novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 2(Vb l^gge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 3 (1187) Čedad, Četrtek, 22. januaija 2004 V soboto 17. je bilo v Kobaridu tradicionalno srečanje med Slovenci iz Benečije an Posočja Slovenci, prihodnji koraki v Evropi Častni gost srečanja je biu slovenski premier Anton Rop, ki se je sreču tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji - Govorniki so podčrtali pomen vstopa Slovenije v EU Parvič v kobariški kinodvorani (an vsiem se je zdie-lo, da je bla izbira zelo dobra) so se v saboto, 17. ženarja Giorgio Banchig je v soboto govoril na kobariškem srečanju v imenu Slovencev Videmske pokrajine. Njegov govor objavimo v celoti. Spoštovani gospod predsednik slovenske vlade, predstavniki oblasti. Dragi prijatelji iz Soške doline! V imenu slovenskih organizacij videnske pokrajine vam želim veselo novo leto. Voščilo ni le formalno. Leto 2004 bo za vse nas res veselo, ker 1. maja se bomo vsi Slovenci - v matici, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem -dobili pod eno samo streho -v Evropski Zvezi. Dolga in vCasih težka, krvava zgodovina preteklega stoletja nas je pripeljala do tega cilja, ki predstavlja kronanje Zelja, Slovenci iz Benečije an Posočja zbral, ku vsako lieto, da bi se voščili sreCno novo lieto, pa tud pogledali an naCr- Bomo manjšina tudi po 1. maju naporov, prizadevanja in naporov ljudi, ki so verovali in so hili prepričani, da je bodočnost evropskih narodov v miru, v spoštovanju vseh jezikov in kultur, v sodelovanju med državami. Preden so se politiki, bankirji, birokrati in ekonomisti zavedali teh vrednot, preprosti ljudje, kulturniki, umetniki, delavci so že premostili predsodke in v glavi zbrisali ideološke ter državne meje in krenili po poti spoznavanja, zbliževanja in sodelovanja. Med te ljudi prištevamo tiste, Na levi zbor Znamenje taz Volč kupe z Emmo Golles, tle zdol predsednik slovenske vlade Anton Rop an Giorgio Banchig v Kobaridu y tovali skupne korake za na-pri. Lietos je pa bilo srečanje še posebno pomembno za dva razloga: Častni gost je biu ki so organizirali prva novoletna srečanja v Kobaridu - upravitelje, duhovnike, predstavnike kulturnih društev, preproste naše ljudi, ki niso verovali in niso sledili ideologijam nasprotovanja in ločevanja. Novoletna kobariška srečanja so veliko prispevala k zbliževanju, spoznavanju in sodelovanju med Slovenci ob meji. In ta srečanja so zaCela v nelahkih Časih - ne za vas in za nas pa še posebej -. Italija in Jugoslavija nista še podpisali Osimskih sporazumov in v Be- slovenski premier Anton Rop, ki se je priet sreCu s predstavniki slovenske manjšine v Italiji; biu je zadnji neCiji so bila šele mraCna leta, v katerih so delovale tajne organizacije. Biti Slovenec je za nekatere pomenilo tajiti Italijo in se postaviti proti interesom svojih ljudi. Evropska Zveza je za nas zaCela tukaj v Kobaridu že pred 34. leti in smo prepričani, da tudi v bodočnosti ne bo Evropska Zveza rasla in se razvijala brez srečanj in sodelovanja ljudi na teritoriju, kjer živijo in delajo. Ce Evropa politikov, bankirjev, birokratov želi biti kos svojemu poslanstvu, se mora približati ljudem, poslušati Evropo ljudstev, jezikov, kultur; tisto Evropo, ki veruje v mir in v človeške vrednote. Giorgio Banchig beri na strani 5 krat pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V imenu organizatoriju 34. prireditve je na zaCetku guoril Zupan občine Bovec Danijel Krivec, prepričan, da bo telo srečanje pru ohranit tud v prihodnosti, kar bo besieda “zamejci” zgubila pomen, ki ga ima zdaj. Giorgio Banchig je v imenu Slovenskih organizacij v Benečiji med drugim po-viedu, da bojo s prvem majem 2004 Slovenci v Italiji še obravnavani ku manjšina, tu-ole pride reC, da se bodo mu-orli še napri borit za soje pravice. Predsednik slovenske vlade Rop je pa dokazu, da mo-Cno verjame v Evropo. Nave-zu se je na sodelovanje med našim področjem an goriško regijo v Sloveniji. “Združujejo se evropske države, pa tud narodi”, je podCrtu Rop, ki je prepričan, da bo vstop Slovenje v Evropsko unijo dobro uplivu tud na Slovence, ki živijo v Italiji, (m.o.) beri na strani 5 naroči se na naš tednik Zapleti ob robu nove Evrope Verjetno bomo v vsaki številki Novega Matajurja brali, da se Evropska unija širi in da bo s 1. majem Slovenija postala Clanica Evrope. Veselo novico pa že spremlja vrsta dogodkov, ki so podobni praskam med partnerjema, ki se zbližujeta, a nista povsem premostila kanCek starega nezaupanja. Ker gre za državi, v katerih živita manjšini, sta le ti soudeleženi, največkrat nehote, pri sabljanju, ki ga k sreCi preglasa glasnejši in pozitivnejši zvok fanfar. Zaradi kronike pa moramo zabeležiti vsaj nekaj teh prask. 2e lani smo pisali o polemikah glede osvobo-titve oziroma zasedbe Trsta. V tem ni nic hudega, nasprotno, pošteno razčiščevanje in debata samo koristita. Škodljivo pa bi bilo, ko bi skoraj soCasno z vstopanjem Slovenije v EU v Trstu posvetili vso pozornost priključitvi deželne prestolnice Italiji, praznovanja za vstop Slovenije pa bi prepustili samo Gorici. Jamstvo, da ne bo tako, nam daje napovedan prihod v Trst predsednika Ciampija, ki je istočasno prepričan Italijan in Evropejec. Kako trenj ni nikoli konec, smo videli v Benečiji, ko sta na pobudo Zupana iz Tavoriane Paola Marseua izpadli iz novega Statuta Gorskega okoliša za Ter-Nadižo in Brda tako slovenščina kot furlanšCina. (m.a.) beri na strani 5 Berrà: “Più fondi alla montagna” Incontriamo Elio Berrà, sindaco di Taipana, a conclusione dell'incontro tra sloveni della Benecia e della Valle dell'Isonzo che si è tenuto sabato a Kobarid. Un appuntamento al quale Berrà ha spesso partecipato, negli ultimi anni, anche con interventi polemici. Ora i temi in ballo sono legati soprattutto al rapporto tra un piccolo comune come quello di Taipana ed il Comprensorio montano, oltre alle questioni legate alla tutela della lingua slovena. "A Taipana non siamo mai stati entusiasti della creazione del Comprensorio - esordisce Il sindaco Elio Berrà Berrà - perché pensiamo sarebbe stato più opportuno far funzionare meglio le Comunità montane. L'abbiamo detto anche in una delibera. La gestione dei servizi a livello comprensoriale è impossibile. Questo mi preoccupa perché così contiamo quanto può contare un Comune di 700 a-bitanti, cioè niente. Ma crediamo di aver avuto persone, come don Cramaro e don Cuffolo, che in passato hanno dimostrato carattere. La gente oggi però questo carattere non lo dimostra più". Avete chiesto, inutilmente, che nello statuto del Comprensorio sia dato maggior peso alla montagna. "Abbiamo anche chiesto che i soldi del Fondo montagna siano dati alla montagna, non altrove. E, attraverso un mio delegato, che nel direttivo del Comprensorio siano presenti esponenti dei Comuni montani. Non ci hanno dato retta". E sulla questione del mancato inserimento dello sloveno e del friulano? "Credo che di fronte a scelte importanti non si debba cedere a compromessi”. Michele Obit segue a pagina 2 Al JE A J_ KAj^PÌfe četrtek, 22. januarja 2004 Sono già 60 gli anziani nei Comuni dell’ambito di Civi-dale del Friuli, che comprende anche il territorio delle Valli del Natisone, che usufruiscono del prezioso servizio di Telesoccorso e Tele-controllo in attuazione delle leggi regionali che tutelano ed assistono le persone anziane al loro domicilio ed evitano i ricoveri impropri. Il Telesoccorso è un piccolo dispositivo collegato al telefono dell’utente, dotato di un pulsante tascabile o ap-pendibile. Con questo sistema ad esempio la persona anziana che vive da sola o che passa molte ore della giornata sola è tutelata da eventi accidentali a cui l’età e le condizioni di vita la espongono, come le cadute, frequenti negli anziani, i malori improvvisi o altre necessità urgenti. All’utente del Telesoccorso basta premere un pulsante da qualsiasi stanza dell’abitazione per mettersi in contatto con le centrali della Teleassistenza regionale, parlare in viva voce con gli operatori e ricevere tempestivamente l’aiuto e l’assistenza necessari. Inoltre nelle cartelle informatiche personali degli assistiti sono contenute tutte le informazioni che consentono di rendere più efficaci i soccorsi (malattie, allergie,, ubicazione dell’abitazione, fami- Un’opportunità per gli anziani delle nostre Valli Trenta posti disponibili per il Telesoccorso liari e vicini con le chiavi, ecc.). Oltre alla tutela delle e-mergenze domestiche, ogni persona assistita riceve almeno settimanalmente delle telefonate di compagnia da parte degli operatori delle centrali. I colloqui consentono di creare un rapporto di conoscenza tra gli operatori e gli utenti, oltre a permettere un monitoraggio costante nel tempo delle condizioni delle persone. Grazie all’incremento del servizio operato dalla Regione, nell’Ambito del Cividale-se - che comprende 17 Comuni - oggi sono a disposizione trenta posti per i servizi di Telesoccorso e Telecon-trollo a favore di altrettante persone. Gli interessati possono richiedere informazioni ai servizi sociali dei rispettivi Comuni, alla Segreteria unica o al Distretto sanitario di Ci-vidale allo 0432/708633. Il servizio è gratuito per chi ha un reddito pari al doppio della pensione minima Inps mentre è richiesto un contributo di 17 euro al mese per chi ha un reddito superiore ma che rientra nel triplo della pensione minima Inps. dalla prima pagina “Ci sono state le leggi di tutela, ma sembra che sia stato fatto tutto per niente. Mi preoccupa anche questo, credo che questa sia una democrazia che non funziona”. La legislatura sta per terminare, in primavera ci saranno le elezioni. Può fare un bilancio della sua esperienza? “Le esperienze sono tutte positive, in questo caso Comprensorio, le critiche di Berrà credo che abbiamo portato a casa anche molti risultati. Posso aggiungere una cosa? Non sono invidioso perché nelle Valli del Natisone si ottiene qualcosa...” Si riferisce al progetto del comitato “Radar no grazie”? “Sì, vorrei capire quali sono le aree a maggiore o a minore disagio economico, per la Regione. Non facciamo anche noi parte dell’Alta Valle del Natisone? Se come sindaco di Taipana devo salire su un campanile per una settimana e mettermi a gridare per riuscire ad ottenere qualcosa...”