izhaja ua pol poli vsaki Četver-tek.
SLOVENSKA BCELA.
li è p o s love ii t e cl n i k.
Velja ua leto 2 A. 24. kr. in po pošti 3 fl. sr.
cislo 28.
v četvertek 8. julija 1852. III. tečaj.
1)
« m u
o
d.
A
•oveta zemlja, moja domovina! Domovina! slajši glasa ni, Tebe vidit' Ijublena krajina, Serce vedno v persili hrepeni. 'Zptuje zemlje, pokraj sinjeg'morja. Z dalnih krajev gor ino dolin; Daleč, ah, iz ptujega obzorja K tebi, zemlja moja, v snu hitim. Mili meseno, s teboj naj potujem. Vzemi me v lagahen čolnič svoj, S teboj, lastovka, se naj vzdigujem, Naj v domače kraje grem s teboj! .Slišal pesme glas sini po dolini. Slišal peti drobnih ptičic sbor; Ah, ne mika pesem me v tujini. Lepši znajo ptičke naših gor.
V	družbah se veselja krik odmeva,
V	mojem sercu — oj veselja ni; Z bele line zvon merliču péva, Ah, ne čulim ptujc lud žalosti!
Vzemi hitroplovka ladja mene. Tukaj ni za me obstanka več, Ce protiven te vihar razžene, Bn pristregla naj domača peč. Hitro po valovih ladja teče, Kakor vetra piš naprej derči. Že se vidi, kdo radost izreče, Kjer dežela Ijublena leži! Kak se serce potniku raduje, Ko na drago zemljo se poda. Zelno se ozira, poprašuje — Al tujinca nihče ne pozna. — Vse, kar vidi, se je spremenilo, Ljudi, jezik, oblačila kroj! Vse, kar b!o je drago mu in milo, Vse minulost vzela je seboj! Zein!ja moja! kaži saj mi grobe, Kjer kosti so staršev milenih! Revež glas zasliši poln žalobe: Tudi prah je zibnil ljublenih. —
Ah, če druga nimam—zemlja mila Vsmili ti sirotna sina se. Naj pri tebi moja bo gomila — V domovini sladko vmréti je!
J. K
Naro d 11 e p r i povest i.
Nabral B. S.
I. Trije darovi.
Bil je enkrat en oče, ki je imel sina, kterega je vedno zeblo. Če je le kolikaj burja popihala, ga ni bilo iz za peči spraviti. Rekli so mu zato Merzel. Ker mu bratje in tudi oče zavoljo tega niso pokoja dali, in ker so se mu vedno posmehovali in ga zmerjali, ga je jelo sram bili. Pre-vidil je, da za pečjo ne more vse žive dni ostati. Hudo se na burjo raz-
togoti in terdno sklene, ji na konec priti. Prosi tedaj očeta, naj mu kupi kožuh tako dog in širok, da se bo inogel ves vanj zaviti. Rad mu oče željo spolni. Kupi mu kožuh.. Bil je podvlečen in kosmat, da ga ni noben mraz, noben veter prederl. Zavijejo Merzla vsega vanj od čela do pet, da se ni čisto nič druzega iz kožuha vidilo, kot oči.
Tako napravljen se Merzel spusti na pot, ter terdno sklene, ne pred počivali, preden ne bo burje zabil, naj že velja kar hoče. Pride do luknje, iz ktere burja puhli. Precej se pripravi, ji luknjo zabiti. Pa burja ga milo začne prosili, naj jo pusti živeti; obljubi mu, ga več tako ne nadlegvati. Tudi mu ponuja darov kolikor in kakoršnih koli hoče. Ker je bil Merzel usmiljenega serca, se da preprositi, in burja mu da pertič, ki je imel kaj čudno in dobro lastnost. Pove mu burja, da kadar bo želel kaj jesti, naj le pertič razgerne in reče, »pertič pokrij se," in pertič se bo pokril z naj sladkejšimi in naj boljšimi jedili, kakoršne si bo le želel. Merzel si misli, da bi precej lahko jedel, ako bi se kaj dobrega na pertiču skuhalo. Pertič razgerne ter mu reče : »pertič pokrij se" in ko bi trenul je pertič poln jedil, ki so Merz'u prav dobro dišale.
Ko se najé, od burje slovo vzame in se verne doinii. Pa komaj je bil na pol pota, ga že noč prehiti. Gre tedaj v bližnjo hišo prenočit. Gospodinja, ki je bila zvita ko klobasa, ga sprašuje, od kod in kam gre. Merzel se še svoj živ dan nikomur ni lagal, tudi ni ničesar zatajil, za kar koli je bil vprašan. Zato tudi gospodinji vse po pravici pove. Preden se spat spravi, ga gospodinja opomni, naj nji da pertič spraviti, ker bi se znalo zgodili, da bi mu ga sicer kdo po noči zmaknul. Merzel ji ga da. Drugo jutro pa, preden Merzel dalje gre, mu da zvita baba drug pertič, ki je bil pri svelu lak, kot Merzlov, in ga povabi, še priti, ako bi spet po tem kraju hodil. Veselo gre Merzel proti domu, in bližeje ko je bil doma, bolj mu je serce igralo, kako bo očeta in brate s predragim darom razveselil. Kmalo je bil doina. Možko stopi v hišo in ko ga domači obsujejo, jim začne,.pripovedovati, da se je dal burji preprositi in kak dar mu je podelila. Zeljno vse po čudnem pertiču zija. Merzel ga ošabno iz žepa potegne, po mizi razgerne in zavpije: »pertič pokrij se." Pa perlič se noče pokriti, le prazen ostane. Merzel debelo gleda; oče iri bratje pa so se mu smejali, da so se okna v hiši tresle.
