska
posadka, ki je štela tristo mož,
že ob prvem naskoku poraže-
na. Vsa krščanska vojska pri
Novem gradu je takoj krenila
v napad. Boj se je vnel ob enih
popoldan. Zaradi vehke hra-
brosti in odlično vodenega bo-
ja je krščanska vojska pognala
v beg Hasanove vojake. V eni
uri, kakor dolgo je trajal boj,
je bUo pobitih in je potonilo
v Kolpi devet tisoč sovražni-
kov, med njimi Hasan-paša in
devet begov.
V spomin na bitko je dala
zagrebška škofija postaviti na
bojnem polju kapehco v čast
sv. Ahaciju. Njegov god se ob-
haja na dan bitke. Istemu svet-
niku je dal pozidati cerkvico
tiirjaški grof pri svojem gradu.
Zaključek: V Kosovski bitki
je bUa poražena petkrat moč-
nejša srbska vojska. Sedem let
po njej so Srbi pomagah pobiti
krščansko vojsko in so sodelo-
vah pri širjenju turške države
(zavzetjeBizanca - Carigrada).
Pred štiristo leti so se Slovenci
in Hrvatje hordi v združeni
krščanski vojski, ki je prema-
gala sedemkrat močnejšega
sovražnika. S to zmago so pre-
prečili širjenje islsmia - balka-
nizacijo naših dežel. Po štiri-
sto letih se je na tem ozemlju
razplamtelo podobno, brezob-
zirno pobivanje, rušenje, ropa-
nje in posiljevanje.
IVAN DOLINAR,
Latkova vas
izjava za javnost
Vrsto let je že nerešen pro-
blem odlaganja nizkih in sred-
njih radioaktivnih odpadkov
(NSRAO). Že v prejšnjem reži-
mu je bUa postavljena jasna
zahteva ekološke javnosti, da
naj Slovenija najprej poišče
mednarodno rešitev, posebej
pa v dogovoru s Hrvaško, ki je
solastnica JE Krško. Od vlade
zahtevamo jasno pojasnilo, kaj
je bUo narejeno. Ce bosta ti
dve možnosti dokončno od-
padli, kar pa se ne bi smelo
zgoditi, naj bi šele poiskaU lo-
kacijo za skladiščenje NSRAO
doma.
V vsakem primeru pa je tre-
ba spoštovati sklep slovenske
skupščine, da lokacije ne bo
nikjer, kjer ne bo soglasja pre-
bivalstva. Tega sklepa očitno
v dosedanjem postopku niso
spoštovah, saj se kljub oprav-
ljenem referendmnu še vedno
p>ojavljajo možne lokacije
v Halozah. To štejemo kot nor-
čevanje iz demokratično izra-
žene volje državljanov. Po-
vsem neprimeren postopek, da
so v krški občini prebivalci
zvedeh za možno lokacijo iz
časopisov, namesto, da bi
oblast pripravila predhodne
razprave, pa ne opravičuje
ravnanje krajanov, niti pohci-
je, ki pravi, da je bila »prisot-
na v ozadju«. Vsekakor se ne
bi smelo zgoditi, da novinarji
niso mogli opraviti svojega de-
la in so prebivalci v bistvu
prevzeh vlogo vrhovnega raz-
sodnika o tem, kdaj smejo no-
vinarji delati. Ne glede na to,
če je šlo za nasilje ali ne, poli-
cija ne bi smela stati ob strani
in opazovati, če bodo koga
preteph ah pa mu storili še kaj
hujšega.
Kar zadeva lokacije za skla-
diščenje NSRAO, je treba reči,
da je stroka v prvi f cizi predla-
gala tudi tiuistična območja,
celo zdraviliška, nikoli pa ni
pojasnila, zakaj ne pride v po-
štev območje na Kočevskem.
Nekatere ekološke organizaci-
je so že v prejšnjem režimu,
takrat zaprto območje, predla-
gale kot možno lokacijo.
Nasploh se zadeve z JE Kr-
ško zapletajo in obe zadnji za-
ustavitvi sta zagotovo zaskrb-
ljujoči. Posebej opozarjamo,
da septembra poteče rok, do
katarega je večina ekoloških
organizacij v Sloveniji zahte-
vala od vlade, da pripravi pro-
gram izstopa Slovenije iz jedr-
ske družine.
V vsakem primeru pa je do-
volj razlogov, da o vseh teh
problemih spregovorijo v dr-
žavnem zboru RS. Upamo, da
bo predlagatelj slovenska
vlada.
Izrabljamo priložnost, da se
kritično opredelimo tudi do
skrajno podcenjujočega odno-
sa do problemov, ki jih je raz-
galila lanska suša. Nedopust-
no je, da nimamo niti progra-
mov za odpravo največjih pro-
blemov, zlasti preskrbe s pitno
vodo in namakanjem. Žalost-
no je, da je v Sloveniji, ki bi
pitno vodo lahko izvažala, več
deset tisoč ljudi odvisnih od
vode, pripeljane s cisternami.
Sodimo, da bi morah v naj-
krajšem času sprejeti ustrezne
programe in jih takoj tudi
uresničevati.
KAREL LIPIČ
Tajnik lO SEG
Izjava za javnost
Ob minulem 5. juniju, dnevu
varstva okolja, nas je razvese-
lilo, da sta dve parlamentarni
stranki pripraviU manifestaci-
ji na Kolpi in Savi. Medtem ko
se nam zdi normalno, da se za
tak korak odločijo Zeleni-ESS
iz opozicije, pa nam ni čisto
jasno, zakaj na tak način opo-
zarja na probleme vladajoča
stranka Združeni socialni de-..
mokrati. Ti lahko veliko več
naredijo, če bodo zagotovili da
se bodo, na primer, uresničih
ukrepi iz lokacijskega dovolje-
nja za HE Vrhovo, ki med dru-
gim zahtevajo čistejšo Savo.
Naj razimiemo, da Združeni
socialni demokrati protestira-
jo proti sebi?
Ker v našem gibanju podpi-
ramo ob jasni dolgoročni
usmeritvi tudi politiko majh-
nih korakov, naj tokrat opozo-
rimo na nesprejemljivo ravna-
nje PTT Slovenije. Letos že
drugo leto ni bilo mogoče ob
nakupu novega telefonskega
imenika oddati starega in zanj
dobiti nekaj tolarjev popusta.
Zagotovo si v naši državi ne
moremo privoščiti razkošja,
da ne bi zbirah starega papir-
ja, čeprav je odkup tega drža-
va celo obdavčila, hkrati pa
dovoli vehk uvoz. O tem, da bi
odpravih tak prometni davek
(tudi to je majhen korak) vodi-
mo posebno akcijo po Osnov-
nih šolah in smo z okoli 30 šol
že dobih zbrane podpise z zah-
tevo, da se država tega davka
odpove.
Za Izvršni odbor SEG
KAREL LIPIČ
Izjava za javnost
Slovenski krščanski demo-
krati, zbrani na korrferenci
v Narodnem domu v Celju
9.6.1993, ostro protestiramo
proti poskusom Državnega
sveta repubhke Slovenije, da
onemogoči sprejetje in izvaja-
nje določila 29. člena zakona
o spremembah in dopolnitvah
zakona o lastninskem preobli-
kovanju podjetij.
Ta določba je izredno po-
membna za uveljavljanje
pravnega reda in pravne drža-
ve, ker razglaša za nične vse
tiste posle, ki so bih izvršeni
na podlagi t. i. Markovičevega
zakona, sprejetega v bivšem
režimu v okviru SFRJ.
Črtanje 29. člena bi pomeni-
lo legalizacijo kraje družbene-
ga premoženja, za kar ni pri-
Št.24 - 17. junij 1993
231
mere v nobeni pravni državi.
Ne glede na, za Državni svet
sporni 29. člen, so vsi posli
v postopku divje privatizacije,
kar v domačem jeziku pomeni
kraje, nični že po določbah za-
kona o obligacijskih raz-
merjih.
Iz tega sledi, da sporni
29. člen ne posega retrograd-
no, ampak le deklarativno po-
jasnjuje že veljavno zakono-
dajo.
Slovenski krščanski demo-
krati Celja ne razumemo, da
lahko od slovenskega naroda
izvoljeni predstavniki delujejo
proti interesom slovenskega
delavca in naroda.
SLOVENSKI KRŠČANSKI
DEMOKRATI, Celje
Mojemu
anonimnemu
sošoicu!
Lahko je članku zamenjati
glavo, »prijatelju« ne. Upam,
da bodo bralci še vedeli, na
katero serijo člankov se tudi to
pismo navezuje.
Leto 1965 me nič ne spomi-
nja na moje vajeništvo. V tr-
govsko šolo sem hodil od leta
1958 do 1961, od tega dve leti
v Brežice. No, pa hvala za po-
mlajevalno kuro. Dovolil si si
omenjati s priimki tudi meni
drage profesorje, smešno pa je,
da jim ti bereš (razlagaš) moje
pisanje, katerega sam nisi ra-
zumel in si vse pomešal.
Ne zanima me, kdo je avtor
objavljenega članka - če te ni
toliko v hlačah, da bi se pod-
pisal.
MARJAN MANČEK,
Celje
Uredništvo: Da ne boste ugi-
bali — tudi to pismo je nadalje-
vanje sicer že prekinjene serije
pisem na temo Ali so dobri
ravnatelji smola? Objavljamo
ga zgolj zato, ker res ne gre, da
bi v pismih pomlajah ljudi.
Pismo Ministru
za šoistvo in
šport!
Ker se zavedam, da je vaš
čas dragocen in omejen, bom
poskušala zelo kratko zapisati
problem, za katerega menim,
da se lahko razbohoti v vehke
razsežnosti z dolgotrajnimi
posledicami.
Pišem vam kot ravnateljica,
ki je vsem nemalim težavam
navkljub vztrajala pri vaši pr-
votni interpretaciji Pravilnika
o napredovanju učiteljev. Na
šoli sem poskušala postaviti
trdne temelje pravilnega razu-
mevanja Pravilnika, za kate-
rega tudi osebno menim, da
kakorkoh je že pomanjkljiv,
mora omogočati napredovanje
tistemu deležu učiteljev, ki ni-
so le dobro in vestno opravljali
svoje službe (to menim, da je
osnovna dolžnost vsakega uči-
telja), ampak so s svojim zav-
zetim, poglobljenim strokov-
nim delom nadgradili osnovno
delo za plačo in dosegli rezul-
tate, ki so pomenili za ugled
šole in življenje ter vzgojo in
izobraževanje otrok v njej po-
zitiven kvalitativen dvig. Že
ko je gospa Križman v Poljčah
sindikalnim zaupnikom pove-
dala, da je denarja za napre-
dovanje učiteljev dovolj in da
naj učitelji ne odlašajo s pisa-
njem zahtev za napredovanje,
sem gospo Valenčičevo na re-
gijskem aktivu ravnateljev
v Žalcu opozorila na takšne
interpretacije in sugestije ter
na posledice v šolah. Gospa
Valenčič je takrat še enkrat
poudarila, da Pravilnik ni za-
mišljen za urejanje učiteljevih
plač. Verjemite mi, gospod mi-
nister, le redki ravnatelji smo
vztrajali in poskušali vpeljati
to razumevanje Pravilnika
v zbornice. Dokaz je poplava
zahtev na vašem Ministrstvu.
Vaša izjava v Delu (10.6.93,
druga stran), da vidite mož-
nost za boljše plače učiteljev
tudi v tem, da bi višje ocenili
napredovanje, pa mi je vzela
sapo in zaupanje v vas in v ves
sistem. Komu naj še sploh ver-
jamem? Verjela sem vam in
poskušala pošteno opravlajti
delo ravnatelja. Preživljala
sem težke trenutke, ko sem
pred kolektivom zagovarjala
tisto interpretacijo Pravilnika,
za katero ste rekli sami, da je
edino pravilna.
Spoštovani gospod mini-
ster! Zelo bi vam bila hvalež-
na, če bi enkrat za vselej jasno
povedali, kaj pomeni Pravil-
nik, kaj želite z njim doseči?
Če je res, da bomo z njim ure-
dili plače, vas prosim, da to
jasno in glasno tudi ravnate-
ljem poveste.
Kot državna uradnica sem
tako ali tako dolžna opravljati
delo v skladu z vašimi navodi-
li. Kot človek pa sem si tudi
v vlogi ravnateljice želela po-
šteno gledati kolegom iz oči
v oči. In tudi jaz, kot vi, imeti
čisto vest.
Z najboljšimi željami vas
pozdravljam.
JUDITA
KEŽMAN-POČKAJ,
Ravnateljica
III. OŠ Celje
Spoštovani
gospod minister!
Prebrah smo intervju z vami
v časopisu Delo z dne
10.6.1993. Ne želimo ga ko-
mentirati v celoti, zbodel (in
zabolel) nas je pravzaprav en
sam stavek: ko govorite o iz-
boljšanju učiteljskih plač s po-
močjo pridobitve naziva. Izja-
vili ste namreč dobesedno:
»Sam vidim možnost za boljše
plače učiteljev tudi v tem, da
bi višje ocenili napredovanje,
ki zdaj na primer mentorju do-
daja h količniku le 0,30« - ko-
nec citata). Kakšen je pravil-
nik, dandanes tako ve že vse
slovensko učiteljstvo. Glede
na vašo izjavo pa vas sprašuje-
mo, ali ste nazive uvedli za
»izboljšanje plač« ali za na-
grado zares dobrim učiteljem.
S svojo izjavo ste slednje po-
polnoma razvrednotili. Sedaj
ste namreč odprli pot, po kate-
ri bomo mentorji in svetovalci
vsi učitelji (zaradi boljših
plač), ne pa zares tisti, ki si
naziv zaslužijo. Tudi mi, zaen-
krat še samo v hecu, razmišlja-
mo, da bi vam poslali 42 »men-
torskih« vlog... Pač zaradi
boljših plač, čeprav smo do se-
daj pri podeljevanju nazivov
na naši šoli dosledno upošte-
vali res le kvahtetno delo uči-
telja. Glede tega imamo pri
nas »čisto vest«.
Želeli bi, da svojo izjavo
javno pojasnite, kajti v pregre-
tem ozračju, ki vlada sedaj
v javnosti, je tudi vaša izjava,
gospod minister, kaplja čez
rob!
UČITELJSKI ZBOR
III. OŠ Celje
Zalconito da,
vendar
nemoraino in
nepošteno
Ob zadnji aferi HIT-VIS se
je ponovno porodilo razmišlja-
nje o zakonitostih raznih po-
stopkov, ki niso niti najmanj
moralni, še manj pa pošteni.
Mimo lahko rečemo, da gre za
kriminalno dejanje kraje, če-
tudi nekateri ugotavljajo za-
konitost spomih dejanj.