. Michele Obit Pismo iz K Stojan Spetič Vsi se spominjamo, predvsem iz ameriških filmov, da jetnike mehčata vedno dva policaja, dobri in hudobni. Z usklajenim nastopom marsikdaj dosežeta, da jetnik klone, zdaj enemu, drugič drugemu. Rezultat je vedno isti. Berlusconijeva vlada, se ve, nima najmanjšega pojma, kje sta doma pravna država in zakonitost. Njen minister brez listnice Carlo Giovanardi, odgovoren za stike s parlamentom, še manj. Zal si domišlja, da je velik izobraženec, ker pa se v Palači Chigi dolgočasi, si tudi domišlja, da je minister za narodne manjšine. Ne vse, ker se z manjšinami ukvarja minister za dežele Enrico La Loggia. On si je izvolil Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji in na Hrvatskem. Zal so mu to vlogo priznali vsi, ki so zaman iskali na desnici sogovornika, bodisi v obdobju snovanja zaščitnega zakona, kot pozneje, ko se je desničarska vlada branila njegovega izvajanja. Potrebna je bila nekakšna “kompenzacijska komora”, kjer bi se Slovenci z vlado pogovarjali in do-govarjali. Ne vem zakaj || smo sprejeli tega nadu- £- tega in ostro polemične- ga gospoda, medtem ko Jtor"'•%* ■ Je bil na razpolago pod- ÉHhW n tajnik Roberto Antonio- m ne, ki se je za te stvari zanimal kot predsednik deželne vlade prej in podtajnik za zunanje zadeve potem. Baje je priviligiranim odnosom botrovalo dejstvo, da je Giovanardi demokristjan in torej bliže, vsaj po idejnem navdihu, raznoraznim katoliškim srenjam pod Oljko in v sami manj- šim. Vedeli smo, da bo usoda Slovencev v mestih Trst in Gorica najtrši oreh. Desnica je sklenila, da bodo tu njeni zadnji okopi. V Trstu še posebej, saj bomo letos praznovali 50-letnico od tistega dne, ko je italijanska vojska po podpisu Londonskega Memoranduma vkorakala v mesto ob zalivu. Letošnjih proslav se bo udeležil celo predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi. Prav državnemu poglavarju priznava zaščitni zakon pravico, da podpiše dekret z uradnim seznamom občin, v katerih se bo izvajal. To seveda ni dekret o dvojezičnem območju, ker je za to predvidena drugačna in poznejša procedura, ki se sploh ne more pričeti, dokler ne bo podpisan prvi dekret s seznamom 32 ob- čin, kakor ga je na predlog (vsaj) tretjine občinskih svetovalcev izdelal paritetni odbor. Resnici na ljubo so občinski svetovalci Oljke v Gorici in Trstu jasno povedali, da v mestnih središčih ne zahtevajo javne in vidne dvojezičnosti, toda desnici to ni bilo dovolj. Nahujskali so Giova-nardija, ki nam je postavil nož na grlo. Naše pravice v mestih (Trst, Gorica, Čedad), naj bi izginile v zameno za “informativna okenca” in nič več. Za pritisk na manjšino je vlada izbrala pravi trenutek, ko Slovenija drhti pred vstopom v EU in noče najmanjšega incidenta s sosedo, sicer pa ima tudi nekaj masla na glavi zaradi nelagodja italijanske manjšine na Obali. Stelio Spadaro je, seveda, hitel prirejati tiskovno konferenco z Battellijem v Trstu, medtem ko naj bi Giovanardiju (nevprašan in nepooblaščen) prižigal zeleno luč. Za izvajanje zaščitnega zakona je, prav tako seveda, ne bo. O tem sem globoko prepričan, kot sem tudi prepričan, da se v teh dneh igra za nas usoden spopad, ko Italija svoji mali sosedi vsiljuje tekmo v negativni recipročnosti. Vprašati se moramo samo, ali bo Ciampi zbral dovolj poguma in Giovanardiju odgovoril, da bo podpisal samo dekret, ki bo v skladu z zakonom. Ce ne, mu preostane le vloga Don Abbondia. O italijanski manjšini v Sloveniji Zadnjega dne minulega leta je Roberto Battelli, poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu sporočil, da kot predsednik parlamentarne Komisije za narodnosti odstopa. Battellijeva odločitev je sprožila val reakciji doma in v Italiji. Da je šlo za pomembno vprašanje, priča tudi dejstvo, da so Battellija v tednu dni sprejeli najvišji predstavniki slovenske države: predsednik Drnovšek, predsednik parlamenta Pahor ter predsednik vlade Rop. Kakšni pa so vzroki, zaradi katerih je prišlo do Battellijeve odločitve? Objavljamo izsek intervjuja, ki gaje Battelli imel za Primorske novice. «Vprašanje: zakaj ste kot predsednik Komisije za narodnosti odstopili? “Osnovni razlog je v dejstvu, da ta komisija in tudi druge institucije narodne skupnosti že dolgo časa delujejo v popolni praznini. Institucionalne strukture, ki naj bi sluzile temu, da se tako na lokalni kot državni ravni sproti obravnavajo in rešujejo problemi, ki zadevajo narodni skupnosti in njihov položaj, s tem pa tudi celoten kontekst sobivanja v Republiki Sloveniji, so postavljene v položaj, ko nimajo nobene prave vloge. Po tolikih mesecih še zmeraj zaman čakamo na stališče vlade glede vprašanja, na primer, številčnega padca pripadnikov ustavno zaščitenih avtohtonih narodnih skupnosti.” Vpr: kako si razlagate ta molk vlade do vprašanj italijanske in madžarske narodnosti? “Ugotavljam, da ni neke politike do teh vprašanj in da je zadeva brez kompasa. Ob vseh predlogih, kako naj se kaj reši, je državni aparat vselej zavzel obrambno držo.” Vpr: kaj menite o nenehnem primerjanju italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji? “Res je, to primerjanje je nenehno. Cim sem v Državnem zboru opozoril na kakšen problem italijanske manjšine, se je takoj razplamtela široka razprava o položa- I Roberto Battelli ju slovenske manjšine v Italiji. To je način, kako uporabiti, zlorabiti manjšine za dosego nekih drugih ciljev.” Vpr : je obstoj manjšine samo državna skrb? “Skrb za manjšine je nacionalni problem, je problem vsake države. Mehanizmi, ki naj bi vodili k obstoju in razvoju manjšine in k sožitju, so bili vgrajeni v deklaracijo o neodvisnosti, v ustavni zakon, v samo ustavo." Vpr: ali v Sloveniji obstaja nestrpnost do Italijanov? “Prisotna je na ulici, na lokalni in na državni ravni. Dovolj je narediti preprosto analizo publicistike s tega področja.” Vpr: Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem sami sebe doje-. majo kot enovita manjšina. Nenazadnje so na Hrvaškem glavne skupne manjšinske institucije. Država pa jemlje dve povsem ločeni manjšini -na Hrvaškem in v Sloveniji. Tiči tudi v tem vzrok za nezadovoljstvo? “Vse, kar smo dosegli, je, da se iz proračuna Republike Slovenije tem institucijam nekaj malega daje, kar je za njihov obstoj zelo pomembno. Institucije, ki imajo sedež na Hrvaškem (na Reki, v Rovinju), delajo tudi za Italijane v Sloveniji. Financiranje teh institucij je zato oblika zaščite Italijanov v Sloveniji. Skupne institucije italijanske manjšine so nekaj povsem normalnega. Italijani v Sloveniji pač ne moremo imeti lastnega dnevnika, prav tako ne lastnega gledališča.”» Europee, si scaldano i motori Incontro bilaterale I ministri degli esteri sloveno e croato, Dimitrij Rupel e Miomir Zužul, incontratisi nei giorni scorsi in preparazione del vertice tra i premier Rop e Sanader, non hanno e-scluso la possibilità di un arbitrato internazionale per sciogliere il nodo del confine tra i due paesi. Hanno inoltre concordato che è necessario stilare un inventario di tutte le questioni aperte ed iniziare ad affrontarle con spirito costruttivo. Dal presidente Drnovšek II presidente della repubblica Janez Drnovšek ha ricevuto nei giorni scorsi i due deputati espressione delle comunità nazionali ungherese ed italiana in Slovenia Maria Pozsonec e Roberto Battelli, dopo che quest’ultimo si era dimesso dalla presidenza della commissione parlamentare che si occupa di minoranze nazionali. I due deputati, che si erano incontrati anche con il presidente del consiglio Anton Rop ed il presidente del parlamento Borut Pahor, hanno avuto la comprensione del presidente Drnovšek che ha assicurato loro un intervento al fine di sollecitare presso i diversi organi dello Stato maggiore attenzione alle questioni delle minoranze. ... anche il muftì Oogic Drnovšek ha ricevuto anche il mufti musulmano in Slovenia Osman Dogič. Motivo dell’incontro la raccolta di firme avviata contro la costruzione della moschea a Lubiana. 