iz poglnja o narodnen gospodarstvu. Iz tržišča z živim blagom. Vlada je znatno povišala izvozno carino na naše živo blago z namenom, da bi se z omejitTijo izvoza znižale cene mesu in masti. Vlada je bila uverjena, da bodo cene padle radi poriška iz^ozne carine, a dozdaj ni prav aobenih znakov, ki bi dznanjali padec žirini.Vsled Pucljeve carinske politike je prestal izvoz svinjiz naše države. Iz Francije, Nemčije in Čehoslovaškuprihajajo vesti, da padajo cene živcmu blagu in sicer tako zdatno, da bi se sedaj ne izplačal naš izvoz živine v inozemstvo. Povišana carina je zadela izvozničarje živine kar preko noči, mnoeji niso mogli kriti svojih obvez, sedaj morajo dob«>ijati živino za zelo visoke ce ne in trpijo pri tem velikanske zgube. Debele svinje se plačujejo na južnih žt-lezniških postajah po 19 do 21 dinarjev, kar znači, da so v Zagrebu po 94 Ł 1 kg. Mesnate svinje težje vrste priliajajo vslcd visoke izvozne carine le v malih količinah na trg, med tem, ko plačujejo za lažje, na katcre je naložena neznatna carina ali so sploh carine proste, od 45 do 90 K 1 kg. Mast pa plačujejo v Zagrebu po 150 K 1 kg. Žitoi trg. Naš žitni trg je še vedno na zelo slabib nogah radi potežkoč na državnib železnicah. Železniški minis-ter vedno obljublja, da bo dal vagone in lokomotive na razpolago za prevoz prchrane v pasivne kraje, pa to so ie prazne obljubc brez dejanj. Večja žitna trgovina je naravnost onemogočena radi brezobzirne malomariiosti železniškega iiiinistrstva. Izstradana Dalmacija si je naročila nekaj moke iz Amerike, jo tudi že dobilat, a njena kakovost nikakor ni zadovoljiva, Dalmatinci jo seveda kupujejo za drag denar, ker naša vojvodinska moka ne more v Dalmacijo radi zasloja v železniškem prometu. Odpomoč v prehrani dospe gladiii Dalmaciji-veliko prej iz daljne Amerike, nego iz Vojvodine, Banata in Srema.  Večje kupčije s pšenico se ne sklepajo radi ničvred-i nega prometa na železnicah, cene novi pšenici so od 1625 do 1650 K. Producenti zelo ponujajo oves, ki se giblje v cenah med 11'00 do 1240 K. Ječmen je skoraj brez prometa, povprašujejo po ječmenu še edino le pi-< vovarne in ga plačujejo po 1540 do 1600 K, ječmen za krmljenje pa je v ceni med 1450 do 1500 K. Koruza stane 1450 do 1550 K. Moka nularica od velikih mlinoit stane 27 K, ona slabše vrste pa je pri kilogramu ce-« nejša za 1 do 1.50 K. Vreme se je zadnje dni znatno zboljšalo, kar je posebno dobro došlo koruzi, katero povsod trgajo. O koruzni žetvi po Vojvodini poročajo, da je dobra. Izvoz našega žita v inozemstvo je povsem prestal, ker ni mogoče dobiti vagonov za prevoz, a je tudi izroena carina tako visoka, da ne bi mogla naša žita konkurirati z žiti drugih žitorodnih držav, ki so naše sosede in so imele letos dokaj boljšo žetev, nego je bila naša. Vinski trg. Lepi jesenski dnevi, ki so sedaj nastopili — da bi tudi držali — bodo veliko pripomogli k zboljšaoju kva litete belih vin. Škoda, da so naši vinogradniki., osobito po južnih krajih, že začeli trgati, vina teh preegodnjih trgačev bodo pač veliko stabša. Glede trgovine z vinom moramo ponovno maglasiti, da stojimo nekako v sredini vinske krize. V krejJh Vršac-Bijelacrkva plačujejo sedaj 3500 K za 1001 iai vinogradniki bodo v očigled letošaji ugodni trgatri ttposta^* ljeni naravnost katastrofi. Radi dnevnega poslabšanja v železniškem prometu je prišla trgovina z gužninii vini v popolen zastoj. Iz te prometne omejitve se ne jbo~: ino pod se9anjim režimom rešili. Vinotržci se morajo boriti z velikimi potežkočami, niti ne morejo sklepati večjih kupčij, ker ne morejo niisliti ua odpremo nakupljenih ali prodanih vin za cele mesce naprej. K pra metnim težavam je še prijla pomisleka \Tedna težkoča — denarja je vsaki dan manj! Banke ne dajejo reiildia vinotržcem kreditov, vino ostaja producentom in po južnih vinorodnih krajih čakajo padca vinskik cen. Vsi obeti g. ministra Puclja, da se bo glede vinske tfgovi'ae obrnilo na bolje, so zastonj, dokler bo kluboral g. jjtometni minister vsakemu zboljšanju prometa. S Češkoslovaško smo sklenili pogodbo za izvoz 150.000 bl naših vin, a na prevoz teh vin ni niti misliti, kcr še naših glede prehrane pasivnih krajev ne moreat* preskrbeti s kruhom radi malomarnosti železniške »jjrave, a kaj še le, da bi mislili na odpremo 150.000 U našiii vin v čehoslovaldjo. Od ministra Puclja ra*lxjbnaai uspeh z vinoprodajno pogodbo s ČehosloTairi bo padel t Todo, ker g. Pnclju se noče pokoriti g. prcHBetni minister, kateremu ni pri srcu niti srbijansko viBkO^radništVQ, kaj še le slovensko! Dalmatinski mošt kupujejo samo po 18 K 1 1 v okolici Bakra, kjer je izpadla trgatev sicer slabo, a kvaliteta je izvrstna. Izvoz dalmatinskih vin b« »cznatei, ker so cene še vedno previsoke in mi ne jmoremo napram inozemstvu konkurirati v cenab z Haadžarskimi vini. Naša vinska trgovina se še edino giblje z desertnimi vini, osobito z Ljutomerčauom. Vejiki m ttgledni vinotržci zagotavljajo,. da se bodo poskusili ¦_ svetovnem vinskem trgu z najboljšimi vini, da rf količkaj zasigurajo prvenstvo. Inozcmci, ki so obiskali naše velesejme in vinske razstave, so se naravnost divili na:l izborno k;ikovostjo naših descrtnih vin. so tudi sklenili Biarsikatcro kupčijo, a na odpremo teh nakupljenih viu ne morejo misliti. * Trgovina s slivanii. Trgatev sliv je po naših južnih krajih v polnein teku. V okollci Brod-Požega prodajajo kmetje slive po 6—7 K, v bosanski Posavini po 4—5 K. Vsc večje žganjarne so zdatno založene z letošnjim pridelkom sliv. male žganjarne pa se morajo boriti z denarnimi potežkočami, radi tega so začcle tudi cene slivovki napredovati. Slovenija — osobito Slovenske gorice — imajo letos sliv kot že davno ne in sploh kmetje že skoro ne vejo kam z njimi. Naše slovenske slive so v ceni daleč za hrvatskimi in bosanskimi.