Kot ugotavljajo nekateri,
gre pri aferi HIT-VIS sicer za
zakonita dejanja (vsaj za se-
daj), ki pa niso niti moralna
niti poštena.
Če govorimo o zakonitosti
teh dejanj, lahko ugotovimo,
da so bili ti zakoni sprejeti
v nepoštenih okoliščinah in da
so še vedno v veljavi, kljub do-
kazani nemoralnosti in nepo-
štenosti.
Prebral sem komentar, v ka-
terem pisec trdi, da je v pogle-
du lastninjenja še vedno v ve-
ljavi tako imenovani Markovi-
čev zakon ali njegova načela,
ki so dokazano nepoštena in
škodljiva napram držav-
ljanom.
Poglejmo si samo sistem
obresti, ki jih je Markovičev
sistem uveljavil in ki še vedno
velja.
Z obrestmi se je v zadnjih
petih letih izvajala prikrita sa-
nacija bank, ki je na leto zna-
šala 2-3 odstotke narodnega
dohodka in je na ta način bilo
izvedeno prelivanje narodnega
dohodka iz gospodarstva in
državljanov v korist bank.
S takšnim prelivanjem je bilo
v petih letih preneseno 1,8 mi-
lijarde dolarjev.
Zaman so bili vsi poskusi,
predvsem dr. Toplaka, da bi se
na tem področju napravil red.
Še vedno velja 25 odstotna
obrestna mera, obenem pa so
nas polna usta o približevanju
Evropi, zahodu itd, kjer pa so
obresti samo 40 odstotkov na-
še obrestne mere, ali povedano
drugače, obresti znašajo naj-
več do 10 odstotkov. Povedano
še drugače, na zahodu so
obrestne mere dva in pol krat
manjše kot pri nas.
Menim, da je takšno stanje
rezultat različnih interesnih
skupin (lobijev), katerim tak
nepošten način odgovarja, saj
si s tem lahko »zakonito« na-
grabijo kar največ premoženja
(ga olastninijo).
Da bi preprečili spremembo
omenjenih zakonov, si izmi-
šljajo vse mogoče in nemogoče
pravne postopke in ovire. Na-
sprotno pa, kadar gre za nji-
hov interes, je zakon takoj iz-
glasovan po hitrem postopku
z takojšnjo uveljavitvijo.
Oglejmo si primer zakona
o vladi: Zakon o vladi je bil
izglasovan takoj po izvolitvi
nove koalicijske vlade. Glavni
namen tega zakona seveda ni
bil v racionalizaciji vlade,
temveč nova - tiha prerazpore-
ditev moči.
VIS je postavljen pod pri-
stojnost predsednika vlade,
zunanja trgovina pa iz mini-
strstva za zunanje zadeve. Ti
dve spremembi sta najbolj
opaženi, nista pa edini. Jih je
še več, vendar jih tokrat ne
bom navajal.
O preiskovalni komisiji
v zadevi HIT-VIS in drugih je
veliko govorjenja o nestrokov-
nosti in nepristojnosti. Gospod
Bučar je lepo pojasnil, da je že
v ustavi določeno (zadnji od-
stavek 93 čl.), da komisija pri
proučevanju zadev poseduje
enaka pooblastila kot pravo-
sodni organi. Nekateri so pač
»spregledali« navedeni člen
ustave.
Menim, da posamezni člani
ne bodo neposredno sodelovali
pri pregledih, ampak bo komi-
sija delo naložila strokovnim
pravosodnim ah drugim orga-
nom kje in kaj naj pregleduje-
jo. Komisija bo bdela nad nji-
hovim delom in ugotovitvami.
Nekaterim prav gotovo
ustreza na vsak način zavirati
delo komisije državnega zbo-
ra. Osumljenci v aferi HIT-VIS
in ostalih aferah imajo srečo,
da so storili svoja dejanja
(krajo) sedaj in »zakonito«.
Ob tej priliki bi rad opozo-
ril, da so sedaj sporne zakone
in predpise »zakonito« menjali
v letu 1989 in tudi že prej in si
s tem zagotovili dejansko
oblast tudi po sestopu
z oblasti.
Velika napaka nove oblasti
iz 1.1990 je po mojem mnenju
bila, da teh zakonov niso ne-
mudoma razveljavili.
Vsa ukrepanja nekaterih se-
danjih in bivšii ministrov pa
nam kažejo, da so bili in so še
zadovoljni s takšnim stanjem
kot je. Žalujejo za predlaga-
nim Mencingerjevim zakonom
o lastninjenju, predloge Saksa,
Umeka in g. Peterleta pa mo-
dro pozabljajo v upanju, da se
bodo za vedno pozabili.
CIRIL KNEZ
Laško
Stranicaštvo
iiujša nesreča
icot popiava
Uporabljal bom izraz stran-
kaštvo in strankač: Strankač
v slabšalnem pomenu, kot ga
označujejo bahač, gobezdač,
drekač, čvekač...
Prehodil sem našo prelepo
dolino od Letuša do Kanrni-
škega sedla, od Nazarij do vrh
Čmivca, še posebej v Zadrečki
dolini, pa tudi v nekaterih
krajih, od praga do praga. Na-
biral sem prostovoljne pri-
spevke za pomoč po potresu,
prispevke za šolski avtobus,
kombi. Kljub težkim časom so
ljudje po svojih močeh rado-
darno segali v žepe, darovali
les... S skupnimi močmi se je
asfalt počasi stegnil skozi vso
dolino in tudi po stranskih ce-
stah. Geslo »v slogi je moč« je
obrodilo sadove.
Jokal sem, ko je na dan vseh
svetih 90. leta umirala, izgi-
njala naša dolina v pobesnelih
valovih naše sicer lepe Savi-
nje. Po obljubah z državnega
vrha sem upal, da se bodo
strahotne poplavne rane hitro
omilile.
Zdaj pa na robu domačega
kraja brezmočno zasledujem,
kako sramotno se obnašajo
ljudje, ki so bili na volitvah
izbrani za vodilne v občini.
Kaj so res vsi zaslepljeni s svo-
jo strankaško politiko, da ne
vidijo doline v celoti? Ali jim je
res najvažnejši ozek stranka-
ški interes, pa seveda želja po
oblasti, po oblasti, ki prinaša
denar. Pohlep ne pozna pošte-
nja, hiimanega odnosa, resni-
ce. In kar je najhuje: vzbuja
s strankaško zaslepljenostjo
sovraštvo med ljudmi, ki pa
lahko vodi v ekstremne pojave
nacizma.
Ali ni več poštenih, domo-
ljubnih in pogunmih Savinjča-
nov, ki bi si upaU na javnem
shodu, zboru, sestanku pogle-
dati resnici v oči in zahtevati
čiste račune? Ali je poštene
ljudi strah, da bi odkrili uma-
zano resnico, predrli gnojni
tvor in ga očistili gnoja? Kdo
bo tožnik? Kdo je dovolj mo-
čan in razgledan po sedanjih
vrhovih, da bi odkril lumpari-
je, ki onemogočajo okrevanje
doline?
To bo moral biti nestrankar-
sko opredeljen človek, ki bo
s svojim zgledom odkritega
nastopa in iskanja resnice
spodbudil tudi druge resnico-
ljubne ljudi, da bodo končno
prišli zadevi do kraja. Recite
vendar bobu bob, popu pop,
tatu tat. Seveda ga morate
najprej odkriti, da ne boste
Itnčali napačnega. Pa opustite
strankarsko miselnost: tega ne
smemo izdati, je v naši stranki.
Lepo vas prosim, kleni in
ponosni potomci gruntarjev,
flosarjev, gozdarjev, sinovi in
hčere naše čudovite, ranjene
doline, pozabite na strankaške
interese, pred očmi naj vam bo
najprej obnova doline.
Upam, da se bo tudi v občin-
ski skupščini našel kdo, ki bo
strankaško zaslepljenost pu-
stil pred vrati in nastopil kot
DOMOLJUB, kot pravi sin Sa-
vinjskih planin. Pa: da bo na-
slednja seja skupščine
sklepčna!
IVAN VODUŠEK
Polzela
ZAHVALE,
POHVALE
Dobra šola, lepa
valeta
Zadnje čase velikokrat pre-
biramo in poslušamo različna
mnenja o vodstvenih delavcih
šol, a nikoli nisem zasledil
pohval, čeprav pohval ni niko-
li preveč. No, pa nekaj o tem in
o lepem vtisu z valete.
' Zelo sem bil vesel povabila
na valeto v petek, dne
11.6.1993 in obenem presene-
čen in celo navdušen nad od-
ličnim kultumim programom,
ki so ga s pomočjo ravnatelja
gospoda Adija Vidmajerja in
sodelavkami učiteljicami or-
ganizirali naši mladi učenci.
Kar hitro je minilo šolsko leto,
vsi pa se na žalost premalo za-
vedamo, da imajo tako ravna-
telj kot učitelji zelo zahtevno
in tudi napomo delo. Poglejte,
kakšno skrb imajo do učencev.
Zavedati se moramo, dragi
starši, da mora ravnatelj skr-
beti za socialno varnost naših
otrok, skrbeti za povezanost
med starši in šolo, učenci in
učitelji, kakor tudi za normal-
ne razmere za delo v kolek-
tivu.
Starši bi se tega morali za-
vedati.
Ob tej priložnosti bi se za
skrb in napomo delo na žalski
šoli rad zahvalil ravnatelju go-
spodu Adiju Vidmajerju, vsem
učiteljicam in učiteljem.
Vsem našim prosvetnim de-
lavcem pa bi zaželel veliko
sončnih dni in da bi si na po-
čitnicah nabrali novih moči.
Učencem želim veliko uspe-
ha na višjih šolah.
Vsem pa še enkrat hvala za
odlično izpeljano valeto. Saj
menda nisem edini, ki je pri-
nesel odlične vtise iz naše žal-
ske šole!
JOŽE GROBELNIK
Žalec
Zailvaia
Vodstvo Društva upokojen-
cev Šmarje pri Jelšah je tudi
letos organiziralo tradiciona-
len brezplačni izlet za člane
stare nad 80 let. Avtobus je bil
polno zaseden, med udeleženci
sta bila tudi dva člana stara
nad 92 let.
Ogledali smo si Ptujsko goro
in prelepo Sladko-gorsko cer-
kev ter zaključili v gostišču
»Lev« v Mestinju.
Naše voditeljice so vseskozi
skrbele za dobro voljo, petje in
izredno počutje.
Lepo je spoznanje, da v sta-
rosti nisi pozabljen.
Hvala vodstvu in DU Šmar-
je za skrb in spoštovanje do
nas starejših. Želimo si še več
takih srečanj.
Hvaležni šmarski
starostniki
Št. 24 - 17. junij 1993
124
Demolition group
Večni gastarbajterji na slovenskih tleh
Pred dobrimi desetimi leti
se nekaj »vaških« posebnežev
iz dolenjskih Cerkelj pri Krki
skrije za ime Gas't'rbajters,
namesto bobnarja do konca
privijejo ritem mašino in že na
prvem špilu šokirajo staroroc-
kersko publiko z ritmično
plesno muziko. ___
Že pol leta po nastcinku pri
založbi Dokumentarna izdajo
prvo malo ploščo, nato še dva
albuma in po treh letih se po
nastopih na Novem rocku.
Drugi godbi in na mladinskem
festivalu v Barceloni iz Ga-
s't'rbajterjev »izrodi« skupina
Demolition Group. Jedro te
nove skupine še vedno ostaja
isto: poskočni pevec in front-
man Goran Šalamon, najboljši
slovenski bas kitarist Nikola
Sekulovič, saksofonist Jože
Pegam in kitarist Bojan Fif-
nja. Po odlični plošči »Mizeri-
ka« fantje podpišejo pogodbo
z italijansko založbo Hiara, za
njo posnamejo precejšne števi-
lo kaset, malih plošč in CD-
jev. Ob Pink Floydih, Georgeu
Harrisonu in drugih velikanih
popularne glasbe, sodelujejo
na razvpitem festivalu San
Remo, na Berlin Independance
Days, veliko igrajo po nekda-
njih jugo ročk centrih in ItaU-
ji, le na sončni strani Alp nji-
hovega obešenjaškega, izven-
serijskega, plesnega rock&rol-
la, nikoli zares ne »stekajo«.
V soboto so se Cerkljani
predstavili knežjemu mestu,
brez prave, zaslužene odzivno-
sti. Večino izmed maloštevilne
publike pa so Demolutorji
s poštenim in agresivnim na-
stopom vendarle navdušili.
Vsem zadržanim priporoča-
mo čimprejšni nakup njihove-
ga zadnjega CD-ja »Bad Gag
2«, ob katerem se boste ob pre-
biranju kratkih zgodb Gorana
Šalamona v domačem gugal-
niku prav gotovo neizmerno
zabavah.
STANE ŠPEGEL
Demolition group
Kljub, 12.06.1993, Celje
Irski roverji
v Uubijani
Samo dva dni po ameriških
Faith No More, bodo v ljub-
ljanski Hali Tivoli, dne 18. ju-
nija, tiste, ki jih sredino naži-
gavanje ni preveč utrudilo ali
pa jih sploh ni zanimalo, zaba-
vali legendami predstavniki
pijanskega folk&rolla, The
Dubliners. Irski bradati vese-
ljaki letos praznujejo SO-letni-
co obstoja, v Ljubljano pa pri-
hajo v sklopu evropske turneje
»Celebration«.
SŠ
Slo Ročk prvič in zadnjič?
Pri ZOM, Glasbenem založ-
ništvu Helidon Ljubljana, je
pravkar izšla kompilacijska
kaseta »Slo Ročk«. Urednik iz-
daje Boris Bele je izmed števil-
nih slovenskih izvajalcev, ki
delajo za to založbo, izbral
osem najbolj »udarnih«. Kase-
ta z desetimi skladbami, ki so
najbolj »zažgale« med sloven-
skimi ljubitelji rock-veselic, je
zasnovana testno. Če jo bo slo-
vensko občinstvo dobro spre-
jelo, bo sledilo temu poskusu
še nekaj podobnih kompilacij,
na katerih bodo dali možnost
tudi mlajšim in še neuveljav-
ljenim skupinam.
Sokoli se na testni kaseti
predstavljajo z dvema največ-
jima uspešnicama »Čist nor«
in »Greva Punca v južne kra-
je«, Šank ročk so zastopani
s »Pravljico o mavričnih lju-
deh«, Zoran Predin pa z lan-
skim hitom »Gate na glavo«.
Ljubljanski rockerji Mad Dog
ravno te dni snemajo material
za drugo kaseto, komad »Če
pridem v nebesa« pa je z njiho-
ve prve kasete. Miladojka Yo-
uneed z lanskim komadom
»Reel love«, ki se ga je dalo
večkrat zaslediti tudi na MTV-
ju, opozarja na odličen letošnji
izdelek, album »Liberta bloo«.