11 presidente sloveno ha condannato le dichiarazioni offensive, espresse anche da importanti esponenti politici contro i musulmani e la loro criminalizzazione dopo 1’ 11 settembre. Il mufti ha assicuralo che l’islam in Slovenia ha radici diverse e da sempre tende all’integrazione nell’ambien- te culturale e religioso sloveno. La comunità musulmana in Slovenia ha intanto annunciato l’intenzione di rivolgersi alla Corte costituzionale perché valuti la costituzionalità del referendum contro la moschea. Lo stadio si farà Il consiglio comunale di Lubiana, riunito in seduta straordinaria, ha deliberato che la capitale slovena avrà uno stadio. E qui si è fermato, non sono stati infatti definiti ne’ la localizzazione, ne’ i tempi e nemmeno l’investimento finanziario da mettere in bilancio. Nuovo capo della polizia Il direttore generale della polizia slovena per i prossimi cinque anni è Darko Anželj. E’ stato nominato dal governo su proposta del ministro dell’interno Rado Bolline. Il nuovo capo della polizia ricopriva fino ad ora la carica di sottosegretario e consigliere del gabinetto del ministro. In mani francesi La Renault ha acquisito anche l’ultima parte del pacchetto azionario dell’azienda automobilistica Revoz di Novo Mesto che è ora al cento per cento di proprietà francese. L’azienda ha 2.140 addetti e l’anno scorso ha prodotto 118.200 Clio ed è la sesta in Europa per livello di produttività. Così proseguirà il progetto di fabbricazione di un nuovo modello di Renault che gli azionisti di minoranza avevano osteggiato. La stagione dei candidati Poco più di un mese dopo l'ingresso della Slovenia nell’UE ci saranno le elezioni europee alle quali parteciperanno per la prima volta anche i dieci paesi aderenti. E’ comprensibile quindi l’accelerazione dell’attività dei partiti sloveni per evidenziare i candidati. La Slovenia e-leggerà 7 eurodeputati. četrtek, 22. januarja 2004 “Calla in poesia - Arte senza confini” è il titolo del concorso internazionale di poesia inedita che esordirà questa primavera nella piccola frazione di Pulfero. Ad organizzare l’iniziativa, su idea di Anita Pillinini, è l’amministrazione comunale che ha da poco redatto il bando di concorso di questa edizione ed il regolamento. Il concorso si articola in due sezioni: la prima ha per tema “Emozioni e universalità”, la seconda “La terra e i suoi profumi”. I concorrenti possono partecipare con un massimo di due lavori per sezione. Le poesie inedite, in lingua italiana ed in lingua slovena (anche nelle varianti segnalate dalla giuria verranno trascritte a muro o pirografate su tavolette lignee esposte sulle facciate delle case o strade comunali di Calla, in modo da creare un “percorso poetico” all’aria aperta, visibile a tutti. Questo avverrà nel corso della cerimonia di premiazione (al primo classificato verrà offerto un soggiorno gratuito da parte dell’associazione “B&B - Ospitalità nelle Case in Friuli Venezia Giulia” di Cividale) che si terrà domenica 4 aprile 2004. Ulteriori informazioni si possono ottenere presso la segreteria del Comune di Pulfero, telefono 0432-726017. Calla, parte il concorso in versi dialettali), non dovranno superare i quindici versi. La partecipazione al concorso è consentita a tutti coloro che abbiano compiuto il dodicesimo anno di età, alle seguenti condizioni: gratuitamente, per i ragazzi di età fino a 17 anni compiuti, con versamento della quota di iscrizione pari a 15 euro per i maggiorenni. Le poesie dovranno pervenire al municipio di Pulfero, via Nazionale 92, entro le 12 del 28 febbraio 2004. A giudicare le opere concorrenti sarà una giuria che la Giunta comunale nominerà entro quella data. Le opere vincitrici e quelle Calla in una foto dal libro “Il paesaggio antropizzato" di Renzo Rudi Čedad, KNJIŽNICA IVAN TRINKO v petek, 30. januarja ob 18.30 predstavitev Trinkov koledar 2004 Prisotni bodo nekateri avtorji Razstava beneških stenskih koledarjev Speter, občinska dvorana v četrtek, 29. januarja ob 18.00 SreCanje tržaške in Spetrske šole GLASBENE MATICE Vsi vabljeni V Ziljski Bistrici odprli razstavo Marka Predana O Predanu smo že pisali in tudi o razstavi, saj je bil to lani izrazito odmeven dogodek. Beneški kipar je sicer živel in ustvarjal v Belgiji. Njegova dela pa so po umetnikovi smrti sklenili predstaviti tudi občinstvu iz rodnih krajev. Razstavo je uredila prav Michela Predan in pričelo se je potovanje. Tako je bila prva Predanova razstava v njegovem rojstnem kraju, to je v Kravarju. Nato so jo preselili v Beneško galerijo v Špetru, lansko poletje pa sta društvi Trinko in Planika razstavili Predanove kipe v Kanalski dolini in to prav v hotelih ali pred drugimi turističnimi objekti. Pobuda je žela veliko zanimanja in zato so sklenili preseliti razstavo v bližnjo Avstrijo. Tudi tokrat so namesto običajne galerije izbrali hotel. In tudi tokrat je bila izbira uspešna. V Ziljski Bistrici na avstrijskem Koroškem so v petek, 16. januarja odprli razstavo kipov in izdelkov pokojnega beneškega kiparja, oblikovalca in slikarja Marka Predana. Za pobudo sta se odločili kulturni društvi Ivan Trinko iz Čedada in kulturno središCe Planika iz Ukev. Kot kraj dogodka so izbrali staro (po Casu obratovanja) gostilno oziroma hotel Alte Post-Stara pošta v Ziljski dolini, ki je last Ludviga Drumla. Na predstavitvi je predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit obrazložil skupno pobu- do in obenem izkoristil priložnost za predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Publjkacija, ki je tokrat osredotočena na vstop Slovenije v EU, prinaša tudi vrsto informacij o tem, kaj beneški Slovenci delajo na kulturnem in drugih področjih. Z leve Obit, Bartaloth in Drumel na otvoritvi razstave Marka Predana Predsednik Planike Rudi Bartaloth je naglasil pomen, ki ga ima sodelovanje društev iz Benečije in Kanalske doline, ki med drugim uživata priznanje Dežele FJK. Razstavo Marka Predana pa je prisotnim obrazložila njena “urejevalka” Michela Predan. A Cividale “D ritorno del re” Arriva anche a Cividale, in concomitanza con il circuito nazionale, il film “Il Signore degli Anelli - Il ritorno del re”, terza parte della trilogia tratta dal romanzo omonimo di Tolkien. La pellicola, che sta sbancando i botteghini di tutto il mondo, verrà proiettata nel teatro Ristori giovedì 22 alle 20.30, venerdì 23, sabato 24, domenica 25 alle 17 ed alle 20.30. Le proiezioni saranno riprogrammate la settimana successiva, giovedì, sabato e domenica, con gli stessi orari. Presso il Ristori continua intanto una rassegna di film d’autore. Mercoledì 28 è in programma “Caterina va in città” di Paolo Virzì, affresco dell’Italia di oggi attraverso l’esperienza di una ragazza che si trasferisce dalla provincia a Roma. Mercoledì 4 febbraio verrà proiettato “Il ritorno” del russo Andrej Zvjagintsev che ha vinto il Leone d’oro all’ultimo festival di Venezia. La settimana successiva, mercoledì 11, sarà la volta di “Calendar girls”, regia di Ni-gel Cole, sorta di “Full monty” al femminile. La rassegna si chiuderà mercoledì 18 febbraio con “Kill Bill -Volume 1”, prima parte dell’ultima fatica del regista Quentin Tarantino. Tutte le proiezioni hanno inizio alle 21. Naši paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VEČER - 4 “Bom, bom! Ustrašil sem se bil za pravo, a resnici na ljubo, opit nisem bil. Videl sem pa, kar sem videl, na lastne zdrave in jasne oči.” ”Oho! Le povej, da bomo poslušali,” reCe pikro Miha. “Jej, jej! Kaka bo! Nute, nute, Zef! Začnite!” “Jaz se bom bala,” je opomnila mala Rezika. “Pojdi pa spat.” “Nečem, se bojim biti sa- ma.” “Kaj se je treba bati? Poslušajte in navadite se, kako je treba delati, da Človeku strah preide.” “Začnite že, no!” “Šel sem nekega leta v Matajur gledat, Ce bi bila kaka pripravna krava na prodaj; potreba nam jo je bilo. Dobil sem jo in ker se mi je zdelo, da sem naredil dobro kupCijo, sem povabil prodajalca na kozarec vina v gostilno. Do- bre volje smo bili in tako smo se bili zapoznili kakor ti, Miha, na Livku. Ko sem se zmi-slil, da bo treba domov, sem placai. Možu sem dal aro in rekel, da pridemo v tednu po kravo. Potem sem se pobral v božjem imenu. Vreme je bilo krasno in luna na polnem. Grem seveda čez Ložec. V loškem potoku mi je prišlo marsikaj v glavo; toda šum vode, ki buci po golem skalovju, mi je dajal pogum in šel sem skozi one temne in divje globine brez skrbi. Veter je lahko šumel po bukovju. Sova mi je nenadno sfr-fotala Cez glavo in me ustrašila; zaklel sem za njo in šel naprej. V mašerovskih senožetih mi je zopet dalo v glavo, da straši; pa naj straši, sem rekel; nic se ne bojim. Pri Mašerih so fantje peli na vasi in ko sem prišel mimo, so me šiloma vlekli pit in tako, hoCeš, noCeš, sem ostal ondi do enajste. Potem sem se pobral in ker se mi ni dalo krevsati navzdol po trdi jelin-ski poti v MeršCak in potem zopet gori, sem krenil na okoli proti Skrilom in Cez Planino. Ze iz tega morete soditi, da se nisem bal; saj Skrila so strašna in marsikaj pravijo o njih. Pridem torej v Skrila v potok, kjer bi moralo strašiti, pa me ni. Zna biti, da je bilo zaspalo v globočinah ali pa se mu ni zdelo vredno me nadlegovati. Grem naprej po senožetih, pa strašila ni bilo nikoder. Sove so res skovikale in Cuk se je nekje oglašal in tudi Mihovi jelinski psi so pridno lajali, ker so nekaj slutili, bi rekel on; no pa kdo naj mara za ptičjo in pasjo muziko. Prišel sem v Kraše in tudi tukaj ni bilo moža s širokim klobukom, ni moža brez glave, ni drugega strašila. Sel sem naprej popolnoma brezskrbno po ravni vrtaški poti. Mislil sem na kravo, kdaj bi bilo priložno iti ponjo, in tako pridem pod Polo-ginovo senožet, kjer se pot deli. Hotel sem seveda iti po navadni poti za Gabrom in zato sem stopil naprej do onega jesena, odkoder se odpre pogled na raven kos poti do počivala, kar ti nagloma zagledam pri njem nekaj velikega in belega, ki je stalo ravno pokoncu, oprto na počivalo, in držalo gorjaCo pred seboj. Obstal sem kakor vkopan, zona me je obdala in lasje so se mi zadrli na glavi”. - gre naprej - Aktualno A Magnano in Riviera forum di “Alpi Prealpi Giulie” Nuove iniziative per Io sviluppo m I. N. '1: .'