Splošni pregled.                                              191
Živaja myslb, ruski mesečnik v Levovu, je v leto 1904. stopil s svojo štirinajsto številko; geslo mu je: Za živo mislijo — živo delo.                      E—5.
Dva nova ruska leposlovna časopisa začneta izhajati, in sicer „Pravda" in „Vjesi". Pri „Pravdi" bodo sodelovali Čehov, Bunin, Veresajev, Telešov itd., časopis ,,Vjesi" pa ima postati glasilo ruskih dekadentov.
Devetdesetletnica Strossmayerjeva. Dne 4. februarja je praznoval zdrav in čil slavni jugoslovanski mecen, dr. Jura j Strossmaver, svoj devetdesetletni rojstni dan. Velikemu Slovanu in vzor-rodoljubu, ki je umel kakor malokdo svoj svečeniški poklic posvetiti tudi domovini, ki je deloval vse svoje življenje z občudovanja vredno vnemo za dušni in gmotni blagor svojega naroda, ki nikdar ni pustil z vida, da narod brez prosvete nima temelja za obstanek — kličemo i mi iz globočine srca: Se mnoga leta!
Josip Penižek obhaja te_dni petindvajsetletnico svojega delovanja na časnikarskem polju. Ker je tudi med Slovenci dobro znan in ima tudi za naš narod v marsičem zaslug, naj podam kratko sliko njegovega delovanja. Penižek je bil rojen v Stalcu na Češkem, gimnazijo je študiral v Taboru, vseučilišče je pohajal na Dunaju, kjer je poslušal filozofijo, slavistiko in nemščino. L. 1878. je začel delovati kot časnikar. L. 1881. je vstopil kot vzgojitelj pri grofu Epsteinu v Kijevu, toda kmalu je zapustil to mesto in 1. 1883. je postal član uredništva „Narod. Listov", pri katerih je še danes. Tudi na literarnem polju je bil Penižek priden delavec, sodeloval je pri raznih čeških listih, med njimi pri „Morav. Orlici" in „Literarnih Listih". V češki reviji „Kvety" je objavil 1. 1881. članek „František Prešern" ter tako seznanil Čehe s prvakom naših pesnikov; v „Ruchu" nahajamo članek „Jifi Daničič" in po drugih revijah študije o raznih drugih slovanskih pisateljih. V nemški reviji je priobčil spis: „Die moderne bohmische Poesie", v francoski „Revue international" pa študijo: „La poesie lyrique de Boheme". Mnogo je prevajal iz drugih slovanskih jezikov do češčine, tako iz slovenščine Tavčarja in Krsnika, med raznimi dramatičnimi deli tudi Jurčičevega Jugomera".
Janko Pretnar.
Slovenci na Pruskem. V „ Deutsche Erde" v Goti (založnik Justus Perthes) izhajajočem listu za poznavanje Nemštva je priobčil v 1. št. 1.1. tajni vladni svetnik pruskega statističnega urada Karel Bramer o zadnjem ljudskem štetju v Nemčiji članek „Die Volkerschaften Preufiens". Nas zanima zaradi tega, ker nam kaže, kako se zaveda naše ljudstvo svoje narodnosti. V oddelek „wendische Muttersprache" se je zapisalo 2475 moških in 1329 ženskih, rojenih na zemlji med Gradcem in Istro. „Litauisch" je govorilo po lastni izpovedi 94 moških in 33 žensk in Avstrije, južno od Donave. Večina jih je doma iz neposredne okolice Litije — zato je njih jezik „litauisch" Littai! Dvema moškima je bila materinščina »krainisch". Vseh Slovencev je živelo na Pruskem 1900. 1. 6265, namreč 4165 moškega in 2100 ženskega spola. Izmed teh jih je imelo državljansko pravico' na Nemškem 35 moških in 31 žensk. L. 1890. so našteli na Pruskem le 622 naših ljudi — 432 mož in 190 žen.
/. Lokar.