U'redu so, razen Sokolov, edi-
ni predstavniki s po dvema
skladbama; s priredbo starega
slovenskega evergreena »Na
nebotičniku« in s komadom
»Le en dan«. »Zdravljica« ma-
riborskih Lačnih Franz je že
izšla na nekaj podobnih kom-
pilacijah, staremu prijatelju
Marku Breclju pa je Bele od-
meril prostor za malo starejšo
skladbo »Ta stol«.
SŠ
Na letošnjem velikem ročk
spektaklu Glastonbury festi-
val bo poleg skupin Suede,
Belly, The Auteurs in Superc-
hunk, nastopil tudi škotski
kvartet TEENAGE FANC-
LUB, ki po skoraj dveletnem
spanju spet dela s polno paro.
Se ta mesec bodo fantje izdali
single »Radio«, pravkar pa so
v machesterskih studiih kon-
čaU s snemanjem materiala za
svoj drugi album, ki bo, glede
na število posnetih pesmi, naj-
brž kar dvojni.
Potem, ko je skupini POP
WILL EAT ITSELF uspelo
brez večjih posledic prekiniti
pogodbo z založbo RCA, jim je
ta vrnila milo za drago in izda-
la kompilacijski album »16
Different Flavours Of Hell«.
Člani benda PWEI se seveda
ne strinjajo z izborom pesmi,
ki jih je založba uvrstila na
album in pozivajo svoje privr-
žence, da ne kupujejo albuma.
6 tisoč angleških funtov je
MORRISSEVA stalo njegovo,
zdaj že kar prislovično meta-
nje tamburina med publiko.
Med koncertom v Houstonu je
namreč nekega ameriška štu-
denta zadel v nos in mu s tem
»omogočil« plastično operaci-
jo. Sicer pa se MoiTissey tre-
nutno dogovarja z zvezdo bri-
tanskega alter-popa Siouxie
Sioux, s katero naj skupaj pos-
nela dve skladbi za singl. Po
izredni glasbeni karieri pa se
Morrisseyu obeta še filmska,
kmalu bo s Charliem Richard-
sonom zaigral v filmu, ki opi-
suje življenje zavrženega lon-
donskega dealerja.
Kraljica heavy metala JO-
AN JETT se je začasno preseU-
la v sam center grunge ročka
Seattle, kjer snema svoj novi
albvim. Pri snemanju ji bodo
pomagali znani glasbeniki iz
tega mesta, s skupino Bikini
Kili pa je že posnela prvi
komad.
Poleg starih mačkov folk
ročka Boba Dylana, Shanea
MacGowana, Vana Morrisona
in The Pogues, bodo v začetku
julija, na dvodnevnem Fleadh
Festivalu na Irskem, nastopili
še številni mlajši predstavniki
te spet popularne glasbene
smeri.
FISHBONE, najvidnejši
ameriški predstavniki t.i. fusi-
on-funk ročka, so kot pred-
hodnico novemu albumu izda-
li single z zelo dolgim in za
nekatere tudi poučnim naslo-
vom, »Give A Monkey A Brain
And He'll Swear He's The
Centre Of The Universe«.
ICE CUBE je pri nastopanju
v filmu Boyz N The Hood
skrbno opazoval režiserja fil-
ma Johna Singeltona in se ob
tem toliko naučil, da je sam
režiral video spot za svoj naj-
novejši komad »Kam's Stili
Got Love £or 'Em«.
STANE ŠPEGEL
HOLE, rockerice iz Los Angelesa, s pevko Courtney Love (žena
Nirvanista Kurta Kobaina) na č(4u, trenutno turajo po angle-
ških klubih, 18. julija pa se jim na velikem ročk spektaklu
Phoenix Festival obeta največji rastop v njihovi karieri. Jeseni
izide pri založbi City Slang že trt t ji album tega ženskega kvar-
teta, Courtney Hole pa namerava s pomočjo Kat BjeUand (Babes
In Toyland) še to poletje izdati samostojni EP.
PRED 5. LETI:
1. SHE'S LEAVING HOME..................................B. BRAGG
2. GOTTOBECERTAIN.............................KVLIEMINOGUE
3. SOMEWHEREINMYHEART.......................AZTECCAMERA
4. VOVAGE VOVAGE ..................................DESIRELESS
5. CHECKTHISOUT............................. LAMIX
6. CIRCLEINTHESAND...........................BEliNDACARLISE i
7. MVONETEMPTATION................................MICAPARISi
8. LOVE WILL SAY THE DAY.......................WHITNEY HOUSTON1
9. DONTGO.................................HOTHOUSE FLOWERS
10. PERFECT............................FAIRGROUNDATTRACTIONS]
PRED 10. LETI:
1. CANDYGIRL...................................... NEVVEDITION
2. EVEYBREATHYOUTAKE.................................POLICE'
3. BADBOYS..............................................WHAM!
4. CANT GET USED TO LOSING YOU........................THE SEAT ■
5. TRUE........................................ SPANDAUBALLET
6. TEMPTATION ....................................... HEAVEN17
7. NOBODY'SDIARY........................................YAZ0O
8. MONEYG0R0UND..............................STYLECOUNCIL
9. BUFFALOSOLDIER .................................BOBMARLEY
10. WHAT KINDA BOY YOU'RE LOOKING FOR ..........HOT CHOCOLATE
PRED 15. LETI:
1. RIVERSOFBABYLON....................................BONYM
2. YOU-RETHE ONE THATIWANT .............J. TRAVOLTA/ O. N. JOHN
3. BOYFROMNEWYORKCITY...............................DARTS
4. NIGHT FEVER........................................BEE GEES
5. IFICANTHAVEYOU............................YVONNE ELLIMAN
6. WHATAWASTE .......................................IANDURY
7. CA PLANE POURMOl......................... PLASTIC BERTRAND
8. LOVE IS IN THE AIR............................JOHN PAUL YOUNG
9. OHCAROL.............................................SMOKIE
10. BECAUSE THE NIGHT ...............................PATTISMITH
PRED 20. LETI:
1. CANTHECAN.....................................SUZlOUATRO
2. ONE AND ONE IS ONE ............................MEDICINE HEAD
3. SEEMYBABYJIVE.....................................VVIZZARD
4. RUBBER BULLETS.........................................10CC
5. ANDILIVEHERSO.................................PERRYCOMO
6. YOU'RE THE SUNSHINEOFMY LIFE ................STIVIEVVONDER
7. ALBATROSS .................................. FLEETVVOODMAC
8. STUCK IN THE MIDDLE WITH YOU................STEALERS VVHEEL
9. GIVE ME LOVE .............................. GE0R6E HARRISON
10. WALKINGINTHERAIN..........................PATRIDGE FAMILY
PRED 25. LETI:
1. YOUNGGIRL........................................UNION GAP
2. JUMPIN' JACK FLASH........................THE ROLLING STONES
3. HONEY.....................................BOBBYGOLDSBORO
4. AMANVVITHOUTLOVE ................ EN6ELBERT HUMPERDINCK
5. THIS WHEEL'S ON FIRE...........................JULIE DRISCOLL
6. BLUEEYES......................................DON PATRIDGE
7. HURDYGURDYMAN ..................................DONOVAN
8. DOYOUKNOWTHEWAYTOSANJOSE ...........DIONNE WARWICK
9. RAINBOWVALLEY ..................................LOVEAFFAIR
10. IDONTVVANTOURLOVETODIE........................THEHERD
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 22.00 uro.
SŠ
Št. 24 - 17. junij 1993
mM
Novi cvetovi
Žametniii vrtnic
Pred meseci je znani vodi-
telj TV oddaje Videomeh Bo-
ris Kopitar izdal prvo samo-
stojno kaseto z melodijami,
ki so takoj našle pot do ljudi,
še posebej pa naslovna Ža-
metne vrtnice, ki je postala
del železnega repertoarja če-
stitk in pozdravov na sloven-
skih radijskih postajah. Vse
melodije so delo triperesne
deteljice Milana Ferleža
(glasba), Ivana Sivca (teksti)
in Borisa Kopitarja (petje).
Fantje so odkrili zanimivo
tržišče ter se takoj lotih dela,
katerega plod so tri nove
skladbe s posebnim name-
nom ugajati ljudem ob ra-
zličnih slavnostnih priložno-
stih.
Prva skladba »Mama je
ena sama« je namenjena
vsem mamam, kjer je Ivan
Sivec v tekstu med drugim
zapisal ».. .mama je ena sa-
ma,/svet z njo se začne,/ka-
kor zemlja je,/ki cvet rodi./
Mama je ena sama,/luč sredi
teme,/ki obsije vse svoje
ljudi...«
Druga pesem je namenje-
na večni temi ljubezni »Le-
pota ljubezni«, kjer bomo
lahko tudi slišali ».. .daj mi
roko, spoznajva lepoto Iju-
bezni,/kot iskrica na dnu sr-
ca se sveti,/ko nežno te spet
objamem, s teboj le osta-
nem,/se zavem: srce ni ka-
men, ki leži sred vode,/saj
vzplamti v meni plamen, ki
prekrije mi vse gorje.«
Posebno novost predstav-
lja tretja skladba »Tvoj bla-
žen dan«, ki je namenjena
vsem, ki gredo k prvemu ob-
hajilu ».. .danes je tvoj bla-
žen dan, najin dragi otrok,/z
novo lučjo obsijan je pov-
sod,/danes je tvoj blažen
dan, srečni smo s teboj,/saj
gospodar ti podarU novo je
pot.«
Brez dvoma bodo vse tri
skladbe dobile širok krog
ljubiteljev, radijski program
pa se bo popestril. Vse tri
pesmi so zmes zabavnega in
narodnega melosa z vehko
mero glasbene estetike.
Priljubljene Žametne vrt-
nice so dobile nove cvetove,
ob tem pa je vredna pohvale
odločitev avtorjev, da niso
čakali na kaseto, ampak so
nove skladbe posneli in dali
na trg. Veliko koristnejše bo-
do, kot če bi čakale na ka-
seto.
TONE VRABL
Pop ioto
Pravilnega vrstnega reda
skladb ni napovedal nihče,
nagrada, ki jo podeljuje
sponzur oddaje, trgovina Pe-
tida Music Mania, pa se pod-
voji in znaša 5000 SIT.
Za skladbe, ki jih je tokrat
izbral naš glasbeni vu-ednik
Stane Špegel, lahko glasuje-
te v sredo, 23. junija ob 17.30
na telefonski številki: (063)
441-310 m 441-510.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Samostojna icaseta Staniča Falsa
Stanko Fajs je s triom
(Stanko Fajs harmonika, Jani
Pirš kitara in vokal, Ivan
Mum kitara in bariton) izdal
prvo samostojno kaseto »Pri
Založniku« z desetimi sklad-
bami. Melodije so napisali
Stanko Fajs, Jani Pirš, Franc
Lesjak in Mitja Mastnak, tek-
ste pa Marinka Pilko in Toni
Gaberšek. Snemali so v studiu
Radia Maribor, pri Bontonu in
končali ter kaseto izdali pri
Tin music na Ptuju.
Producenta sta bila Robert
Kljajič in trio Stanka Fajsa, na
kaseti pa so skladbe Pesem
v pozdrav, Korajžno bom za-
pel. Ljubezen na prvi pogled,
Dimnikar in Na zdravje ateju
(vokalne), Po lovskih poteh in
Pri Založniku (instrumental-
ni). Ti si kot balzam in Moja
solza je zaman (zabavni) ter
Tirolska narodna Tirolska po-
ročna koračnica.
Fajs je ob svojem prvencu
povedal: »Igram že od leta
1982 in ker sem imel več svojih
skladb, sem jih želel objaviti,
naj jih ljudje poslušajo. Pri
tem so mi pomagali razni pri-
jatelji, predvsem pa Jani Pirš
in Ivan Mum. Seveda pa kase-
te ne bi bilo, če mi ne bi poma-
gali še Keros d.o.o., Amon
d.o.o., kmečki turizem Založ-
nik in Bizjak, bistro Perkovič,
bife Irena Osek, foto Zorin in
Zdravihšče Atomske toplice.
Pripravljam nove skladbe, na
revije pa letos ne bom šel, ra-
zen v Zibiko, kjer sem tudi za-
čel. Bom pa dmgače več nasto-
pal po raznih prireditvah in
ohcetih, saj obojega ne zmanj-
ka. Ob tem pa se bo prileglo
tudi malo počitka, saj je bilo
snemanje m dmgo pri pripravi
ksisete kar napomo.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vurberi€ 93
v Vurberku, idiličnem kraju
na južnem delu Slovenskih
Goric, letos že dmgič organi-
zirajo festival vokalno instm-
mentalnih skupin slovenske
domače glasbe z diatonično
harmoniko in večglasnim pet-
jem. Festival se bo odvijal
v petek, 25. jimija ob 20. uri,
na atraktivnem grajskem dvo-
rišču, organizirajo pa ga Turi-
stično društvo Vurberk, Vide-
oton, Radio Maribor in Kaj, ki
se tmdijo, da bi na festivalu
predstavili tudi kaseto s festi-
valskimi skladbami.
Za letošnji festival se je pri-
javilo več kot 20 ansamblov,
organizator pa je med njimi
izbral naslednje: Bratje iz
Oplotnice, Jože Skubic in Sla-
povi, Ansambel bratov Poljan-
šek. Dan in noč, Blegoš, Pod-
krajski fantje, Fantje izpod
Vurberka, Fantje izpod Rogle,
Vrtnica, Primorski fantje, Bi-
striški odmev, Vigred, Ansam-
bel Francija Ocvirka in an-
sambel Simona Legharja. Vsi
se bodo predstavili z dvema
skladbama. Potegovali se bodo
za tri nagrade po oceni stro-
kovne žirije, nagradili pa bodo
tudi najboljši tekst in najbolj-
šo skladbo. Nagrajevalo bo tu-
di občinstvo.
Predtelcniovanji za nuj
Glasbena agencija Geržina
Videoton, Radio tednik Ptuj in
ZKO Slovenija bodo koncem
tedna pripravili predtekmova-
nji za letošnji festival domače
glasbe, ki bo 3. in 4. septembra
na Ptuju. Zanimanje je izred-
no, zato morajo zlasti še ne-
uveljavljeni in nepotrjeni an-
sambli v predtekmovanja, kjer
jih bo ocenila posebna stro-
kovna žirija in jim odprla ali
zaprla vrata sodelovanja na
Ptuju, kjer se bodo prvi večer
pomerili za Orfeje, drugi pa za
najboljše viže po mnenju žirije
in občinstva.
Prvo predtekmovanje bo
v petek, 18. junija ob 20. uri
v Motelu Čatež, kjer bodo na-
stopih Savica iz Bohinja, Ru-
bin iz Novega Mesta, Planika
Kranj, CIK CAK Škofije,
Fantje s klančka Kamnica,
Zlate strune Rogaška Slatina,
Blegoš Škof ja Loka, Fantje iz-
pod Vurberka Vurberk in Jože
Skubic iz Grosuplja.