ìiUlS ' wmr ’ V«»» - -* ZELENI LISTI Acé” Mermolja Recipročnost in manjšine Mnogi predstavniki manjšin ne zagovarjajo pri pisanju in uresničevanju manjšinskih pravic recipročnosti med dvema državama, nasprotno, recipročnost odklanjajo. Prof. Samo Pahor, ki je učen človek, je sicer ob stališčih SKGZ ob odstopu italijanskega poslanca Battellija s predsedniškega mesta komisije za narodne skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije polemiziral z Rudijem Pavšičem in mu očital sprejemanje “najbolj barbarskega pojmovanja recipročnosti". Nato je Pahor navedel več primerov, ko naj bi bila ali je recipročnost pozitivna ter da ne bi bilo napak, ko bi imela slovenska manjšina enak pravni položaj, kot ga ima italijanska v Sloveniji. Pahor pa nima vedno prav in zlahka najdemo negativne primere recipročnosti. Manjšine odklanjajo recipročnost največkrat prav zato, ker jih je zgodovina naučila: a) da v različnih pogojih niso uresničljivi in ne učinkoviti ista pravila in enake prakse, b) recipročnost se je mnogokrat izkazala za bumerang in dve državi sta preprosto zniževali raven pravic, ki sta jih dve manjšini uživali. Igrali sta se igro, katera država bo bolj udarila po glavi manjšino sosednje države, npr.: Italija Slovenca, Slovenija Italijana. Tudi “svežih primerov ne manjka". Ko je italijanski minister za odnose s parlamentom Giovanardi izjavil tržaškemu Piccolu, da rimska vlada ne sprejema, da bi Trst, Gorica in Čedad postala dvojezična mesta (tega v resnici ni nihče vprašal), je novinar Primorskega dnevnika Sandor Tene e takoj zavrtel telefon in med drugim vprašal Giovanardi-ja, če namerava vlada poseči v seznam, ki ga ji je na osnovi prošenj občinskih svetnikov poslal Paritetni odbor. Vlada po zakonu ne bi smela posegati v seznam, ki ga ji je poslal omenjeni odbor. Slednji je namreč le registriral voljo vsaj ene tretjine občinskih svetovalcev določenega števila občin, nato je pripravil dokument, ki ga morata vlada in predsednik republike zapečatiti in podpisati. Giovanardi je Teneeju svoje izjave Piccolu komentiral z različnimi zasuki, ni pa pozabil povedati naslednje : “Vsa vprašanja, vključno z manjšinskimi, je treba namreč obravnavati uravnovešeno in celovito.” Novinar ga je prekinil: “Kaj pojmujete kot celovito obravnavo?". Giovanardi: “Da moramo imeti pred seboj tudi to, kar se dogaja z Italijani v Istri in na Reki. Pozorno spremljam dogajanja okrog odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Roberta Battellija”. Battelli seveda ni kriv za peripetije zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Vendar je treba nekaj le zapisati. Predsednik Komisije Državnega zbora RS za Slovence po svetu in v zamejstvu Pu-kšič je Battellijev odstop komentiral, češ da Slovenec v Italiji ne bi mogel niti odstopiti, saj Slovenci v Italiji nimajo zajamčenega predsta- Minoranze: il servizio è stato trasferito a Udine Venerdì 16 gennaio si è svolto nella sala consiliare di Magnano in Riviera un forum promosso dall’Associazione temporanea di scopo “Alpi Prealpi Giulie” che include l’Open leader di Pon-tebba, il Torre leader di Tar-cento ed il Natisone GAL di San Pietro al Natisone, tre associazioni di tre valli con 10 scopo di realizzare il Piano di sviluppo locale coi finanziamenti di Leader plus. 11 programma dell’Unione Europea prevede che società consortili locali progettino i-niziative di sviluppo economico e, una volta finanzate, le gestiscano direttamente in collaborazione e con il controllo dell’Ente Regione. Sono previsti contributi di almeno quattro milioni di euro. Il nuovo Piano di sviluppo locale fa seguito all’esperienza dell’Open leader 2 anche se al forum non si è parlato del passato. Nella sala consigliare di Magnano in Riviera si è dunque dato appuntamento un nutrito gruppo di amministratori locali, rappresentanti di associazioni e di categorie quali la Confartigianato, la Coldiretti, l’Ascom ed altre. Era prevista la presenza del presidente della Provincia di Udine Marzio Strassoldo e dell’assessore regionale alle Risorse agricole Enzo Marsilio. Il primo si è fatto sostituire dall’assessore Sette, il secondo dalla direttrice del Servizio Affari Generali Marina Bortotto. Hanno portato il saluto il sindaco di Magnano in Riviera Mauro Steccati, i presidenti del Comprensorio Montano del Gemonese Ivo Del Negro e del Comprensorio Torre-Natisone-Collio A-driano Corsi. La relazione introduttiva è stata esposta dal Presidente dell’ATS Alpi Prealpi Giulie Sergio Fale-schini. Lo scopo principale del Piano di sviluppo Locale Leader plus rimane quello di fare uscire dall’autostrada oltre 17 milioni di persone che transitano annualmente da o verso Tarviso fino ed oltre gli svincoli per Udine e Civi-dale. Lambiscono, spesso inconsapevoli, un territorio con tre specificità: il confine, la montanità e la marginalità. Il convegno di Magnano ha dunque cercato di riunire i rappresentanti della Val Canale, delle Valli del Torre e del Natisone per trovare una condivisione di idee e di scopi comuni. Partendo da Faleschini i molti relatori hanno evidenziato con varie sfumature ed anche qualche divergenza la valorizzazione del territorio, il turismo, il prodotto locale, il commercio ed anche, forse troppo marginalmente, la cultura. Hanno preso atto deH’allargamento dell’Unione Europea e del confine che diventa opportunità e non più ragione di ulteriore marginalità. Dagli intenti ai fatti la strada rimane però ancora in salita. E’emerso dal convegno un certo malessere di tutto il Friuli, che vuol dire punti di crisi come quella del Manzanese stigmatizzata da Carlo Faleschini della Confartigianato, un troppo scarso coinvolgimento di giovani laureati o diplomati (oltre il 10 per cento rimane disoccupato, mentre scarseggia la manodopera) che però vuol dire esplicitamente anche minor qualità delle opere e delle imprese in Friuli dove regna ancora la manualità. E poi si è parlato di troppa burocrazia degli Enti e della stessa UE che rende difficoltoso il reperimento dei contributi. Detto ciò si è potuto capire che anche ai convenuti manca un’idea forte. Il piano di sviluppo prevede molto marketing, raccolta di dati, internet, e-commerce ed altre novità tecnologiche di comunicazione. Non è stato risolto però il dilemma di fondo: che cosa comunicare di forte e convincente ai potenziali visitatori e clienti. Vanno bene le case vacanza, la valorizzazione del prodotto locale, la cooperazione, anche quella transfrontaliera. Rimangono però ritardi e scelte che pesano. La vicina Austria dispone di una poderosa macchina turistica. Anche la Slovenia, come rivelato dal rappresentante delle associazioni turistiche in Slovenia comprendenti le Alpi Giulie e dunque Bled, Plezzo, il Parco del Triglav, ecc. Janko Humar, dispone di 14 mila posti letto che danno alloggio ad oltre un milione e mezzo di turisti l’anno. L’idea forte sono state le olimpiadi invernali, prima e dopo si è fatto troppo poco. E poi c’è il territorio. Lungo l’autostrada da Tarvisio e con l’epicentro a Tricesimo e nel Friuli vi è u-na mastodontica macchina di megastore, ci sono chilometrici concessionari di automobili, chilometrici mobilifici, chilometrici empori di vestiario e di scarpe con annesse chilometriche pizzerie. Tutti questi capannoni possono inghiottire tantissima gente e tantissimi soldini, solo che il denaro viene a manca- re in una congiuntura negativa. Ecco, da qui molti piccoli comuni delle valli (qualcuno sente oggi nostalgia per le “obsolete” Comunità montane,.che coalizzavano i più piccoli), con poche risorse e, purtroppo, abituati a diatribe di tipo ideologico, devono pescare il turista. Il problema rimane: con quale esca? C’è tanto. Però come ha ribadito Claudio Noacco, presidente del Consorzio Dolce Nordest e sindaco di Lusevera, c’è molto territorio abbandonato, ci sono tanti ritardi anche in confronto con le realtà limitrofe. E noi, che abbiamo a-scoltato i molti interventi del forum, ribadiamo che molte cose non sono state fatte anche in nome di vecchie dispute ideologiche (non tutte rimosse) ed in nome dei tanti grandi magazzini dove, se si hanno, si possono, spendere molti molti soldi che però non aprono agli acquirenti nuovi orizzonti paesaggistici o culturali, ma cofani di automobili per stiparvi la roba comprata, (ma) Il governo del Friuli-Venezia Giulia ha avviato una profonda riorganizzazione della propria struttura operativa al fine di garantire una maggiore efficienza della macchina regionale. L’apparato è stato riorganizzato in dieci direzioni e la problematica delle minoranze linguistiche è stata affidata alla “Direzione regionale per le identità linguistiche e i migranti, l’istruzione, la cultura, lo sport e le politiche della pace della solidarietà”, diretta da Giuliano Abate. In questo accorpamento di fatto è stato ridimensionato il peso e l’autonomia della struttura che in questi anni si è occupata del sostegno alle attività della minoranze e la cosa è stata rimarcata anche dai rappresentanti delle associazioni slovene e friulane che non hanno mancato di sottolineare la palese contraddizione tra questa scelta ed il riconoscimento formale che la pluralità lin- Roberto Antonaz guistica e culturale è fondamento e ragione della “specialità” della nostra regione. Un aspetto non meno grave sta nel fatto che nella ristrutturazione operata non è stato ancora nominato il responsabile del servizio per le minoranze. E ciò ha delle conseguenze molto pesanti sulla vita e l’attività delle associazioni che sarà inevitabilmente condizionato dal ritardo con cui verranno fatti i ri- parti aggiungendo ritardi a ritardi. L’assessore competente Roberto Antonaz nei giorni scorsi ha fatto sapere che la sede del servizio per le minoranze linguistiche ed i migranti è stata trasferita a Udine dove si occuperà di friulani e tedeschi, mentre per la minoranza slovena un ufficio parallelo rimarrà a Trieste. Il responsabile del servizio verrà scelto nell’arco di qualche settimana, ha assicurato Antonaz, tramite concorso e sarà un esterno. La struttura per gli sloveni verrà invece coordinata da un dipendente regionale e sarà costituita da quattro dipendenti. E’ impellente intanto anche il rinnovo della commissione consultiva slovena il cui mandato scade a febbraio. Sembra che l’assessore abbia delle nuove proposte sulla sua composizione e le sue funzioni, ma per saperne di più bisognerà aspettare ancora qualche giorno. vnika. To je res. Ko pa se bomo Slovenci pritoževali pri italijanski vladi, nam bodo Giovanardi in še bolj drugi molili pod nos vse negativne točke v zvezi z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Kazali bodo na popis prebivalstva, ki je pokazal, da se je v samostojni Sloveniji število Italijanov znatno znižalo, kazali nam bodo na manjše državne podpore in na tisoč drugih stvari. Dokazovali nam bodo, da ima italijanska manjšina v Sloveniji zakonodajo, ki velja le na papirju. Temu lahko mirne duše pravimo recipročnost. Take recipročnosti seveda ne moremo biti veseli in to toliko manj Slovenci, čeprav nasprotujemo vsem krivicam, ki se dogajajo vsaki manjšini. Slovenci pa vemo za številko naših čevljev. Slovenski premier Rop bo pred Berlusconijem nedvomno branil stališča slovenske manjšine v Italiji in zaščitni zakon, vendar taisti Rop ne bo zaradi manjšine iskal težave za Slovenijo pri sosedih in to tik pred njenim vstopom v Evropsko unijo. “Recipročnost” je konec koncev tudi stvar moči in realisti se morajo tega zavedati (kar ne pomeni “hlače dol"). Ker so pa stvari takšne, je za manjšine boljše, če dosežejo, da jim dajo države, kjer manjšine živijo, zakone po lastni iniciativi kot pa na osnovi meddržavnih dogovorov. To pomeni, da naj Slovenija iz lastnega prepričanja ščiti šibko italijansko manjšino ter da naj Italija iz lastnega prepričanja uresničuje zakone v korist Slovencem. Podobno velja za druge. Ko in če pa bosta dve sosednji državi, v našem primeru Italija in Slovenija, vlekli manjšinske vrvi, bo, žal, kot je zmeraj pri vlečenju vrvi. Najmočneje potegne vrv močnejši in največjo klofuto prejme manjšina, ki je v sendviču močnejšega in debelejšega: v našem primeru mi. La Regione si dota di una web-tv Il 14 gennaio è stata presentata dai presidenti della giunta Riccardo Illy e del consiglio regionale Alessandro Tesini e da allora è operativa. Si tratta della nuova web - tv della Regione con la quale si può collegare chiunque abbia un computer collegato in rete, digitando www.fvg.tv. La nostra regione si è così dotata di uno strumento che favorisce un maggior contatto con i cittadini, compresi quanti vivono in diverse parti del mondo, ma anche una maggiore trasparenza dell’attività amministrativa. Garantirà inoltre, come ha detto il presidente Illy, la massima diffusione delle culture regionali, offre infatti materiale sia in inglese e tedesco che in sloveno e friulano. Oltre a servizi, interviste e speciali, tramite la web - tv regionale si potranno seguire anche le dirette del consiglio regionale. Uno spazio specifico è i-noltre dedicato ai giovani. Zapleti ob robu nove Evrope s prve strani Veliko odmevnejši je bil seveda odstop poslanca italijanske narodnosti v Sloveniji Roberta Battellija s položaja predsednika komisije za narodnosti v slovenskem parlamentu. Odstop je Battelli utemeljil z molkom slovenske vlade v zvezi z zadnjim ljudskim štetjem, ko se je kar 25 odstotkov manj državljanov Slovenije opredelilo za pripadnike italijanske narodne manjšine. Gre za očiten asimilizacijski tok. Battelli pa je želel opozoriti tudi na ostala nerešena vprašanja med slovensko vlado in italijansko manjšino, mednje sodi tudi vprašanje koprske televizije in radia. Battelli je odstopil med starim in novim letom, nato pa se je sprožil val polemik: v Sloveniji in tudi na italijanski strani meje. Predsednik SKGZ Rudi PavšiC je izdal stališCe, ki je odmevalo tudi v italijanskem tisku in javnosti. Potrdil je, da so manjšine bogastvo, njihov status pa dokazuje demokratičnost države, v kateri živijo. Manjšine so nadalje subjekt in vsaka zase posebnost, kar pomeni, daje politika recipročnosti med dvema državama glede manjšinskih pravic slaba in neučinkovita. O tem, ali so manj- šine zadovoljne z lastnim položajem ali ne, pa morajo povedati manjšine same in ne večine, ki imajo največkrat v rokah škarje in platno. Na ta stališča smo brali nekaj ugovorov prav glede recipročnosti. Nekaterim slednja paše. Tudi med “ljudstvom” je bilo na obeh straneh meje slišati kak glas, ki je pravil, da če gre slabo Slovencem v Italiji, naj gre slabo tudi Italijanom v slovenski Istri. Ko se te polemike še niso polegle, je italijanski minister za odnose s parlamentom Gio- vanardi izjavil da je seznam občin, ki ga je poslal vladi Paritetni odbor, ki deluje v sklopu zaščitnega zakona št. 38, sporen. Po tem seznamu naj bi postale občine Trst, Gorica in Čedad povsem dvojezične, medtem ko zakon predvideva v središčih teh mest le dvojezično okence. V resnici je vsaj tretjina svetovalcev iz Trsta, Gorice in Čedada prosila Odbor za vpis v seznam teritorija, kjer naj velja zakon, z razčlenjenimi dokumenti, ki nikakor ne predvidevajo “integralnega bi-lingvizma”. Giovanardi pa je s svojimi izjavami razveselil tržaško in goriško desnico, ki je zadevo še bolj napihnila, in sprožil vrsto političnih reakcij v sami slovenski manjšini. Predstavniki SKGZ in SSO so o zadevi v Kobaridu podrobneje seznanili tudi slovenskega premiera Antona Ropa. Giovanardi pa je Primorskemu dnevniku dejal, da je treba manjšinska vprašanja obravnavati “uravnovešeno” ter da spremlja, kaj se dogaja italijanski manjšini v Istri in na Reki ter seveda dogajanje v zvezi z Battellijevim odstopom. Izjava je bila pomenljiva in kaže na negativno recipročnost. Zal se je negativni recipročnosti pridružil tudi deželni svetovalec SSk Mirko Spazza-pan, ki je v pismu javnosti med drugim svetoval predsedniku Paritetnega odbora Radu Race-tu, naj odstopi, Ceš, da “Bomo videli, Ce ga bodo potem Ciampi Berlusconi in Casini takoj sprejeli kot Battellija v Sloveniji in Ce se bodo zanj zavzeli tovariški Italijani v Sloveniji!”