Dmgo predtekmovanje pa
bo v soboto, 19. junija ob
19. uri v termalnem kopališču
Moravci v Slovenskih goricah,
kjer se bodo predstavili Vigred
Laško, Ajda Medvode, Dom-
žalski odmev, Slovensko gori-
ški kvintet Videm, Bistriški
odmev Slovenska Bistrica, Gaj
Ljubno, Fantje izpod Uršlje
Ravne na Koroškem in Rokon-
do Dravograd.
T. VRABL
R^OT/^RNICA
(0) prosti staveic
Piše Aleš Jošt
Čas hadža je. Podnebje se je
prijetno ohladilo. Nocoj je iz-
krvavelo Goražde. Zmrcvarili
so ga tanki. Tudi tisti iz Slove-
nije. Grozljivo.
Na domačem bojišču je mir-
no. Iz pol kilograma zrn sem
izmolzel pet htrov sojinega
mleka. Nevoščljivcem v brk:
kroto Citroen so nama kupile
zlate mame. Lepe pozdrave!
Videla sva film Boemsko živ-
ljenje. Pohvala gre tokrat Ki-
nopodjetju. Tista finta s pet
procentnim popustom pa je en
drek. Film je odličen. Fuck off
Holywood. Nekateri so naju
videli. Drugi samo slišali. Ki-
kiriki je težko odpakirati ne-
slišno. Izvinite! Buča se je od-
selila. Odšla je v kopalnico.
Tam spi v bani. Trenirava po-
leg, sedi in nehaj tečnarit. Bili
smo v Ljubljani. Oddali smo
mapo. Krota je žrla približno
10 litrov na 100 kilometrov.
Udobje stane! Barbarč je use-
kal avtomatskega. Drugo leto
se bo šolal v metropoli. To je
čas, ko se tudi Sofokles obrača
v grobu. Maturanti ječijo.
Strah ima velike oči. Šerbed-
žija ima majhne oči. Kratka
pavza. Kamilo mi sesa med
nogami.
Nov odstavek. V Kljubu so
nastopili izredni Demolition
group iz dolenjskih Cerkelj.
Slaba reklama? Bolj verjetno
slaba prebava.Nisem videl niti
enega Streljaka. Kamilo pravi,
da so na turneji. Blagor njim.
Obiskovalcev morda petdeset.
Kljub definitivno ni več naš.
Namenoma sem pozabil plača-
ti prvo pivo. Dolenjci veseli in
konkretni z jasnimi načrti in
obeti. Ozvočenje žalostno in
brezvezno. Vzdušje kot v Žu-
pančičevi grobnici brez hrane
in insektov. Medtem je tam
nekje od mrtvih vstala Ines.
Prišla je v visokih petah. Sme-
tana se je skisala. Grob je sko-
pan čez glavo. Čemu se potem
še hvahti z načrti za bodoč-
nost. Po moje gre za zahitost.
Veste, včasih si prav zaže-
lim, da bi se tudi moja kri
shladila kot se je vreme v tem
čudaškem juniju. Da mi ne bi
za vrat dihali mrtvaki ali pa
da bi vse to vsaj lažje prenesel.
Pa ne gre. Zadnji koncert
v Kljubu je bil zame samo ža-
lostni dokaz, da sem imel prav,
ko sem pred leti svaril pred
eksodusom rock'n'rolla in ob-
sojal mevžasto klubsko politi-
ko, ki ni videla dlje kot do svo-
je denarnice. Sedaj je kot je.
Opazoval sem občinstvo, med
katerim so prevladovali mladi
obiskovalci. Mislim, da se ne
motim, če rečem, da so se po-
čutili obupno zatrto, saj so po
končanem nastopu hitro izgi-
nili iz kolibe. Prava sreča je,
da stare mačke, kot so demo-
lišni ne more kar tako zjebat
in so odigrali odlično javno
vajo. Za tiste, ki jih zanima,
naj omenim, da bodo jutri zve-
čer, to je v petek, nastopili
v domačih logih, ki niso tako
daleč. Fešta bo v Krškem, na
vrtu gostilne Komočar. Druž-
bo pa bodo podžigali še laški
It's not 4 sale. Mir z vami!
Lestvica Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. CA PLANE POUR MOl - LEILA K (6)
2. TWO PRINCES - SPIN DOCTORS (2)
3. SOMEBODV TO LOVE - GEORGE MICHAEL + OUEEN      (5)
4. THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON (5)
5. (I CANT HELP) FALLING IN LOVE - UB40 (2)
6. VVHEEL OF FORTUNE - ACE OF BASE (4)
7. WHAT IS LOVE - HADDAWAY (4)
8. LIVIN-ONTHEEDGE-AEROSMITH (3)
9. IDONTVVANNAFIGHT-TINATURNER (1)
10. TRIBAL DANCE - 2 UNLIMITED (1)
DomaČe zabavne melodlje:
1. POT DOMOV - AVTOMOBILI (5)
2. LOLA-CHATEAU (8)
3. ČAS JE ZA ROČK & ROLL - DON MENTONV BAND (6)
4. VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA (4)
5. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND (1)
6. JESEN - ORLEK (2)
7. KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI (3)
8. BITKA MED SPOLOMA - JAN PLESTENJAK (3)
9. TVOJ SVET - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (5)
10. ZAKAJ JIM DAJEŠ - ROČK MAESTRO (2)
Narodno-zabavne melodije:
1. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (8)
2. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (5)
3. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA (5)
4. PONESI ME SAVINJA - HMEUARSKI INSTR. KVINTET      (2)
5. AVE MARIJO ZVONI - ALPSKI KVINTET (4)
6. POROKA V MAJU - KAMNIŠKI KVINTET (3)
7. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (1)
8. NASVIDENJE - ANS. FRANCA MIHELIČA (4)
9. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (1)
10. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
THE CRVING GAME - BOY GEORGE
EXPRESS - DINA CARROLL
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
SVETI PETER - TOMAŽ DOMICEU
ONA SPI - MIRABELLA
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
DIMNIKAR - TRIO STANKA FAJSA
NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI
Nagrajenca: Vera Grabner, Trubarjeva 6, Celje
Teodora Zidar, Velenjska 10, Žalec
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodijS
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št. 24 - 17. junij 1993
26
Čist' nor...
F*ribližno takšno oznako bi lahko nalepili svetu, v kate-
rem živimo. Pobijamo se, pretepamo, prepiramo... A ima
to sploh kasen smisel?
Večina tistih, ki kar naprej moralizirajo o nekakšnih
»človeških vrednotah«, mi postaja zoprnih. Zanima me
namreč, kako pravzaprav sami vedo, kaj je prav in kaj ne.
Na podlagi izkušenj, zato, ker so starejši? Ne verjamem.
In kako naj imam, na primer, za vodnike v življenju
učitelje, če se oni, ljudje, ki naj bi jih mi imeli za vzor,
v najbolj kritičnem trenutku obrnejo proti nam? V bistvu
so učence izkoristili za dosego svojega cilja - višje plače...
Ampak, kakor koli že: želim vam, da bi uspešno opravih
zaključne izpite, maturo in se le dokopali do spričeval in
(letos še posebej) resnično zasluženih počitnic.
NINA M.
Hrastova in...
njena boiečina
Vzpenjal se je v nebo, kot
mogočen vladar s hrapavo
kožo in zelenimi listi, ožarje-
nimi od sonca in jutranje ro-
se. Črte na deblu so pričale
o njegovi starosti. O starosti
hrasta, ki je v parku za jeze-
rom preživel že kar nekaj de-
setletij. Spremljal je usode
ljudi, ki so si bile tako različ-
ne. Poslušal je šepet zaljub-
ljencev, šumenje trave, otro-
ški jok, smeh... Ljudje so
prihajali in odhajali skozi ta
park, nihče pa se ni zmenil
ZANJ. Bil je vendar samo
hrast. Hrast! Kaj pa on ve
o težavah in bolečinah lju-
di?! Mogočen vladar parka
se nikoli ni zmenil za brez-
brižne poglede, ki so švigali
mimo njega, ampak se je
v svojem pustem dolgočasju
predajal soncu in njegovim
toplim žarkom.
Nekdo pa je vendarle pri-
tegnil njegovo pozornost.
Dekle z vranje črnimi lasmi,
ki so ji padali po vitkih ra-
menih. Bila bi čisto povpreč-
no dekle, če je ne bi povsod
spremljale oči, katerih barve
ni bilo mogoče ugotoviti. Še
najbolj so spominjale na tra-
vo, cvetočo travo, takšno, ki
cvete v maju. Toda, te oči...
Kljub neizmerni lepoti so bi-
le vedno žalostne in brezi-
zrazne. Druga dekleta so se
veselila življenja, na njenem
obrazu pa je bilo opaziti sled
bolečega trpljenja.
Pustega jesenskega dne je
sedla na eno izmed klopi
v parku, obraz je skrila
v dlani in začela hlipati.
Hrast je opazoval njeno bo-
lečino in, kot da bi jo hotel
zavarovati, je svoje veje ste-
goval niže, vedno niže, vse
dokler niso segle do njenega
vratu. Dekle se je zdrznilo in
uprlo svoj pogled v hrastove
veje. In takrat... takrat je
hrast spoznal, zakaj so njene
oči vedno tako žalostne in
brez leska. V teh očeh je pre-
nehalo sijati sonce, ugasnila
je lepota narave, barva neba.
V teh očeh je utonilo veselje
in žalost. Mlado dekle je bilo
slepo. Hrast je občutil njeno
trpljenje in neizrekljivo bo-
lečino te deklice in želel jo je
zavarovati pred zlom krute-
ga sveta, zato je pričel liste,
ki so viseli z njegovih vej,
pomikati proti njenemu
obrazu. Dekle pa se je okle-
nilo veje in pričelo pripove-
dovati.
Nekoč je bila tudi ona de-
khca kot vse druge. Veselila
se je, živela, igrala... Potem
pa je nekega dne v njeno živ-
ljenje prišel avtomobil. Pa
padec, kriki, nezavest... Ko
se je naslednjega dne prebu-
dila v bolnišnici, je bila okoli
nje popolna tema. Najprej se
je potipala po očeh, misleč
da ima obvezane. Ko pa je
začutila samo kožo, se je
zdrznila in pričela kričati.
Ko se je umirila vsaj toliko,
da je lahko pričela razmi-
šljati, je ugotovila, da se je
zanjo marsikaj končalo. Da
ne bo več svetlobe, barv, lju-
bezni v njenih očeh... Vedno
samo pusta in črna praznina,
ki jo bo spremljala vse živ-
ljenje. Od takrat ni več kri-
čala ali jokala. Še huje. Va-
njo se je pogreznila tista čr-,
na žalost, ki je ne moreš pre-
magati niti s solzami. In tako
se je začelo njeno življenje,
pogreznjeno v mrak...
Ob zadnjih besedah ji je
glas zamrl. Hrast jo je nekaj
časa pustil, da se je umirila,
potem pa ji je z vejami od-
stranil koder las in dejal:
»Mnogi ljudje imajo dar, da
vidijo lepote in tegobe življe-
nja, pa nočejo videti... Ti pa
želiš okusiti trenutke in
sladkosti življenja, pa ne
moreš. Ampak, to niti ni ta-
ko pomembno. Kmalu boš
namreč spoznala, da vidiš
več. V svojem srcu vidiš na-
mreč vse tiste lepote sveta, ki
bodo drugim ljudem, tistim,
ki gledajo z očmi, še dolgo
neznane.«
MATEJA MEJAVŠEK

Seveda, kavbojke! Si sploh
lahko predstavljate življenje
brez njih? Kavbojke so naji-
menitnejše bombažne hlače na
svetu! Sploh pa: kavbojke niso
samo hlače, temveč način živ-
ljenja!
Pri vsem tem pa kavbojke
sploh niso pridobitev našega
časa. Njihova zgodovina se je
začela nekje v sredini prejš-
njega stoletja, njihov »izimii-
telj« pa je bil Levi Strauss. Le-
ta 1847 je zapustil rodno Ba-
varsko in za bratom odšel
v Ameriko. Najprej je delal na
farmi. Potem ga je pritegnila
zlata mrzhca. Nazadnje pa se
je začel ukvarjati s trgovino
- zlatokopom je prodajal razno
kramarijo in druge potrebšči-
ne; med drugim tudi šotore.
Nekoč je v ta namen kupil pre-
cej bal modre jadrovine, a je
zlatokopi niso kupovali, ker so
bolj kot šotore potrebovali
močne delovne hlače. Podjetni
Levi je svojo zalogo jadrovine
dal predelati v hlače, ki jih je
potem tudi hitro prodal. In hi-
tro se je razvedelo, da so Levi-
jeve - po angleško Levi's - hlače
najbolj trpežne in najbolj po-
ceni. Ko je prodal vse zaloge
hlač iz jadrovine, je nabavil
grobo bombažno platno modre
barve, ki so ga izdelovali
v Južni Franciji. Ker so zlato-
kopi videli podobne hlače na
italijanskih mornarjih iz Ge-
nove, so Levijevim hlačam na-
deli ime modre genovčanke in
to po ameriškem izgovoru za-
pisali blue jeans.
Po drugi svetovni vojni so se
začele blue jeans seliti v Evro-
po, kamor so jih prinesli ame-
riški vojaki. Iz Zahodne Evro-
pe so prišle tudi k nam. Ker
smo jih pri nas najprej spozna-
li v ameriških kavboj skih fil-
mih, se jih je prijelo ime kav-
bojke.
Dokončno so kavbojke
v Evropi zmagale v študent-
skih demonstracijah leta 1968,
ker so takrat vsi sodelujoči
študentje nosili blue jeans kot
svoj razpoznavni znak in kot
protest proti uradni oblasti in
njeni politiki. Od takrat na-
prej so kavbojke simbol upira-
joče se mladine in »uradna«
uniforma skoraj vseh rocker-
jev in drugih glasbenih
skupin.
ZLATKA BUDNA
Utrinki
s sprelioda po
Polzeii
Člani literamo-novinarske-
fa krožka Osnovne šole Vere
lander na Polzeli so pripravi-
li in nam poslali lepo obliko-
vano brošuro o njihovem
kraju.
V tej brošuri so opisane vse
zgodovinske in turistične zna-
menitosti Polzele, brošura pa
je opremljena tudi z barvnimi
fotografijami Janeza Rojnika.
V brošuri je objavljenih tudi
nekaj domišljijskih spisov, pe-
smic in pa ekološko pismo, ki
so ga napisah člani ekološkega
kluba osnovne šole Vere Šlan-
der. Mi pa objavljamo razmi-
šljanje osmošolca Petra
Čvana.