. Takšna napenjanja vrvi, v katera lahko zapade tudi manjšina, so nevarna, ker ni izključeno, da obstajajo senCna središča moCi, ki bi rada videla, da bi Siljenje EU sovpadalo z molkom manjšin, (ma) Banchig: “Ostali bomo manjšina inselx)nwnmilisena|)rejl)oriti" s prve strani Brez te Evrope, za katero so in smo delali v telih 34. lietih Kobariških srečanj, ne bo tudi politične in ekonomske Evro-pe. Današnje srečanje, ki je zadnje v še ne skupni evroski hiši, nas sili gledati naprej in si predstavljati, kaj bo po vstopu Slovenije v EZ; kaj bo z nami Slovenci v Italiji, katere perspektive in možnosti razvoja in sodelovanja se nam bojo odprle, s katerimi problemi se bomo še naprej sooCali. Gotovo je, da po 1. maju stvari ne se bodo bistveno spremenile: mi bomo ostali manjšina v Italiji z našim na pol uresničenim zaščitnim zakonom, z istimi težavami pri uveljavljanju naših pravic, z našimi nerazvitimi gorskimi področji, z ljudmi, ki trdijo, da nismo Slovenci... Vstop Slovenije v EZ pa vsekakor predstavlja enkratno priložnost za postaviti naše probleme v pravi okvir, to je v nove odnose med Italijo ter deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. Ostali bomo manjšina in se bomo morali še naprej boriti za naše pravice, na evropskih forumih pa bomo imeli ob strani Slovenijo, ki si bo tudi tam prizadevala za našo kulturno, gospodarsko in družbeno rast. Tudi v tem novem položaju bo morala Slovenija igrati pomembno vlogo v prid svojih manjšin. V teh novih razmerah pričakujemo, da ne bo Slovenija pozabila na nas, temveC si bo prizadevala odpraviti naše težave, rešiti naše probleme in postaviti z nami še bolj normalne in pogostne stike. In tukaj bi naštel nekatere probleme in pričakovanja. Kot uvod pa bi najprvo omenil težak položaj naših rojakov v Kanalski dolini, ki jih je konec meseca avgusta zajela strašna ujma in je tudi terjala dve življenji. Slovenci iz Kanalske doline pričakujejo veliko od Slovenije tudi, ker bi zgrešena obnova vasi Ukve veliko škodovala razvoju slovenske skupnosti in bi celo posta-vla vprašanje njenega obstoja. Med ostalimi problemi in pričakovanji naj v prvi vrsti omenim ekonomske in socialne probleme našega gorskega teritorija. Gorske vasi se le naprej praznijo; mladi se selijo v mesto ali v dolino, ker blizu doma ne obstajajo konkretne perspektive dela. V novi Evropi bomo vedno veC soodvisni, zato bi bilo pametno, da ko se bo v Sloveniji in v naši Deželi razpravljalo o programih ekonomskega razvoja obmejnega teritorija, se bo moralo vzeti v poštev tudi teritorij na drugi strani meje. V tem smislu meja bi ne smela več obstajati. V novi Evropi če bo Livek trpel, bo trpel tudi Matajur. Ce bojo od Robiča širili cesto do Mosta na Nediži, ni mogoCe, da je ne bodo širili tudi do Pro-snida in Tipane. Zato je potrebna vse veC večja koordinacija in tesno sodelovanje med vladama in krajevnimi upravami. Pri nas se govori o Čezmejni bolnišnici v Čedadu. Ne vem, Ce to odgovarja vašim potrebam, vsekakor predstavlja zgovoren primer konkretne želje po sodelovanju. Na dmgo mesto bi postavil problem informacije še posebej vidljivosti slovenske televizije v Benečiji. V globaliziranem svetu ni spre- £ -, ^ Emma Golles jemljivo, da v Benečiji ne moremo videti slovenskih programov. Ne gre zgolj za pretok informacij, televizija je tudi sredstvo za okrepitev poznanja slovenskega jezika. Koliko naših ljudi je rado gledalo dnevnike in vremenske napovedi Rtv Slovenija, otroci so gledali risanke in mladi programe njim primerne. Slovenski parlament je tudi po zaslugi poslanca Iva Hvalice sprejel zakon o vidljivosti slovenske televizije v Benečiji. Zakon pa ni bil še uresničen. Na tretjem mestu bi omenil potrebo po izobraževanju v slovenskem jeziku na višji stopnji. V Benečiji potrebujemo in bomo potrebovali vedno veC mladih kadrov z dobrim poznanjem slovenskega jezika. Zato apeliram na slovenske Univerze in tudi na vidensko, ki bi morale nuditi našim mladim posebne in intenzivne tečaje. Ne moremo tu pozabiti naše dvojezične šole v Spetru, ki bo letos praznovala 20 - letnico delovanja. Pouk slovenščine se konCa pri petem razredu osnovne šole. Kljub prošnjam in željam staršev, šolske oblasti ne mislijo, da bi ta pouk nadaljevali na nižji sredni šoli. Tako, kar so se otroci v vrtcu in osnovni šoli naučili hitro pozabijo. Ker govorimo o šoli, bi prosil odgovorne pri slovenski vladi in parlamentu, da odpravijo birokratske težave, ki onemogočajo nadaljnje finansiranje Zavoda za slovensko izobraževanje, ki je ustanovil dvojezično šolo in tudi zdaj skrbi zanjo. Na koncu bi vam predstavil veliko željo, ki jo imamo v Benečiji in za uresničitev katere smo napravili že prve korake: v naših dolinah potrebujemo športno kulturno socialni cen- ter, v katerem naj bi našle svoj dom slovenska društva, naj bi se razvijale razne kulturne dejavnosti in dobile prostor tudi turistične ponudbe za ovrednotenje našega teritorija. Prepričani smo, da bomo uresničili našo željo, ki je zamišljena predvsem za našo šolo in za naše mlade, Ce nam bo Slovenija tudi tokrat priskočila na pomoC. Ta center bi predstavljal gotovo veliko pomoC pri kulturnem in tudi gospoda-skem razvoju BeneCije. Problemov je seveda še veliko. Obstaja pa trdna volja naših ljudi, naših slovenskih kulturnih društev in organizacij, pevskih zborov, Časopisov, večine naših upraviteljev delati za ohranitev našega slovenskega jezika in za rast naše skupnosti na vseh področjih. Ce smo prej našteli probleme in pričakovanja, zdaj bi morali govoriti o uspehih in rezultatih našega dela - in res jih ni malo. Casa pa ni. Moramo se pa zahvaliti vsem tistim - v prvi vrsti seveda Sloveniji, krovnima organizacijama in našim sosedom iz Soške doline -, ki so nas podprli in nam bojo še ob strani. Kot zgovorni in resen primer trdne volje po obstoju in rasti naše skupnosti, naj omenim le akcijo skupine ljudi, ki se je odločno uprla postavitvi meteorološkega radarja na vrhu Mataju- rja. Iz te akcije se je rodila koordinacija “Radar ne hvala”, ki je iz protesta prešla v konkretne prodloge za razvoj gorskih vasi Nadiških dolin. Ti predlogi so bili pred kratkim soglasno sprejeti od deželnega sveta. Upamo, da bodo ti projekti uresničeni, kar bi našim ljudem dalo dodatnega upanja in poguma. Težave, pričakovanja, uspehe, projekte - vse to bomo skupaj nesli v novo Evropo. Najprvo pa bomo nesli naš slovenski jezik, ki nas stoletja združuje in nas je zdrževal tudi ko je po naših gorah in dolinah tekla železna zavesa. Slovenski jezik je bil in bo naš skupni imenovalec, zanj moramo skrbeti kot najveCji naš skupni zaklad. Ohranili smo ga v težkih časih, ga ne smemo zdaj podcenjevati ali ga imeti kot da bi bil jezik drugega razreda. Slovenščina, ki je bistvo naše skupne identitete, je in bo tudi uradno evropski jezik. Simon Gregorčič z Vršnega pod Krnom in Ivan Trinko s TrCmuna pod Matajurjem vsem nam kažeta pravo pot. “Sveta dolžnost - je pred sto leti pisal Ivan Trinko, katerega se bomo letos spomnili ob 50 - letnici njegove smrti -, sveta dolžnost je skrbeti, da si ohranimo svojo narodnost in svoj jezik. Nobena pozemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, Ce ga sami ne zameta-mo. Sam Bog nam je dal nedotakljivo pravo braniti ga proti kakršnemukoli nasilju in hraniti ga moramo kakor svojo osebnost”. Ta misel naj nas spremlja v novem letu in v novi Evropi. Nasvidenje na Matajurju, kjer bomo v noci med 30. aprilom in 1. majem skupaj praznovali vstop Slovenije v Evropsko Zvezo. Giorgio Banchig Zdravko Likar an Rudi Bartaloth Srečanje med Slovenci v Kobaridu Predsednik vlade Rop s predstavniki manjšine s prve strani SreCanje je bluo tud parložnost se spomniti na Slovence, ki živijo v Kanalski dolini: načelnik Tolmina Zdravko Likar je šenku predsedniku kulturnega središča Rudiju Bar-talothu ’no “košo” slovenskih bukvi za Suole v Kanalski dolini. Ku nimar, nieso manjkali petje an beneške besi-ede. Piela sta zbora Znamenje taz VolC an Snežet taz Tolmina. Emma Golles taz Petjaga je med adnim govorom an drugim pa pokazala, kuo znajo lepuo pisat po sloviensko uCenci špeterske dvojezične Suole. Pred srečanjem, ku smo že napisal, se je predsednik slovenske vlade sreCu s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Delegacijo so vodil predsednika SKGZ an SSO Rudi PavšiC an Sergij Pahor, v njej so bli tud Giorgio Banc- hig, Živa Gruden an Davide Clodig. Prisotna sta bla tud generalni konzul Slovenije v Tarstu Crtmomir Špacapan an direktorca vladnega urada za Slovence v zamejstvu Jadranka Sturm Kocjan. Guorilo se je predvsem od dekreta, ki ga bo moral predsednik Republike Ciampi podpisat, da bo zaščitni zakon za Slovence v Italiji uresničen, takuo kot je predvidevu paritetni odbor. “Slovenija se bo zavzela, da bo zaščitni zakon uresničen”, je obljubu Rop, an tuole bo poviedu tudi italijanskemu premierju Berlusconjiu, kar se bo sestal z njim v Ljubljani. Predstavniki taz BeneCije so ga spominih predvsem na dve potriebi: uCe-nje slovenščine tud v nižji srednji Suoli an gradnjo kulturnega športnega centra v Benečiji. Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Riviera 0-0 3. Categoria Fortissimi - Audace 2-1 Savognese - Moimacco 0-1 JUNIORES Valnatisone - Reanese rinv. Allievi Valnatisone - Sevegliano 3-1 Amatori Ziracco - Valli Natisone 1 -2 Osteria al Colovrat - Risano rinv. Maxi Discount - Filpa 0-3 Orzano - Poi. Valnatisone 3-0 Calcetto Merenderos - Sporting 2001 6-5 Credi Friuli Reana - il santo e il lupo rinv. S. Marco - P.P.G. Azzida 4-5 Amsterdam Arena - Bar al Ponte rinv. Prossimo turno 1. Categoria Lumignacco - Valnatisone 3. Categoria Serenissima - Audace Savognese - Libero Atletico Rizzi JUNIORES Valnatisone Comunale Lestizza Allievi Sacilese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Moimacco Amatori Warriors - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Carrozzeria Tarando Filpa - Mar/Ter Poi. Valnatisone - Pizzeria da Raffaele Calcetto Hidroclima - Merenderos Il santo e il lupo - Elett. Manzanese P.P.G. Azzida - 5 Eglio Solerissimi - Amsterdam Arena Bar al Ponte - S. Marco Paradiso dei golosi - Blu Lions Classifiche 1. Categoria Buttrio 38; Valnatisone 30; Lumignacco 26; Sedegliano, Risanese 25; Reanese 24; Riviera 23; Cassacco 22; Chiavris 21 ; Buo-nacquisto 20; Colloredo M.A. 19; Flumigna-no, Corno 17; Nimis 16; Com. Faedis 14; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra 29; Azzurra, Maianese 26; Serenissima, Lib. Atl. Rizzi, Fortissimi 19; Mo- ruzzo 16; Moimacco, S. Gottardo 15; Ciseriis 12; Audace 11; Savognese 5; Savorgnane-se 4. JUNIORES Valnatisone 30; Chiavris 29; Buttrio 26; Trivignano 25; Corno 18; Comunale Lestizza 16; S. Gottardo, United Cussignacco 15; Tre Stelle*, Reanese*, Martignacco 12; Comunale Tavagnacco, Cussignacco 9; Fortissimi 6. Allievi Sacilese 49; Itala S. Marco 45; Sanvitese* 40; Ancona, Gemonese 34; S. Luigi 31; Donatello 27; Valnatisone, Domio 24; Caneva, 22; S. Giovanni 21; Tolmezzo*, Ponziana 18; Ronchi*, Palmanova 14; Muggia* 10; Sevegliano 8. Giovanissimi Moimacco 24; Serenissima 21 ; Savorgnanese 18; Centrosedia, Valnatisone 12; Azzurra 11; Gaglianese, Rangers 9; Chiavris 8; Reai Felet-to 2; S. Gottardo 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat 24; Bagnaria Arsa 14; S. Daniele , Ziracco 13; Termokey, Baby color 12; Valli del Natisone, Mereto di Capitolo, Torean, Bar Corrado 11; Centro Com. Risorgive 10; L’occhiale, Warriors 9; Carpacco 8. Amatori (2. categoria) Rd Group 18; S. Vito al Torre 17; Carr. Tarando 16; Davos Bicinicco 14; Millenium, Colu-gna, Risano, Corno 13; S. Lorenzo 11; Osteria al Colovrat, Versa 6; Carioca 3. Amatori (3. categoria) Filpa 24; Beivars 18; Bar Ghigolò 17; Pizzeria da Raffaele 15; Poi. Valnatisone, Orzano 13; Alla terrazza 9; Maxi discount, Piaino 8; Friul-dean 7; Moimacco, Mar/Ter 5. Le classifiche dei campionati Juniores e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La formazione allenata da Chiarandini dopo due passi falsi torna alla vittoria contro il Sevegliano Gli Allievi provano a ingranare Pareggio a reti inviolate per la Valnatisone - Nulla da fare per Savognese e Audace - Rinviate per il maltempo le partite degli Juniores e deir Osteria al Colovrat - Colpo grosso della Valli del Natisone sul campo di Ziracco A causa del maltempo che sabato pomeriggio ha reso impraticabili alcuni terreni di gioco, sono stati rinviati due incontri rispettivamente a S. Pietro al Natisone, dove era in programma la partita degli Juniores della Valnatisone che ospitavano la Reanese, ed a Merso di Sopra, dove si doveva giocare la gara tra l’Osteria al Colovrat di Drenchia ed il Risano. In Prima categoria la Valnatisone ha chiuso in parità, a reti inviolate, la gara casalinga con la temibile Riviera. Il terreno pesante, la pioggia incessante e le raffiche di vento hanno condizionato il gioco. Le due squadre hanno dominato un tempo a testa, accontentandosi alla fine della divisione dei punti. Domenica prossima la Valnatisone sarà impegnata a Lumignacco, una trasferta impegnativa in quanto gli u-dinesi, rinforzatisi per tentare la promozione nella categoria superiore, sono distanziati di quattro lunghezze dai sanpietrini. In Terza categoria si è giocata l’ultima giornata di andata. Sconfitta all’ultimo istante l’Audace di S. Leonardo sul terreno dei Fortis- simi. I biancazzurri di Remigio Cernotta, dopo essere stati in vantaggio fino ad un quarto d’ora dal termine grazie alla rete messa a segno da Paolo Mauro, sono stati raggiunti dagli udinesi su calcio di rigore. La massima punizione è stata contestata dai ragazzi guidati da Giorgio Mesaglio ed è costata l’espulsione a seguito delle proteste a Vanni Oviszach. I padroni di casa hanno segnato il gol vincente all’ultimo istante. Continua la serie negativa della Savognese che non è riuscita a rimontare la rete messa a segno nel primo tempo dagli ospiti di Moimacco, ritornati a casa con i tre punti. Dopo le due sconfitte rimediate contro il Donatello e il Ponziana, gli Allievi della Valnatisone sono riusciti ad interrompere la serie negativa ospitando il fanalino di coda Sevegliano. Per i ragazzi valligiani guidati da Renzo Chiarandini hanno fatto centro due volte Mattia Iure-tig ed una Davide Negozio. Sabato pomeriggio sono state rinviate a causa del maltempo le due amichevoli programmate per i Giova- 1- -- m ižt- « nissimi a Pasian di Prato e per gli Esordienti a Manza-no. I Giovanissimi riprenderanno il campionato domenica 25 alle 10.30 a Merso di Sopra, per la prima giornata del girone di ritorno, ospite la capolista Moimacco. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha vinto la gara disputata venerdì 16 sera a Ziracco. Per gli Skrati decisiva la doppietta realizzata dallo sloveno Ervin Kavčič. Il campionato di Eccellenza è equilibrato. A parte 1 ’Edilto- Carlo Liberale (Filpa) e Mauro Specogna (Valnatisone mat, capolista, tutte le formazioni sono in lizza per i play-off del campionato Friuli Collinare. In Terza categoria continua la marcia della Filpa di Pulfero che, grazie alle reti di Liberale (su rigore), Bernardo e Rešič, ha espugnato il campo della Maxi Discount. Continua l’altalenante marcia della Polisportiva Valnatisone di Cividale, che stavolta è stata sconfitta sul campo di Orzano. La partita si è giocata su un terreno impossibile ridotto ad una risaia. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque i Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno superato lo Sporting 2001 grazie alle doppiette realizzate da Mauro Corredig e Nicola Sturam ed alle reti di Gianluca Gno-ni e Cristian Onesti. Con questo successo la squadra valligiana si conferma al terzo posto in classifica, posizione che potrebbe migliorare in quanto l’Elettrotecnica Manzanese la precede di un solo punto. Rinviata a venerdì 23 la partita tra la Credi Friuli Reana ed II santo ed il lupo. In Terza categoria la P.P.G. Azzida, grazie alla tripletta realizzata da Emanuele Bertolutti ed alle reti di Daniele Saccavini ed Antonio Floreancig, ha superato la S. Marco. La squadra di Azzida, al suo primo anno di attività, gioca per fare esperienza e naviga a centroclas-sifica. Il derby tra l’Amsterdam Arena ed il Bar al Ponte è stato rinviato a data da destinarsi. Le due formazioni val-ligiane sono in lotta per conquistare la posizione in classifica che vale la promozione in Seconda categoria. La capolista Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone ha osservato la prevista giornata di riposo. La squadra sanpietrina nel prossimo week-end ospiterà la terza formazione in classifica, la Blu Lions di Feletto Umberto. Il campionato è condizionato dalla perdurante indisponibilità degli impianti del Match-ball di Campeglio, che è in fase di ristrutturazione. Le squadre valligiane stanno facendo salti mortali per potere disputare regolarmente i propri incontri. Paolo Caffi I volti della Valnatisone di alcuni campionati fa Sopra la Valnatisone che ha disputato il campionato 1969/70. In piedi da sinistra Gianfranco Becia, Luigi Urli, Sergio Coren, Plutino, Renato Massera, Vanni Marinig, Giancarlo Venturini (allenatore). Accosciati Vanni Postregna, Bardi, Arrigo Nardini, Paolo Snidaro, Giuseppe Gallo, Bruno Venturini e Marnila. A sinistra la Valnatisone 1984/85. In piedi da sinistra Sturam e Manzini (allenatori), Sedi, Pinatto, Zilli, Zogani, Vosca, Venica, Chiacig, Costaperaria, Marcuzzi, Angelo Specogna (presidente), Boel (sponsor). Accosciati Caffi (dirigente), Corredig, Simonelig, Sfiligoi, Stacco, Daniele Specogna, Nadalutti e Orgnacco. tit med adno an to drugo! An potlè... kar Stefano prime v naruoče njega to malo, Giulia ueCe na vas glas, zak on je nje “zio Tetano” an obedan ga na smie tikat! Je kaka ji pravt, de “zio Tetano” je tata od Serene, “zio Tetano” je nje an basta! An Romilda? Romilda je pru kontenta, de v nje družini se vsi imajo takuo radi, de otroc lepuo rasejo... Tuole je ta prava bogatija za vsako družino an tuole je kar mi želmo vsiem vam, ki pre-bierata naš Novi Matajur. Aspettiamo anche i tuoi punti per “Andare insieme in bicicletta” GRMEK Liesa / Amerika Zbuogam Marija An tiedan priet, ku bi dosegla 101 lier je umarla Marija Bonini (Bonin) poročena Chi-abai (Chabai), Kovačuova z Lies. Je živiela v Butte, Montana, Združene daržave Amerike. Mož Vizi, Stajarju gor s Platea, je biu Su v Ameriko mlad; po prvi svetovni ujski se je uamù in je oženu Marijo. In jo je peju v Ameriko. Ona, šele otrok, je poskusla težkuo življenje, ker mama je umarla, kar je imiela pet liet. Z velikim pogumom, sin Albert prave, de je bla ku na skala, je ra-tala na barka žnidarca. Sevie, de v Ameriki nie bluo, in nie, vse lahko; pa je uspela šuolat puoba in čečo, Irmo, kupit ‘no lepo hišo in, kar