Kaj mi pomeni leto
turizma?
v našem kraju imamo veliko
možnosti za hiter razvoj turiz-
ma, vendar te prednosti ne
znamo dovolj izkoristit. Grad
Šenek je Polzeli v ponos, ven-
dar ne privablja turistov. Na-
mesto, da bi bili prostori
v gradu urejeni v srednjeve-
škem stilu, so v teh prostorih
upokojneci. Skoraj vsakdo ve,
da je biser Polzele v bistvu
dom upokojencev.
Jaz bi to uredil drugače.
Zgradil bi novo stavbo, nekje
v čisti naravi, daleč od avto-
mobilskega hrupa in tovarni-
škega dima. To bi upokojen-
cem dobro delo, saj bi dihali
svež zrak. Grad Šenek pa bi
uredil tako, kot je bil v starih
časih. S tem bi privabil turiste,
ki bi si lahko ogledali graščino
od znotraj in njeno okolico,
zlasti še angleški park s stari-
mi mogočnimi drevesi. Tudi
grad Komenda je v podobnem
položaju. Pred našimi očmi
stari mogočnež vidno razpada.
Sicer se je pojavil Savinjčan
z denarjem in obilico zanimi-
vih idej, a žal jih ni uresničil.
Velika možnost, da bi v naš
kraj privabili turiste, so tudi
mlini. V preteklih časih je bUo
na PolzeU in v njeni okolici
veliko mlinov, sedaj pa je ostal
samo še eden. Če bi vsi ti mlini
zaživeli in mleli moko, bi lju-
dje iz drugih krajev množično
prihajali na ogled teh mlinov.
Če. bi na Polzeli rešili vse
težave, ki sem jih naštel, bi bil
naš kraj eden izmed najbolj
obiskanih v Sloveniji.
Haio, tam štrajic?
Morda veste, kako se sploh
lahko od katerega koli nor-
malnega teenagerja na svetu
pričakuje, da bo v soboto ob
enajstih dopoldne že vstal?
Nam to ni ravno najbolj jas-
no in zato, če v soboto že vsta-
jamo, počenjamo to samo za-
radi Teen-vala (pa še to z veh-
ko težavo). Včasih pa se nam
niti to ne posreči...
Tema oddaje: štrajk učite-
ljev. Odpremo telefone. Naj-
prej   pokliče  nekaj   mladih.
med katerimi je večina prepri-
čana, da s štrajkom učiteljev
ni nič narobe. »Kar naj, nam
vsaj v šolo ne bo treba,« je po-
gumno izjavil neki trinajst-
lenik.
Ampak, ugotovili smo, da
tudi mladi razmišljajo dovolj
kritično. »Moja starša oba
skupaj ne zaslužita tohko kot
en učitelj,« je dejala neka še-
stošolka, »pa preživljata mene
in brata. Le koga bi zanimalo,
če bi onadva štrajkala? Najbrž
bi ju vrgli iz službe! Učiteljev
pa ne bodo.«
Teen-valovcem se je pridru-
žilo tudi nekaj starejših poslu-
šalcev in večina je imela
o stavki učiteljev negativno
mnenje. Škoda, da ni poklical
še kasen učitelj; najbrž bi bilo
zanimivo slišati tudi njegovo
nrnenje.
Sicer pa se vsi skupaj inten-
zivno pripravljamo na počitni-
ce, ko bomo, med drugim, tudi
Teen-valovci dokaj spremenili
našo oddajo in zaštartali z no-
vim, poletnim konceptom.
Predloge še sprejemamo!
NINA M.
Z NT&RC V Gardaianil
Turistična agencija Dober dan, ki je organizator izleta v Gar-
daland, ima novo poslovalnico v blagovnici Metro v Celju, tako,
da se lahko za izlet v Gardaland od sedaj prijavite tudi tam.
In kdo so izžrebanci, ki bodo z agencijo Dober dan v Garda-
land potovali zadnjo soboto v jimiju? Boris Drame, Zgornje
Tinsko 44, Loka pri Žusmu; Nataša Grudnik, Bračičeva 4,
Velenje; Metka Čajko, Pot na Brod 10, Radeče.
Justifv Niv Love
Madonna
I wanna kiss you in Pariš
I wanna hold your hand in Rome
I wanna run naked in a rainstorm
Make love in a train cross-country
You put this in me
So now what, so now what
Waiting, needing, waiting
For you to justifv my love
Hoping, praying
To justify my love
I want to know you
Not like that
I don 't wanna be your mother
I don't wanna beyour sister either
I just wanna be your lover
I wanna be your baby
Kiss me, that's right, kiss me
Wanting, needing, waiting
To justify my love
Vearning, burning
For you to justify my love
What are you gonna do!
What areyou gonna do!
Talk to me-tell me your dreams
Am I in them?
Teli me your fears
Are you scared
Teli me your stories
Fm not afraid of who you are
We can fly
Poor is the man
Whose pleasures depend
On the permission of another
Love me, that's right, love me
I wanna be your baby
Wanting, needing, vvaiting
For you to justify my love
Fm open and ready
Foryou to justify my love ■
Št. 24 - 17. junij 1993
271
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Draeo Medved
30. nadaljevanje
Toda življenje je neizprosno
ogledalo: na posameznih pri-
merih, se je pokazalo da je
zgolj pridobitniška politika,
vezana na količinsko, vagon-
sko proizvodnjo vina, najbrž
bolj škodila kot koristila do-
bremu imenu slovenskih vin,
da je trgovina prevečkrat, kot
bi si smela dovoliti, slabo pro-
dajala slovensko vino; in da
trženje z dobrim imenom ni
mačji kašelj, in da starosvetni
prazniki, vezani na vinsko
kulturo, niso pustna veselica
in kvazimaškarada s krinko
neznanja in nepoznavanja obi-
čajev lastnih prednikov in na-
ših vrednot.
V tovrstno problematiko so-
dijo tudi večna vprašanja
o tem, kaj je dobro, zdravo vi-
no. Na to vprašanje navadno
izoblikujemo dva stereotipa:
dobro in zdravo je vse tisto,
kar je domače, in umetno, na-
rejeno, torej slabo in nezdravo,
je industrijsko, torej vse tisto,
kar pride iz velikih kleti, kjer
imajo takšno tehnologijo, da
vino »delajo«, kajti velike kleti
v okviru zadrug in kombina-
tov so tudi nekakšen sinonim
za trgovino, velike sisteme
- dobiček torej.
Kdor je kdaj hodil med naši-
mi vinogradi, je lahko videl,
da samorodnice niso samo na
brajdah, temveč so tudi v pre-
nekaterem vinogradu in jih
zato najdemo tudi v »plemeni-
tih« vinih.
Zato bi bilo prav, da si naj-
prej na točimo čistega vina, kaj
je to čisto vino in kaj se sme
tako imenovati. Seveda se nam
na to postavlja že novo vpra-
šanje: kdo pa je določil norma-
tive, po katerih se sme kaj
imenovati in po katerih so sa-
morodnice v ilegali in niso
uradno priznane, temveč so na
seznamu za iztrebljenje?
Zdi se mi prav, da damo
obema platema možnost »jav-
nega nastopanja« in obstoja
seveda in da ju umestimo na
ustrezno mesto. Ali preproste-
je: zaradi renskega rizlinga ne
bi smeli iztrebiti šmamice in
njenih sorodnikov seveda, ta-
ko kot ne bi smeli prodajati
šmamice za  renski rizling.
Res, zelo poenostavljeno.
Ali pa takole: sodobno vino-
gradništvo in vinarstvo sta do-
segla zlasti v dmgi polovici te-
ga stoletja vehk napredek in
kdor misli, da v velikih kleteh,
kjer razvijajo sodobno tehno-
logijo pridelave vina, vino le
»delajo«, ga »kvarijo«, se moti.
Mnogi se bojijo kemikahj in
žvepla. Toda brez njega ne gre,
je pa res, da se vinarji razhku-
jejo v izkušnjah in rabi žvepla.
Kdor z njim ne zna dobro rav-
nati, se to tudi na vinu pozna.
Dr. Slavica Šikovec pravi:
»Zaradi nepoučenosti nekateri
porabniki vina menijo, da je
nežveplano domače vino bolj
zdravo. Takoj na začetku mo-
ramo na to vprašanje odgovo-
riti z odločnim ne. Domača
nežveplana vina imajo navad-
no, poleg tega da učinkujejo
oksidirano in sortno neznačil-
no, lahko še številne dmge se-
stavine, ki so proizvod delova-
nja mlečno ali ocetnokislin-
skih bakterij... Brez žvepla-
nja za zdaj ni mogoče proizve-
sti neoporečnega vina... vsak
proizvajalec vin si prizadeva,
da ohrani sortno značilnost,
stabilnost, in sicer s čimmanj
žveplovega dioksida, ne pa
brez... za žveplov dioksid
v vinu pri ozaveščenosti enolo-
gov in inšpekcijski službi, ve-
lja za porabnike izrek Marka
Twaina: Sem star mož, ki je
imel v življenju vehko skrbi,
vendar večina od njih ni bUa
potrebna.«
Dr. Šikovčeva odgovarja tu-
di na vprašanje, ali se v sodob-
ni tehnologiji vina uporablja
veliko kemikalij: »Ne, vendar
zbuja tabujska tema o čiščenju
vina pri porabniku vehko ne-
zaupanja. Stara oznaka o čiš-
čenju vina, ali če jo prevede-
mo, dobesedno lepšanju vina,
obsega celo vrsto enotehnolo-
ških posegov in dodatkov či-
stilnih - stabilizacijskih sred-
stev, ki so namenjena bistre-
nju, stabihzaciji vina in tudi
čistosti okusa. Nekatere od
njih so uporabljali že Rim-
ljani.«
Da, vino je treba znati nare-
diti. Res pa je tudi to, da so
mnoge kleti, in to počno še da-
nes, pa danes manj kot včeraj,
v želji po velikem zaslužku de-
lale vino tako, da so izničile
pristnost sortnega izbora in
z neustreznim rezanjem nare-
dile slabo uslugo domačemu
pa tudi z juga uvoženemu
grozdju. Kaj to pomeni? To po-
meni to, da so imele nekatere
kleti velike apetite, pa so uva-
žale grozdje iz Srlaije, Make-
donije, Hrvaške in ga mešale
z domačimi sortami. Tako smo
dobili ponekod slab laški ri-
zling ali sauvignon, vemo, da
smo dobivah dolenjski cviček
iz Zagreba, in še bi lahko na-
števal. Tak način »izdelova-
nja« vina je povzročil tudi to,
da slovenska vina niso več kot
doslej, potovala v tujino v bu-
teljkah z res odličnim vinom,
temveč smo jih čez mejo pove-
čini vozili v cistemah. Tako so
izgubila svoje (pošteno) ime ali
pa si sploh niso ustvarila ime-
na. Zakaj ne bi mogli tudi mi
prodajati dolenjski cviček kot
lokalno posebnost, kot počno
Avstrijci s svojim schilherjem?
Spomnimo se tudi, kaj znajo
narediti Francozi s svojim
znamenitim beaujolaisom, ki
bi bil lahko mirne duše sorod-
nik našega rdečega bizeljčana.
Slovenski vinarji bi morali,
dnižno z državo seveda, več
vlagati v tovrstno kulturo ko-
municiranja. Ne le doma, tudi
v tujini. Toda to zahteva vla-
ganja, predvsem pa sistema-
tično in študijsko delo. Hitre
naključne in kampanjske ak-
cije ne rode sadov.
Ozrimo se tudi po embalaži.
Čeprav se je v zadnjih letih
ravno na tem področju marsi-
kaj spremenilo na bolje, so še
vedno kleti, ki so premalo po-
zome tudi do tega elementa.
Veliko novega je \Tiesel
v kulturo oblikovanja vinskih
steklenic mednarodno uve-
ljavljeni oblikovalec Oskar
Kogoj iz Mima, ki je zasnoval
slovensko steklenico, pa ste-
klenico Lepa Vida, Smeltovo
steklenico, steklenico za naj-
starejšo trto na svetu, za Vina-
govo pozno trgatev renskega
rizlinga Piramido, za kraški
teran, steklenico Tartini za pi-
kolit, pa serijo steklenic za be-
lokranjsko žganje družine Fi-
lak in kozarce za vse vrste vi-
na.. Njegove steklenice so ne-
kaj novega zaradi tega, ker so
izvime, so sad dolgoletnega
dela in študija. Mnoge kleti
kupujejo steklenice v Itahji.
Vse to so tiste lastovke, ki pri-
našajo pomlad tudi na tem po-
dročju našega vinarstva, obe-
nem oa se uveljavlja tudi spoz-
nanje, da ni dovolj pridelati
dobro vino, temveč, da ga je
enako pomembno ali pa še po-
membneje dobro prodati, sicer
je bU »ljubezni tmd zaman«.
Enako je tudi v'zasebnem
vinogradništvu. Odlični vino-
gradniki dobro vedo, da je naj-
boljša zaščitna znamka le vr-
hunska kakovost. Vse manj pa
je takih, ki so bili v želji za
dobičkom dati na trg kaj čud-
ne zvarke, ki so bili daleč od
pristnega vina. In prav med
zasebniki je v zadnjih dveh le-
tih prava poplava novih oblik
steklenic in etiket.
Torej kmečko ni nujno do-
bro in zdravo, a tudi ne škod-
ljivo in slabo, kot družbeno ne
more biti samo po sebi umetno
in nepristno. Je pa po zdajš-
njih izkušnjah, reziiltatih in
v zadnjem času tudi po med-
narodno priznanih merilih vse
bolj tudi kontrohrano in vr-
himsko.
Pomudimo se še trenutek pri
dveh pojmih: pristno in nare-
jeno. Kaj je eno in kaj drugo.
Če govorimo o vinu, si mno-
gi ljudje predstavljajo pod
pojmom pristno vino vino, ki
ni narejeno. To pa pomeni, da
je bilo grozdje obrano, stiska-
no in spremenjeno v mošt, od
tod dalje pa je brez dodatkov
sladkorja in vseh drugih pri-
mesi (razen žvepla seveda, to
velja zlasti za bele sorte), na-
stajalo vino...
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 24 - 17. junij 1993
291
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
30
Radio med Ceijsifimi grofi
Priznati je treba, da smo se
radijci v soboto zvečer, ko smo
tudi naš večerni program oble-
kli v poletno srajčko, počutili
kar malo grofovsko razkošno.
Večer smo si namreč zamislili
tako, da smo se neposredno
v program oglašali kar z dveh
prizorišč: z ročk žura v Gri-
žah, kjer so sicer prireditev za-
radi slabega vrčmena odpove-
dali, kar sta naša terenca, Na-
da in Mičo, žal, morala sporo-
čiti v eter in tako so ostala
javljanja šla po dežju in s Sta-
rega gradu. Tam je te dni na-
mreč vse tako kot za časa Celj-
skih.
Popoldanski dež s točo ni
ustavil večerne vaje celjskih
gledališčnikov, ki na avtentič-
nem prizorišču pripravljajo
Novačanovega Hermana Celj-
skega. Ne da bi z neposrednim
prenosom preveč motila eno
glavnih vaj za današnjo pre-
miero, sta radijski lonček za
obogatitev programa prisloni-
la Mateja in Bojan. Janez Ber-
mež, v vlogi Hermana Celjske-
ga je bil prijeten sogovornik,
še bolj odličen pa bo na odru,
skupaj s svojimi kolegi, igralci
in množico statistov, ki bodo
v poletnih večerih oživljali
Stari grad. Ta je dobil zadnje
dni povsem novo podobo in
s kostumiranimi igralci in
množico statistov se prišlek
mimogrede vrne nekaj stoletij
v preteklost.
V soboto zvečer, po nevihti,
ki je z glasnim in svetlim po-
kom načela tudi električno na-
peljavo za osvethtev scene, je
bilo na gradu hudirjevo hlad-
no, vendar je ekipa vztrajala
in vajo pripeljala do konca. Mi
pa tudi naša javljanja, pa še
zgodovino Celjskih smo na hi-
tro obnovili, si ogledah del va-
je, tako da lahko ogled zdaj
tudi vam toplo priporočamo!
MP, Foto: EE
REVIZIJA RUMENEGA CE
Kdo je spaifirai romantiico?!
Naša varnost je definitiv-
no ogrožena. Tako rekoč
z vseh perspektiv: zgoraj so
ozonske luknje in sateliti,
spodaj se množijo podgane,
mafija, povojni dobičkarji in
militantni črvi, z desne gro-
zijo samotni nočni spreha-
jalci, vročekrvni izganjalci
čebule in česna, po levi se
vrača nekdanji režim, prehi-
tevajo se preprodajalci hi-
trih limuzin, lahkega orožja
in težkih drog, od zadaj nas
kraspajo, spredaj ližejo,
vmes prisluškujejo, notri vas
nategnejo, zunaj pozabijo,
v jugovzhoda pridejo in na
zahodu vas preverijo. Po
vsem tem.
PreFvo olajšanje je, ko vam
psihiater pove, da vas daje
paranoja. V Savinjo zmečete
vse pištole, alarmne napra-
ve, kuhinjski pribor, dia-
fragme, razpršilce, zaščitne
maske. Mama..., skratka,
vse kar vas ponavadi ščiti
pred vsiljivci. Zaklonišče pa
spremenite v sp'ominski cen-
ter brezskrbne mladosti. In
neke nedolžne sobote pod te-
ve štiri vpišete še drugo ime
za vlomilca.
Krasno. Odpotujcte
v zdravilišče, še prej pa na
vhodna vrata nabijeteposter
Helena Blagne in pripišete,
da naslednji teden ne potre-
bujete mleka.
Ko se povsem zrahljani vr-
nete domov, vas šokira Zlat-
ko Dobrič, ki ga je nekdo za-
menjal s Helenco. In spodaj
pripisal: »Potrošnik je the
best, Peterle pa sploh ni co-
oL« Oh, krokodilčki, pomi-
slite. In se zapodite na WC,
ker vas tišči že od Šentjurja.
Spokojno se polulate in
končno dojamete, da je ta
dežela v bistvu vama. S či-
mer bi se prav težko strinjala
vsaj polovica ogrožanih po-
slušalcev Rumenega CE: ki
se bojijo tepiharjev, južnja-
kov in beguncev, brezposel-
nih nepridipravov, krvoloč-
nih sosedov, temačnih ulic,
sladoledarjev s temnimi oča-
li in podobnih junakov iz
filmskih uspešnic.
Poslušalko Jožico je včasih
strah. Pa kljub temu ni zaš-
čitena. Zato pa ima gospa
Stanka odvetnike in po svo-
jih močeh lovi kriminalca,
takrat pač, ko ji soseda ne
meče kamenja pred hišo. Kar
neugodno, saj ga mora po-
tem zmetati nazaj.
Nekako še gre, ko se neče-
sa na vsak način otepaš. Bolj
zoprno je, če ti zmikavt
ukrade - ali kot se je včasih
pravilno reklo - odtuji nekaj
zanesljivo tvojega. Ne boste
verjeli: pred časom sem na
Ministrstvu za notranje za-
deve pozabil Police očala. Še
zdaj ne vem, ali v recepciji
ali pri bivšem šefu krimina-
listične službe (intervju pač).
Kakor koli, vzela jih je me-
gla. V trenutku.
Piše Bojan Kranjc
RADIJSKI SPORED
od 17. do 23. junija
RADIO CELJE
četrtek, 17.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30 \
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja l<ronika j
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-1
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute zai
zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred-i
stavlja, 11.45 Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, i
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00;
Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), i
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek,
sporeda. I
Petek, 18.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,]
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja'
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00'
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.45 Sre-;
dozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RaS), 13.30 šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00:
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek spo-':
reda.
Sobota, 19.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, ■
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 11.45 Sredo-;
zemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 i
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 čestitke in-
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodiji
- LZM, 19.30 Večerni program - o ženski urejenosti, koktajl želja,;
časovni stroj 22.00 Zaključek sporeda. i
Nedelja, 20.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo-,
skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 11.45 Sredozemske igre,:
12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), ^
13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 21.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC j
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga'
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 i
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,;
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 11.45 '
Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do;
13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in ;
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača:
glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 22.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,;
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja j
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, i
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 11.45 Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,-
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, \
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,'
17.30 Zimzelene melodije, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 23.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, i
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja*
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, ■
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15;
S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 11.45;
Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do \
13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in i
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto,'
18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,;
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno \
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 In 100,3 MHz - stereo. \
Na zaslišanju
gospod Zioiiec
še nekaj dni nas loči od
poletja in še teden dni do
šolskih počitnic, ko bodo
brezskrbno zadihali vsaj šo-
larji. Avtorji oddaje Glasba
je življenje si daljšega dopu-
sta ne bomo privoščili, tako
da vas tudi poleti vabimo na
naša sobotna srečanja.
Ta teden z veseljem napo-
vedujem gosta za našo glas-
beno zasliševalno mizo, ki bo
nihče drug kot pesnik Ciril
Zlobec. Srečanje z njim bo
prav gotovo doživetje, saj
s svojo pretehtano in lepo
slovensko besedo zadovolji
okus še tako zahtevnega po-
slušalca.
Kot otrok je Ciril Zlobec
igral na piščah, ki si jih je
sam delal, kot pastirček.
Najbolj so bile podobne blok
flavti. Tradicionalna otroška
igračka pa so bile tedaj tudi
žepne orglice, ki so tudi da-
jale možnost glasbenega iz-
življanja.
Verjetno ne veste, da je go-
spod Zlobec napisal besedilo
za slovensko popevko Polet-
na noč, ki je postala hit Mar-
jane Deržaj. Želel je ostati
anonimen, ker je bilo tedaj
za pesnika sramotno, če je
napisal tekst za popevko,
vendar na Slovenski popevki
je Poletna noč zmagala in
avtorja so obelodanili. To je
pesnika Zlobca izučilo, da
nikoli več ni napisal teksta
za popevko.
Kot do vseh stvari v življe-
nju, je gospod Zlobec strpen
tudi do glasbe. Pred nobeno
glasbo si ne maši ušes, ven-
dar pravi, da mu je, kot uži-
valcu glasbe, najbližja kon-
certna, resna klasična glas-
ba. To rad posluša, pomirja
ga, koncentrira, daje mu ob-
čutek notranjega lagodja.
Pogosto obišče kakšen kon-
cert.
Simona Ho O
Femme fatale
na radiu
Sobotni večerni program, ki
ga je pod svojo »srajčko« spre-
jela voditeljica Maja Šumej,
bo od sobote, 19. junija, takoj
po 20. uri skrbel tudi za dobro
počutje tako moških kot
žensk, v posebni pol umi od-
daji Femme fatale, avtorice
Vladimire Skale.
Seveda gre v prvi vrsti za
oddajo o ženski, ki želi biti iz
dneva v dan bolj urejena in
privlačna - fatalna. Kot pravi
Aleksandra Skale, ki ji bo ci-
klus svetovalnih oddaj v sode-
lovanju s številnimi priznani-
mi strokovnjaki pravi izziv,
želi z oddajami doseči, da bi
ženske postale bolj lu-ejene,
bolj samozavestne, bolj pri-
(K vlačne, bolj uspešne, kar vse je
pogojeno z dobrim videzom
vsake ženske, ne glede na leta.
»Želim narediti živahen ra-
dijski kotiček, z veliko dobre
glasbe, ki bo sodila v ta sklop,
tudi s kontakti s poslušalci in
nasveti o tem, kako se kdaj
obleči, naličiti, oblikovati
modno pričesko, zaščititi ko-
žo, da bo ostala dolgo sveža in
mladostna. Moja prva gostja,
to soboto, bo priznana ma-
skerka Meta Bizjan iz Ljublja-
ne, ki bo svetovala o negi
obraza, ličenju in modnih
trendih Učenja,« pravi Vladi-
mira, ki se je na oddaje dobro
pripravila in upa, da bo prido-
bila tudi širok krog poslušalk
in poslušalcev. Prihodnjo so-
boto pa bo v večernem valu
njena gostja Brigita Štravs, ki
se ukvarja z modnim frizer-
stvom in tema bo brez dvoma
enako »fatalna«.
Na vprašanje, kako se po
njenem mišljenju oblači dan-
današnja ženska, pravi: »Mla-
dina se oblači dokaj zanimivo,
ima svoj stil, ki ga narekuje
tudi mladost. Opažam*pa, in to
me zelo veseli, da teži k sodob-
nemu, lepemu, okusnemu
oblačenju tudi srednja genera-
cija, in prav tu vidim široko
področje za postavitev teme-
ljev radijski oddaji Femme fa-
tale, ki jo je podprl tudi spon-
zor. Ljubljanska banka.«
Nasvet za te dni: »Obraz si
pred sončno pripeko zaščitite
s senčnikom na glavi, lase si
spnite navzgor, uporabite čim
manj dekorativne kozmetike,
oblečite obleko iz lahkega, pa-
dajočega materiala, pa se bo-
ste udobno počutile in še ele-
gantne boste po vrhu. Sicer pa
- dobimo se v soboto zvečer na
radiu Celje ob 20. uri.
. _......      ........_________.^MP.
Št. 24 - 17. junij 1993
31
št. 24 - 17. junij 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
z današnjim dnem se
v Modnem klepetu na straneh
Novega tednika začenja ob-
ljubljena nanizanka o ko*palni
modi. Glede na vreme, na dej-
stvo, da se v morju že nekaj
časa kopajo tudi manj pogum-
ni in odločni kopalci ter to, da
je tudi večina letnih bazenov
že najmanj en teden odprta, je
že tudi skrajni čas, kajne?
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik je za za-
četek pripravila nekaj sploš-
nega o kopalkah, sledili pa bo-
do naslednji tematsko precej
bolj ozki nasveti, kako izbrati
prava oblačila za na plažo, če
želite, da se resnično prav vsa-
ka prirojena oziroma pridob-
ljena pomanjkljivost na posta-
vi ne bi že od daleč videla.
Velja poskusiti!
V začetku prihodnjega ted-
na naj se v tajništvo našega
uredništva oglasita nagrajenki
meseca maja - Lučka Belak,
Kajuhova 9 iz Celja, ki bo pre-
jela imikaten, ročno pleten pu-
lover oziroma bluzo in Sonja
Drobne, Gornja vas 26a iz
Šmarja pri Jelšah, ki bo preje-
la uirikatno, ročno poslikano
ovratno ruto oziroma šal.
Že danes, čeprav smo šele
sredi meseca, pa naj na kratko
najavimo tudi Modni klepet na
valovih Radia Celje 26. jvmija,
zadnjo soboto v mesecu, torej.
Naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik bo govorila
o poletnih oblačilih za vse ti-
ste, ki s svojo postavo niso naj-
bolj zadovoljni.
Uredništvo
Radikalni preobrati
»mokre« mode
Pomlad se že resno spogle-
duje z vročim poletjem, torej je
skrajni čas, da malce poklep)e-
tamo o tistem najbolj »mo-
krem« poletnem oblačilu - ko-
palkah.
Kopalke so seveda najbolj
aktualne počitniške cimjice,
razen za tiste, ki kljub groze-
čim ozonskim luknjam še ved-
no vihajo nos nad »oblečenim«
kopanjem in sončenjem. Men-
da pa je za takšne aktivnosti
povprečen ženski svet kar rad
vsaj malce oblečen. Tudi mo-
dre kreatorske glave so mu le-
tos odobravajoče prikimale in
poskrbele za radikalen preo-
brat v kopalni modi. S precej
več blaga, predvsem pa s silno
spodobnim krojem se ponašajo
najbolj aktualne kopalke sezo-
ne '93.
Zvezda poletja je seveda
enodelni kopaliii kostim, ki
s svojim elegantnim videzom
mimogrede zakrije še kakšno
prirojeno ah pridobljeno ne-
pravilnost na postavi. Prav nič
ni zaničevan tudi dvodelni ko-
palni kostim, le da sta si zgor-
nji del hlačk in spodnji del ne-
drčka bistveno bližja kot smo
bih vajeni doslej...
Barve so seveda tiste, ki
ustvarjajo celostni modni vtis
- letos so poleg črne in bele
vodilne grafitno siva, barva
sivke in cvetočega rožmarina,
vsi morsko modri in travniško
zeleni odtenki, barva pistacije,
vanilije, mlečno rumena,...
O krojih in dilemah, ki so
prisotne pred izborom kopalne
obleke, če postava ni za 5, pa
prihodnjič. VLASTA
Anketno nagradno vprašanje:
Katera izmed vodilnih barvnih nians letošnje poletne mode
vam je najbolj všeč:
l.VSI ODTENKI MORJA,
2.REČNO ZELENA, PISTACIJA,
3.PEŠČENO RJAVI TONI,
4.DIMN0, GOLOBJE SIVA,
5.MLEČNO RUMENA
Vsejavanje in obnova travne ruše
Zaradi lanske poletne in le-
tošnje zimske suše je travna
ruša precej razredčena, kar se
dobro vidi tudi po prvi košnji.
Da ohranimo isto kvaliteto kr-
me in da se travinje ne zaple-
veli preveč, moramo vsejati oz.
dosejati določeno travno de-
teljno seme. Na našem travni-
ku si ogledamo katere trave ali
detelje primanjkuje in tiste
dosejemo. Če pa je travnik res
redek in ne bi imeli nič pridel-
ka, ga preorjemo (če je možno)
ali prebranamo in na novo po-
sejemo travno deteljno meša-
nico.