je bla že na-pri v lietah, so jo postavli, za duge lieta, kot predsednico društva amaterskih cvetličarju v Butte. Zanimivo je, de ona je bla, v Kovačuovi hiši, za- dnja Bonin. Ta na kamune, se ne zna al za napako, al za kaj-šan drug namien, mlajše bra-tre so začel pisat Bonini. Naj v mieru počiva. SREDNJE Zapustu nas je Paolo Tedoldi Zgodilo se je v četartak 15. ženarja, okuole sedme zvičer. Vraču se je iz Grupi-njana pruoti Čedadu, kar je paršu pod avto. Takuo je “Andare insieme in bicicletta” è un progetto del distretto sociale di Cividale promosso con il Velo club Cividale Val-natisone e con il patrocinio del comune di San Pietro al Nati-sone. Questo progetto è rivolto a grandi e piccini, ma soprattutto ai ragazzi tra i 7 ed i 12 anni. Intende diffondere i valori educativi e formativi della pratica del ciclismo e del piacere dell’andare insieme in bicicletta nella zona del Civida-lese e delle valli del Natisone. Altro obiettivo del progetto -come si legge in un depliant divulgativo dell’iniziativa - è acquistare strumenti utili alla pro- umaru Paolo Tedoldi iz Srie-dnjega. Imeu je samuo 56 liet. Di-elu je po sviete, kar se je var-nu damu je šu sam stat v hišo, ki jo je imiela družina v Sriednjem. Na telim svietu je zapustu mamo Marcello Drejutovo, sestre Francesco an Marian-gelo, brata Giacoma, kunja-de, navuode an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali go par svetim Pavle (Cemečje) v saboto 17. žena-rja popudan. mozione della pratica del ciclismo e alla diffusione delle conoscenze legate alla sicurezza di chi usa la bicicletta, quali l’acquisto di biciclette sportive per bambini, di caschi di sicurezza omologati e l’organizzazione di manifestazioni promozionali per la diffusione dell’uso della bicicletta tra i giovani. Questo progetto può diventare realtà anche grazie ai punti di carta sociocoop. Ogni 500 punti verranno versati 15 euro alle associazioni promotrici di questo progetto. Se volete aiutare a realizzarlo, affrettatevi, perché c’è tempo solo fino al 1. febbraio 2004. P0DB0NESEC Tarčet Žalostna novica V videmskem Spitale je zapustila tel sviet Iva Mucig. Učakala je 85 liet. Iva je bla med parvimi meštrami tle v Nediških dolinah. Na telim svietu je zapustila navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Landarje, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 19. ženarja popudan. Briškoia v Tolmine Hotel Krn Tolmin, Turistično društvo Tolmin an Most na Soči so organizal ga-ro v briškoli, ki bo v saboto 7. februarja, ob šesti popudan, v hotelu Km v Tolminu. Parjatelji iz Tolminskega bi bli zlo veseli, če bi šli gor igrat tudi parjatelji tle z Benečije, tle z Nediških dolin. Za se vpisat pokličita Darja Vuk na tel. 00386 41 743646. Za vsakega košta 2.200 sit (parblizno 8 evru). S telo ceno imata pravico tudi malice (kjek za popit an za pojest). An za tiste, ki udobijo, pa “dobre” nagrade (peršut an še kiek druzega). Kadar lansko lieto pre Azeglio je šu v Tanzanijo, grede, ki so se vozil čez Ocean, je poprašu hostess: - Parnesitemi za dobruoto an whisky. An na zamierte, gospodična, al smo dost vesoko nad muorjam? - 16.000 metru, ga-spuod famoštar! - Ah, če je takuo, parnesite mi ’no kamrico, ker smo previč blizu mojga gaspo-darja! An škof je šu bier-mat tu adno faro gor v briegu. Tu malo cajta je padlo tarkaj snega, de škof se nie mu var-nit damu zatuo je muoru prespat v fa-ruže. Famoštar je i-meu samuo adno veliko pastiejo, takuo de sta muorla spat kupe. Drugi dan Ze zguoda so pozvonil na kam-panel an famoštar, šele tu sne, je dau ’no pako gor na rit od škofa: - Bieš dol Perpetua, je pozvoniu tisti od mlieka! Skof je tu sne poše-petu: - Muoj Buog, grofica, kajšno močno roko imate telo jutro! *** ’No jutro Buog v Nebesih je kuazu: - Naj gre kajšan po špežo v koperativo, - Grem jest, tata! -je jau Jezus. - Ne, ti ne, ti na zaupam, ker imaš roke predarte! - Mama - je vprašu Perinac - Buog hode v stranišče? - Oh ne! - Alora zaki tata v-sako jutro potuče na vrata an zaueče: Oh muoj Buog, si šele a-tu! četrtek, 22. januarja 2004 Al de so muorli spec an-tkaj tort v Preseriji, v Venetovi družini! Začel so za Mattea, ki je zadnji dan otuberja dopunu 20 liet (že!). An še vic tort so muorli speč, kar na kolendarju je biu 9. dičem-ber! Tisti dan so imiel v družini dva rojstna dneva: tata Mauro je dopunu 39 liet, njega ta mala, Giada, pa dvie lieta. Lepo fešto jim je organi-zala mama an žena Loredana s pomočjo dvieh te velikih tele družine, ki so Matteo an Manuel. Pa v Venetovi družini je nimar liepa družinska atmosfera tudi kar nie obednega sejma, saj zvestuo parhajajo h tatu an nonu Vicencu tudi drugi sinuovi an hči, an kupe z njim še navuodi an prana-vuodi... zaries, nono Veneto (Vicenca ga vsi poznajo vič po prejmku ku z njega pravim imenom!) nie nikdar sam an na drugi fotografiji ga vide- Kjer so otroc je nimar veselo mo, kakuo zna lepuo varvat njim je še pranavuod Jan. Vato malo od njega velike dru- rje ga mama Claudia (ki je pa žine, Amelio (ki ima pose- navuoda od Veneta), bnega anjulca gu nebesih, ki Seda se vsi lepuo parpra- se kliče glih ku ona). Ta par vjajo za praznovat še an roj- stni dan, tisti od Manuela, ki na 28. ženarja dopune trinajst liet. Ce tisti dan puodeta čez Preserje an se ustaveta par Venetovih, bodita žihar Sigur- ni, de tudi za vas bo an kos kake dobre sladčine an an ko-zarc vina. Vsiem v teli družini želmo vse narbuojše. Starnadicjovi imajo dvie lepe zvezdice Giulia an Serena, dvie zvezdice za Stamadicjovo družino v Oblici. So hčerkice dvieh puobu tele hiše. Parvo se je rodila Giulia. Zgodilo seje na 21. vošta lieta 2002 an tisti dan se je spremenilo življenje za nje ma- mo, ki je Michela Partenova iz Lombaja an za nje tata, ki je pa Ivo Predan - Starnadi-cju. Stiemajst miescu potlè, na 20. otuberja lieta 2003 je par-šla pa Serena za veliko veseje mame, ki je Patrizia taz Bjač an za tata, ki je pa Stefano Stamadicju. Giulia, kar je gor na Lom-baju, jo pru zvestuo varje tudi nona Maria; Serena, kar je tam v Bjačah, jo pa kokolajo an figotajo noni Natale (Fli-pac) an Claudia. “Težave” so, kar Giulia pride v Oblico gledat nje maj-hano kužino Sereno... Tle je nona Romilda, ki gre “in tilt” zak na vie, kakuo se arzspar- Vsa družina Vogrig iz Sauodnje, na čelu nono Giovanni an nona Erminia, so se zbral na karstu te male njih družine, Melisse. Melissa se je rodila 16. luja, glih kak dan priet, parvi dan luja, je imiela nje sestrica Debora rojstni dan. Cičice žive v Vidme z mamo Claudio an s tatam Robertam Vogrig, pogostu pa parhajajo v Sauodnjo, kjer žive noni, an kjer jih čakajo strici, tete an kužini. Melissi, pru takuo vsiem otrokam družine Vogrig (nje sestrica Debora, Simone, Noemi an Elena, Michele an Martina) želmo veselo an srečno življenje, l/se narbuojše tudi te velikim novi mata]ur četrtek, 22. januarja 2004 Puno šenku za naše otroke Tel buogi “Babbo Natale”, ki muore tarkaj letat napri ari nazaj! Pa v Ažli so otroc takuo pridni, de an če niema puno cajta an je že trudan, ušafa an magnjen za se ustavt an v teli vasi an parnest lepe šenke te malim an, kajšankrat, tudi tistim, ki so že nomalo buj veliki. Komitat za Ažlo, ki ga je tle poklicu, ga je pru lepuo zahvalu an ga je vprašu, če tudi lietos jim bo pomagu spejat lepuo do konca vse njih iniciative... pari, de ja. An takuo komitat se je že deu na dielo za napravt pru an liep program za vse vasnjane an njih parjatelje... Kronaka novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato allUSPI Cai - sottosezione Val Natisone 31 gennaio 2004 ore 20 sala parrocchiale S. Pietro al Natisone ASSEMBLEA tesseramento e rinnovo cariche sociali VENDESI bell’appartamento di mq 65 a Cividale zona tranquilla vicinanze ospedale. Telefonare al numero 0432/731247 Pro loca VartaCa - Savogna sabato 31 gennaio una giornata sulla neve a PLAN DE C ore 5.00 Savogna partenza in pullman rientro in tarda serata info e iscrizioni (20 euro): bor Crisnaro tel. 0432/714000. Paolo tel. 338 2913450 Planinska družina Benečije sabota 7. februarja - ob 19.00 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 12. OBČNI pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2003 - finančno stanje - diapozitive o odpravi PdB na Aconcagui Za vpisovanje na vičerjo je cajt do torka 3. februarja an muorta poklicat Lio (tel. 0432/701104) al pa Danielo (0432/714303 - tudi “segreteria telefonica”) , Bo možno obnoviti članarino al pa se na novo vpisati v Planinsko! Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 24. DO 30. JANUARJA Čedad (Minisini) tel. 731175 VENDONSI due appartamenti (mq 110 e 60) a San Leonardo. Telefonare al numero 0432/724021 o allo 0432/723439 Takuo smo molil Devetico... Devetica je med našimi navadami, ki je tele zadnje lieta pru lepuo an povserode oživiela. Tle videmo, kakuo jo molejo v lieški an kozijski fari. Tle na varh na čeparni roki je Rosina Tonova iz Gorenjega Barda, tu sred je Erika Kokocuova iz Hostnega, na te pravi roki je precesija na Zverincu an tle par kraj je pa Romilda Znidarjova iz Topoluovega