Glede na naše zahteve in po-
goje jih lahko sami sestavimo
ali pa vzamemo mešanico, ki je
že pripravljena (mešanice iz
Semenarne - travnik H, TDM
1, TDM 2, TDM 3).
Priprava površine za
vsetev In setev TDM:
- po majski košnji oz. oprav-
ljenem drugem ali tretjem ob-
hodu črede, lahko vsejemo se-
me trav in detelj,
- vsejemo določene trave in de-
telje (trpežna ljuljka - 8 kg/ha
in bela detelja - 2 kg/ha),
- setveno gnojenje - 50 kg/ha
N in 90 kg/ha P2O5 in 140 kg/
ha K2O,
- redno dognojevcmje40-60 kg/
ha N,
- valjanje-tlačenje(vsejanopo-
vršino moramo obvezno p)otla-
čiti zato, da pride seme mimo
rastoče trave do zemlje in bo
bolje kalilo).
-približno štirinajst dni po
vsejavanju travno deteljnega
semena je priporočljivo da
travno rušo pokosimo, če zra-
ste premočno, zato da ne bi
zadušila rahlih mladih se-
jančkov.
Priprava tal In setev
TDM:
- klasična obdelava tal z ora-
njem in brananjem
- priprava tal z uporabo freze
-uporaba herbicida glifosata
(roundup, boom efect, herba-
top, cidokor) in po 3 tednih
površino prebranamo ah pre-
orjemo in sejemo travno de-
teljno seme.
-setveno gnojenje in redno
dognojevanje je isto kot pri
vsejavanju
- varovalni posevek je pri spo-
mladanski setvi obvezen, pri
'poletni in jesenski setvi pa ga
ne potrebujemo
- valjanje-tlačenje(majhnepo-
vršine, kjer smo izkopali ple-
vel lahko seme pohodimo ali
povaljamo.
Setev metuijnic:
Agrotehnika priprave tal ter
setev je ista kot za setev travno
deteljnih mešanic. Za trpež-
nost metuijnic (detelje in lu-
cema) je izredno pomemben
čas prve košnje po setvi. Prva
košnja po setvi mora biti
opravljena v času polnega cve-
tenja metuijnic tudi na račim
kvalitete knne, ki je tedaj že
stara.
Seme trav in detelj lahko se-
jemo ne glede na letni čas. Od-
visni smo samo od časa in koli-
čin padavin, ki bodo padle
v času kaljenja in razraščanja
trav in detelj.
TATJANA PEVEC,
dipl. inž. kmet.
ASTROLOŠKI KOTIČEK
Astrolo^inJe CUANE
Šifra: Poletie 93
v mojem življenju je veliko
negotovosti. Zanima me, če se
bom znova poročil, ali bom
dobil službo, pa tudi kako se
bo razrešil spor na sodišču. Za
odgovor se v naprej zahva-
ljujem!
rVANA: Ste človek, ki mu
poletni del leta od juhja do
septembra nikoh ni najbolj
naklonjen za zdravje in delov-
ne zmogljivosti. Ta dva, včasih
tudi trije meseci, so za vas
vedno čas preizkušnje. Seveda
pa se vam bo letos obnulo na
bolje, vendar postopoma. Več-
je rezultate lahko pričakujete
v naslednjih petih letih, kajti
čaka vas vzpon na finančnem
in družinskem področju. S po-
roko ne hitite, če pa že morate,
se poročite v jesensko-zim-
skem obdobju, ko bodo tudi
finančne družinske zadeve
bolj urejene. Pravo ljubezen
boste v sebi razviU šele v na-
slednjih dveh letih. Morda ste
doslej čustva vse preveč pove-
zovaM z materialnim, sedaj pa
se bo to obnulo. Pozornost,
nežnost in občutek za težave
drugih se vam bodo pozitivno
obrestovali. Drugi bodo začu-
tili spremembo v vašem vede-
nju in se spremenih tudi do
vas. Več veselja in optimizma
vnesite v svoje življenje! Od
jeseni pa do konca januarja
boste reših večino problemov,
ki vas sejdaj mučijo. Če morete,
potem raje preložite zadeve na
sodišču na jesen, planeti so
vam takrat bolj naklonjeni.
Zdravje lahko ohranite, če se
držite srednje-zlate poti: no-
benega pretiravanja, še pose-
bej ne poleti, ko ste šibkejši.
Generahio gledano se vidi, da
bodo vaše želje dosegle svoj
cilj do konca tega tisočletja,
kasneje pa dolgo ne boste ime-
h več problemov. Nekoliko
bolj pa morate paziti pri vož-
nji z avtomobilom, na poteh,
ki se tičejo krajših relacij, pa
tudi v odnosih s sorodstvom,
ki ni najožje. Če se boste izogi-
bah skrajnostim, boste dosegU
največ po mirni poti.
Šifra: Narcis
Imam problem, ki najbrž ni
ravno običajen, vendar vas
prosim, da mi ga pomagate
osvetliti z astrološke plati.
Končal sem študij in se zapo-
slil. Živim pri starših, ki neka-
ko pričakujejo, da se bom po-
ročil, imel otroke in podobno.
Jaz pa nosim v sebi skrivnost,
ki jo poznata le dva moja do-
bra prijatelja. Sem homosek-
sualno usmerjen in vso puber-
teto me je to mučilo, zato sem
odšel v srednjo šolo in na štu-
dij v drugo mesto, stran od
staršev. Sedaj, ko smo spet
skupaj, pa mi starši poskušajo
najti nevesto, čeprav sem na
pogled zelo čeden in se dekleta
sučejo okrog mene. Sam se
globjim stikom izogibam, ker
me ženske ne privlačijo. Imam
občasne, vendar redne stike
s človekom, v katerega sem za-
ljubljen. Ali je tudi on tako
globoko navezan name, kot
pravi? Kako naj živim v pri-
hodnosti? Ali naj se odselim od
staršev ali pa jih seznanim
s stanjem. Prilagam vam tudi
njihove podatke. Kaj mi kaže
v naslednjih letih, si bom uspel
urediti življenje tako, kot si
želim?
IVANA: Svetovna zdrav-
stvena organizacija pravi, da
homoseksualnost ni bolezen in
nekaj grdega, mračnega in ne-
normalnega. Povsem normal-
no človeško čustvovanje torej,
kot relacija med moškim in
žensko, le da je slednja bolj
razprostranjena. Psihologi pa
trdijo, da tisti, ki najbolj udri-
hajo in imajo največ povedati
čez homoseksualce, zgolj tako
prikrivajo svoja lastna zatrta
nagnjenja do istega spola, pa
naj gre za moške ah ženske.
Res pa je, da vsi ljudje nimajo
o tem niti prave poučenosti,
niti človeške 'širine. Ob pri-
merjavi horoskopov tvojih
staršev je razvidno, da boš več
razimievanja našel pri očetu,
materi je veliko do tradicije in
mnenja drugih. Kar tiče part-
nerstva je njegov odnos do te-
be iskren in dober. Preseh se
k njemu, koristilo bo tudi tvoji
karieri.
Šifra:
Orhideja
Za mano sta dve resnejši
ljubezenski zvezi, pa tudi ne-
kaj avantur, jaz pa še vedno
čakam princa na belem konju.
Zanima me, kdaj ga bom spoz-
nala? Kako bo z mojo diplomo,
ali mi bo uspelo naslednje le-
to? Prosim če mi pogledate še,
kako kaže na splošno v mojem
prihodnjem življenju.
IVANA: Tvoja čustva so in-
tenzivna, iščeš ideal. Ah si iz-
jemno privržena in nekomu
pripadaš v celoti ah pa si iz-
jemno hladna. Partner, ki te
pritegne, mora biti nekaj po-
sebnega, močan, poduhovlje-
na, skratka magnetična in
v javnosti priznana in nekako
dominantna osebnost. Takega
še nisi našla, v naslednjih dveh
letih pa se bo tudi to zgodilo.
Več dogajanja pa bo že konec
leta. Spremenila boš svoj od-
nos do ljudi in tudi do partner-
stev. To bodo izboljšave in bo-
do prinesle mnogo dobrega.
Resnejša zveza je možna iz de-
lovnega prijateljstva, saj boš
na področju dela srečevala
mnogo ljudi. Pri diplomi ti ka-
že uspeh v naslednjem letu.
Paziti moraš na grlo in žleze,
včasih pa ti lahko tudi kon-
fUkti z ljudmi poslabšajo po-
čutje, zato se ti priporoča re-
den vsakodnevni polurni poči-
tek v samoti ah ob meditativni
glasbi. Previdnejša bodi ob
polni Ivuii, saj njena znamenja
nosiš v svoji natahii astrološki
karti. Duhovnost, alternativna
medicina in druge naravne ve-
de ti bodo v poifnoč pri delu,
saj imaš tudi sama nekaj ta-
lenta za te stvari, zato jih lah-
ko v življenju še naprej razvi-
jaš. V naslednjih nekaj letih
- do 97 - se boš preselila ali
imela večje spremembe v do-
mu, bivališču ter družinskem
življenju. V glavnem pa bodo
to spremembe na bolje. V živ-
ljenju bolj pazi na besede, izo-
gibaj se pretirani kritičnosti
do drugih, saj ti lahko to ško-
duje. Denar bo v tvojem življe-
nju povezan z družinskimi čla-
ni, skupnimi investicijami in
dediščinami.
Št. 24 - 17. junij 1993
33
Slovenci na 24 ur Le iVIansa
športni klub Adam Racing
Team iz Maribora se je lotil
izredno zahtevnega projekta
priprave reprezentance Slove-
nije, ki bo kot prva iz nekda-
njega vzhodnega bloka nasto-
pila na slovitem touru z najhi-
trejšimi avtomobili 24 ur Le
Mansa. Priprave trajajo že leto
dni, bolj intenzivno pa zadnje-
ga pol leta, čeprav bo sloven-
ska ekipa nastopila šele pri-
hodnje leto.
»Slovenska ekipa je že se-
stavljena,« je ob obisku pove-
dal Peter Adam, ki je gonilna
sila za nastop naše ekipe
v Franciji. »Strokovni svet za
avto šport pri AMZ Slovenije
je že dal vsa potrebna soglasja,
ki so potrebna za pridobitev
licenc, dobili pa smo jih priz-
nani tekmovalci Zvonimir
Blažun iz Rogatca ter Milan
Pavlin in Peter Adam iz Mari-
bora. Prvi testni treningi
v Modeni z izposojenim avto-
mobilom Bugatti EB 110 S so
že za nami. Takšnih avtomobi-
lov je trenutno izdelanih samo
osemnajst, boter pa je bil sam
Alain Delon. Avto ima 600 ko-
njev, maksimalno hitrost 350
km, stane pa 800 tisoč DEM.
Ta avto nam je omogočil ve-
činski lastnik Fiata gospod
Agnelli. Do odhoda na tour
bomo trenirali doma in v tuji-
ni, kjer se bomo udeležili tudi
nekaterih dirk. Za nastop si
bomo ustrezen avto sposodih
s celotno ekipo, ker je to cenej-
še, kot nakup svojega. Posku-
šali pa bomo priti do svojega
trening avtomobila.«
Kako do denarja, ki ga bo za
uresničitev tega projekta po-
trebno izredno veliko? Peter
Adam odgovarja:
»Pripravili smo doslej naj-
večjo nagradno igro v Sloveni-
ji s štirimi žrebanji. Kartica
stane 1000 tolarjev, vsak ku-
pec pa postane sponzor ekipe.
Kartice so že v prodaji in ve-
ljajo za vsa štiri žrebanja, če že
nisi prej izžreban. Nagrade:
100 avtomobilov Mazda, 210
motociklov Jamaha, 15350 na-
grad Sonny in 30 mobitelov.
Za vse dobitke so carinske in
davčne dajatve plačane. S ta-
ko zbranim denarjem bomo
kupili avto za trening in pla-
čali odhod ekipe na Tour,« je
optimističen zaključil svojo
pripoved o želji po tudi takšni
promociji Slovenije v svetu.
Štiri žrebanja bodo vsako
zadnjo soboto v mesecu, prvo
26. jimija na platoju pri želez-
niški postaji v Rogatcu (vodi-
teljica Miša Molk, cilj prvega
dela rallyja Štajerska 93, peka
vola na žaru itd.), drugo v Golf
hotelu na Bledu, tretje v Ber-
nardinu in zadnje, finalno,
v Ljudskem vrtu v Mariboru.
Tour 24 ur Le Mansa bo pri-
hodnje leto že dvainšestdese-
tič, nastopajo pa tudi mnogi
najboljši vozniki Formule 1.
Prednost slovenske ekipe je
v tem, da so tekmovalci iz ene
države, kar drugje ni običaj.
Krog je dolg okoli 13 km in
ima tri točke, kjer tekmovalci
dosežejo hitrost okoli 350 km
na uro.
TONE VRABL
Peter Adam: »Slovenci bomo
tekmovali na 24 ur Le Mansa.*
BORZA CEN
MBUENM AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
tokrat uspel zbrati preko 800 vozil, 190 pa jih je zamenjalo lastnike.
Še vedno vzbujajo največje zanimanje avtomobili srednjega razreda
v vrednosti okoli 6 tisoč nemških mark.
Tudi seat zgoraj brez
španski Seat, sestavni del
nemškega avtomobilskega
koncema Volkswagen-Audi,
se je lotil tudi izdelave kabri-
oleta.
Za osnovo je uporabil kar
limuzino toledo, sicer pa so se
zgledovali po tistem, kar so
v obliki kupeja predstavili na
lanskem pariškem avtomobil-
skem salonu. Notranjost bo ob
tem skoraj prestižna (usnje,
električno odpiranje in zapira-
nje oken, električno odpiranje
strehe, takoimenovani sedeži
z integralnimi vamostnimi pa-
sovi, zračna vamostna blazina
za voznika in sopotnika, ipd).
Pri motorjih še ni vse jasno,
vse pa kaže, da bo avtomobil
poganjal bencinski šestvaljnik
z največjo močjo 200 KM. Za
sedaj še ni jasno, kdaj naj bi se
- če se bo sploh - seat T kabri-
olet 2+2 (tako se avto tudi
uradno imenuje) pojavil na ce-
stah. Na sliki: seat kabriolet
T 2+2.
Staro ime in nov avtomobil -
nissan terrano 11
če že ni posebej presenetlji-
vo to, da je gneča na trgu te-
renskih avtomobilov skoraj
tako huda kot pri osebnih av-
tomobilih, potem je vsaj to, da
je japonski Nissan pri svojem
povsem novem terencu upora-
bil staro ime in mu dodal še
novo številko — terrano II.
Terrano II (na sliki) naj bi
po nmenju japonskega izdelo-
valca avtomobilov, dmgega po
velikosti na Japonskem in na
šestem ali sedmem mestu
v svetovnem merilu, združeval
udobje osebnega vozila in
zmogljivosti terenskega avto-
mobila. Njegova podoba je po
Nissanovo visoka in nekoliko
ozka, sicer pa zaradi oblosti
dokaz, da ima oblikovalska
moda svojo vrednost tudi pri
terenskih vozilih. Nissan ter-
rano n je na voljo v karoserij-
ski izvedenki s tremi in petimi
vrati, pa zaradi tega različno
zunanjo dolžino in tudi različ-
no medosno razdaljo. Oblika
je delo italijanske oblikoval-
ske hiše I.DE.A., ves projekt so
zasnovali v Nissanovem razi-
skovalnem centru v britan-
skem Cranfieldu, izdelujejo ga
v Španiji (Nissan Motor Iberi-
ca), pravijo pa, da ]e namenjen
predvsem evropskim avtomo-
bilskim trgom.
Terranu II namenjajo dva
motorja: dizelski štirivaljnik
s prostornino 2.663-kubičnih
centimetrov m 73,5 kW/100
KM pri 4.000 vrtljajih v minuti
ter bencinski štirivaljnik
z gibno prostornino 2389-ku-
bičnih centimetrov in 91 kW/
124 KM pri 5.200 vrtljajih
v minuti. Običajno motor po-
ganja zadnji kolesni par, po-
gon na vsa štiri kolesa je po-
temtakem priklopljiv, za pre-
magovanje zahtevnejših brez-
potij pa je na voljo še razdelil-
nik pogonske moči. Ob dveh
motorjih bo nissan terrano II
naprodaj še s tremi paketi
opreme, ljubljanski Nissan
Adria, zastopnik japonske to-
vame za Slovenijo, pa napove-
duje prve avtomobile sep-
tembra.
Miinchenslfi BMW tudi v
golfovem razredu
Pred meseci so se pojavila
ugibanja (in tudi že prve foto-
grafije) o tem, ali se bo miinc-
henski BMW res poskusil z no-
vim avtomobilom tudi v t.i.
golfovem razredu. Sedaj ni no-
benega dvoma več: prihodnje
leto bo na ogled in tudi napro-
daj mali BMW, avtomobil ki
naj bi ob vsem drugem pripo-
mogel k prijetnejši poslovni
prihodnosti bavarske avtomo-
bilske hiše.
Mali BMW bo za dobrih 20
centimetrov krajši od serije 3,
kar naj bi*pomenilo, da ga bo
v dolžino za 420 centimetrov.
Pač pa bo medosna razdalja
ostala nespremenjena in bo to-
rej z 270 centimetri mali BMW
med prostomejšimi avtomobi-
li v razredu, kjer že dolga leta
povsem    suvereno    kraljuje
Volkswagnov golf. Za začetek
bo avto na voljo le v karoserij-
ski izvedenki s tremi vrati in
bencinskim štirivaljnikom, ki
ga že vgrajujejo v serijo 3 (316i
in 1,6-htra ter 100 KM), kas-
neje naj bi se pojavila tudi ra-
zhčica 318iS (140 KM), med-
tem ko načrti o motomo zmog-
ljivejšem avtomobilu ta hip še
niso znani. Pri BMW računajo,
da najmanjši BMW ne bi smel
stati več kot 32 tisoč mark, se-
rijsko naj bi bil avtomobil
opremljen s petstopenjskim
menjalnikom ter merilnikom
motornih vrtljajev, jmorda pa
tudi z zračno vamostno blazi-
no za voznike in zavornim si-
stemom ABS. Avtomobilska
bitka postaja torej vse hujša in
morda tudi zanimivejša. Na
sliki: novi mah BMW 316i.
Št. 24 - 17. junij 1993
34
št. 24 - 17. junij 1993
35
št. 24 - 17. junij 1993
136
št. 24 - 17. junij 1993
37i|
Št. 24 - 17. junij 1993
38
št. 24 - 17. junij 1993
391
št. 24 - 17. junij 1993
40
TRAČ-nice
Zveziiograil, pozor!
Ravnatelj Slovenskega
ljudskega gledališča in »asi-
stent organizator« predstave
Herman Celjski Borut Aluje-
vič te dni vzneseno koraka
pred dvema dičnima konj-
skima postavama po Zvez-
dogradu in vabi rojake
k ogledu predstave na Sta-
rem gradu. Pa menda ja ne
zato, da ga v gledališču ne bi,
po lastnih besedah, dali na
čevelj?
Iz narobe sveta
šentjurčani so vselej radi
nekaj posebnega. Godba na
pihala spada k Ljudski uni-
verzi, s kultumim domom
upravlja občinska komuna-
la... No, Komunalo želi si-
cer nadomestiti dr. Franc
Zabukošek, a za najboljše
obveščenimi šentjurskimi
šanki je znano, da ima po-
dobne namene tudi zasebno
podjetje vplivnega občinske-
ga funkcionarja, pa še kdo.
Počaka jmo...
Niti okrog Glina
Kakšno naključje! Oba še
neizvoljena kandidata za no-
vega mozirskega župana sta
zaposlena v istem podjetju.
Eden redno kot vodja profit-
nega centra, drugi honorar-
no kot svetovalec. In glej ga
zlomka! Tudi skupščinski
poslanci so na zadnjem zase-
danju sprejemali sklepe, po-
vezane s taistim podjetjem.
Vse gre kot po maslu, sedaj
pa je na potezi Koržetov
sklad. Ta je samo lastnik po-
djetja.
Velenjski
voilollubnežl
v velenjskem izvršnem
svetu so očitno zelo čisti in
vodoljubni ljudje. Po njiho-
vih izračunih goveja živina
dnevno potrebuje 60 litrov
vode, konji 50, prašiči pa 10
litrov na dan. In človek? Ne
boste verjeli - 150 litrov
dnevno! Poleg tega, da so
v velenjski vladi zelo delov-
ni, so se očitno odpovedali
tudi raznim pirekom in špri-
cerčkom.
Menjava del In nalog
v mozirski občini seje vlo-
ga posameznih skupščinskih
zborov malce zamenjala. Ko
sedijo odborniki skupaj, ni
težav. Ko se zbori sestajajo
ločeno, družbenopolitični
zbor razpravlja o komunal-
nih vprašanjih, zbor združe-
nega dela pa se ukvarja s po-
litičnimi problemi.
Težka glava
Očitki, nekateri bolj, drugi manj upravičeni, ki jih je te
dni na svoj račun slišal slovenski šolski minister dr. Slavko
Gaber so prav gotovo zadosten razlog za težko glavo. Prav
tako kot dejstvo, da z učiteljske strani odločno zahtevana
menjava ministra sama po sebi ne bi prav nič spremenila...
O malvazljl In ribah
pa še ne
»Ne, do 5. julija, ko se izte-
če prestopni rok, ne gremo
nikamor. Takrat mora biti
vse rešeno glede okrepitev,
potem pa si lahko privošči-
mo dopust,« je odločen pred-
sednik rokometnega kluba
Celje Pivovarna Laško Tone
Tumšek. Čeprav se visoke-
mu Dalmatincu, trenerju Jo-
sipu Šojatu vse bolj toži po
morju in morda še bolj po
dobrotah, ki se skrivajo glo-
boko pod in blizu morske vo-
de, ne gre drugače: podrediti
se je treba klubskemu cilju,
priti med osem najboljših
v Evropi. Pa potlej? No ja, če
si bo Sojat ob malvaziji in
ribah zaželel še vrček piva,
mu bo ustreženo...
Stroški eks-poslanca
v Mlekarno Arja vas so
pred kratkim dobili vljudno
pismo nekdanjega poslanca
Vinka Drče (eks SLS, zdaj
SKD), v katerem je vodstvu
črno na belem natančno ra-
zloženo, kaj vse je v republi-
ki Drča storil v njihov prid.
V povračilo za trud, meni
Drča, bi se spodobilo, da mu
vodstvo povrne stroške.
Menda jih je nastalo za
7 nemških tisočakov... Na
odgovor Mlekarne zaenkrat
še čakamo...
.. .da v Mozirju še dol-
go ne bodo pričakali av-
tobusne postaje. Za zače-
tek popravljanja so si de-
lavci izbrali asfalt. Cesta
je tako ozka, da se ne mo-
reta srečati dva avtobusa.
Saj smo vedeli, da ne mo-
re biti vse gladko!
.. .da bi se na komunal-
nem področju znalo kaj
večjega premakniti tudi
v Celju. Ni nam sicer
uspelo izvedeti kje na-
tančno, a po vzoru zad-
njih nekaj let - ko najprej
nekaj uredimo, da lahko
čez nekaj tednov spet
kopljemo in razbijamo
- bi to znala biti celovita
prenova Aškerčeve
uhce?!
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Oče je Ud plačeval
Tisti pregovor, da se zare-
čenega kruha največ poje, še
kako drži za Mirka Polutni-
ka, ki je že navsezgodaj po-
vedal svojemu očetu, da ne
bo muzikant ampak »fuzba-
ler«, pa vendarle danes ne
more verjeti, da mu že polna
tri desetletja tesno ob strani
stoji harmonika.
»Oče je bil tudi muzikant,
vendar me to ni zanimalo,
saj smo stanovali čisto ob
igrišču, kjer so mi vrstniki
pokazali, kako se najlepše
preživi prosti čas. Pa še mala
harmonika, ki mu jo je oče
kupil, ni hotela sama od sebe
igrati. Pomagal mi je, me dal
v glasbeno, jaz pa nič. Vem,
da je tistikrat prosil sosede,
da naj jim jaz zaigram za
kakšen rojstni dan in celo
denar jim je dajal, da so po-
tem meni plačali. Pa veste,
da je uspel. Na nek način
sem videl, da se z malce tru-
da lahko do denarja pride,
dobil sem veselje in z 11. do
12. leti sem že hodil z očetom
po gostijah. Pa še zabaven
sem bil, saj je k takšnemu
>delu< sodilo tudi razno preo-
blačenje v ženske, nagajali
smo kuharicam, ko smo
kakšnega odojka kje >sunili<,
svatje ali ženin pa so ga mo-
rali iskati in za visoke na-
grade odkupiti. Tri dni je oh-
cet >obvezno< trajala in ljudje
- bolj so bili >zmatrani< bolj je
bUo luštno.«
Družabno življenje v Celju
v šestdesetih, sedemdesetih
letih pa je nekoliko spreme-
nilo Mirkov značaj. Ohceti
ga niso več toliko zanimale,
želel je igrati v ansamblu.
Skoraj pri vsaki gostilni je
bilo ob koncu tedna veselo in
dela je bilo za redke sestave
veliko. Fantje izpod Starega
gradu so bili tisti, s katerimi
je začel igrati v Ameriki - go-
stilni na Mariborski. S Tone-
tom Vidcem je potem dve leti
igral pri Mlinarjevem Jane-
zu, zdaj pa se že polnih 26 let
potepa po svetu z Celjskim
instumentalnim kvintetom.
»Če nimaš muzike rad, ni
šans, da bi tako dolgo zdržal.
Kljub temu z leti zgubiš ne-
kaj volje. Prejšnjo soboto
sem naprimer odšel od doma
dopoldne, da bi do popold-
neva postavili ozvočenje. Pa
je začelo deževati. Ozvočenje
pospravimo in dež preneha.
Zberemo voljo, še enkrat po-
stavimo, zopet par kapelj
dežja, ljudje se razidejo, mi
igramo sami sebi. Tu se mu-
zika neha.
Lepo je, ko vidiš da so lju-
dje zadovoljni in najlažje in
najlepše je takrat, ko vza-
mem harmoniko v roke
spontano, v veseli družbi,
neobremenjen s časom in
okoljem.«
Pa še nečesa se je Mirko
zarekel pred leti, ko je šel na
špil v Vitanje.
»Tu pa nikoli na svet, ne bi
živel.«
Pa vendar je kar ostal, saj
je tam spoznal življenjsko
sopotnico. Pregovorom velja
verjeti. EDI MASNEC
Ena Iz Mirkovega rokava
Oče je okregal starejšega Mirka, ki je pretepel mlajšega
Janka ter zahteval pojasnilo.
»Veš zato sem ga, ker je popil vse črnilo, zdaj pa noče
pojesti pivnika!«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Vsi delovni napori so trenutno uprti na
naš skupni piknik v Kalobju 4. julija. Zbira-
mo prijave sodelujočih v programu, nastaja
nov zaščitni znak Stranke šaljivcev, dogo-
varjamo se za ugodnosti naših sodelavcev.
Imate tudi vi kakšno idejo?
Viktorija Tovornik iz Dobja pri Planini
nam je poslala šalo, za katero ste poslali
največ glasov. Izžrebali pa smo še Emico
Sivka iz Podčetrtka 116. Obe prejmeta našo
nagrado - kaseto in čestitko na RC.
Šala tedna
Pri zdravniku
žena pride k zdravniku in
pravi, da je mož spolno slab.
Zdravnik pravi, naj uživa
veliko medu. Ko se spet sre-
čata, vpraša zdravnik žensko
če je že bolje. Ženska pa pra-
vi: »Brenči že, brenči, samo
piči še ne!«
Nisva gllh
»o Marija. Ti si Marija, jaz sem Marija,
sva si glih. Ti si rodila sina, jaz sem rodila
sina, sva si glih. Ti si milosti polna, jaz pa
šnopsa polna, sva si glih. Jaz grem okoli
tebe, ti letiš okoli mene, sva si glih. Tebe
vsak za zdravje prosi, a mene pa po jezikih
nosijo. Tu pa moram reči, da si nisva glih.«
Razlika
Učiteljica naroči Janezku, naj vpraša do-
ma mamico, kakšna razlika je med atom in
mamo. Mama mu odgovori: »Jaz imam čev-
lje številka 39, atek pa 42. Razlika je med
nogami.«
Otroški glas
v šolski zbornici zazvoni telefon. Otroški
glas pove: »Tovarišica, moj sin Janko danes
ne bo prišel v šolo, ker je bolan!«
Učiteljica: »Kdo telefonira?«
Otroški glas: »Njegova mama.«
Konkurenca
»Kaj delaš?«
»Nič!«
»Pa gre?«
»Še kar, samo konkurenca je huda.«
Tolažba
Na pogrebu mlade, lepe žene najbolj milo
joka mladenič, s katerim je pokojnica dolga
leta varala svojega moža. Po pogrebu je
vdovec stopil k njemu, ga potrepljal po ra-
menu in mu sočutno dejal:
»Potolažite se mladenič, saj se bom kmalu
spet oženil«
Šale so prispevali: Olga BOBEK iz Planine pri
Sevnici, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žu-
smu, Jožica KRESNIK iz Grobelnega, Jovan
BERNARD in Dobrne in Nada VEBER iz Dra-
melj.
Št. 24 - 17. junij 1993