Le še bolj so zdaj Merzla zaničvali in so se mu posmehovali, da se je dal tako goljufali. Merzla pa je togota grizla, in ker je burja spet začela merzleje pihati, reče sam pri sebi; enkrat si me, v drugo me ne boš. Spet se poda na pot proti burji. Kmalo je pri njeni luknji. Pa spet se burja sprosi, ter mu da kozla, ki je zlate delal. Da bi ga ne goljufala burja, precej kozia poskusi, še preden od nje slovo vzame. Zavpije nad kozlom: „kozel delaj zlate," in kakor toča z oblakov, so suli iz kozla zlat i Potem se verne, in med poljo vedno kozla skuša, ker se boji, da bi ga burja spet ne bila ukanila. Ker se mu je pa kozel vedno dobro obnašal, jo je veselo dalje mahal. Ko se začne noč delali, pride spet do hiše, v kteri je bil pervikrat prenočil. Veselo ga gospodinja sprejme ter ga spelje, da ji spet od kraja do konca vse pove- Kozla pelje gospodinja v hlev in drugo jutro mu da druzega, unemu popolna-ma enacega. V sladkih sanjah, kaj bo z denarji počel, pride Merzel do doma. Narpred je hotel pokazati, kaj neznani kozel zna. Zato na vsako vprašanje le odgovori, da naj pertov po tleh pogernejo. Domači se spogledajo, kaj če nek s perii počeli. Prineso jih in jih pogernejo po
tleh. Zdaj kozla nanje zapelje in zavpije nad njim: »kozel delaj zlate." Pa kozel se ne zmeni. Merzel vpije in vpije, pa kozel le ne začne zlatov delali. Zjezi se Merzel, zgrabi palico in začne kozla nabijati, da je bilo kaj. Kozel začne skakati in meketati, in ko ga Merzel ne neha tepsti, kozel le naredi — pa ne zlatov. Oče in bratje so nekaj časa Merzla in njegovega kozla gledali in se jima smejali. Ker pa Merzel ni nehal ubo-zega živinčela pobijali in ko so vidili, da jitn je kozel perle ponesnažil, so mislili, da je Merzel puniti zgubil, in so ga j eli prav dobro zmerja ti. Merzel pa zgrabi koz!a, ga sune skozi \ rata ter se precej napoti nesrečno burjo, ki ga je po njegovih mislih lako goljufala in očetu in bratam tako smešnega storila, brez usmiljenja zadušit.
Komaj do burje pridši ji precej začne luknjo zabijali. Burja ga pa le prosi ter pravi: »Ali ti nisim že dveh darov dala, da bi me pustil živeli'? Tepec! meniš da te jest goljufam; pa si le sam vsega kriv, ker ničesar ne moreš zamolčali. Gospodinja, pri kteri si po noči ostajal in kteri si vse počenčal, le je za pertič iu za kozla ukanila. Na! tu imaš bit. Reci mu "bit tolci" in bit bo vse pobil, kar koli bo dosegel. Narpred ga skusi na gospodinji, ki po noči pri nji ostajaš in dobil bos ludi moja poprejšnja darova nazaj. Mene pa pusti na miru. »Zdaj je jelo Merzlu v glavo iti, kje bi bila utegnula pertič in kozel ostali. Hilro se verne in kmalo je spet pred hišo zvite gospodinje. Komaj v hišo stopi, že zavpije nad bitom: „bit tolci;« in bit je jel tako neusmiljeno po babi lleči, da je bila koj vsa černa. Z velikim vpitjem in s povzdignjenima rokama gospodinja Merzla prosi, naj grozni bit ustavi, ter obljubi mu premen je ni pertič in kozla precej nazaj dati. Merzel tedaj bit ustavi. Gospodinja mu hitro prinese perlič in pripelje kozla; Merzel ju skusi, in ko vidi, da sta prava, babo še do dobrega ošleje in gre dalje proti domu. Kmalo pride domu in veselja bratov in očela kakor tudi njegovega ni bilo konec, ko so se prepričali, da Merzel ni le pameten človek, temuč da se jim bo zdaj še le prav dobro godilo. Živeli so res kot ptički. Jedli so kar ko i se jim je le zljubilo. denarja so imeli na kupe in bati se jim ni bilo Ireba nikogar, ker ni bilo junaka, ki bi bil Merz-lovemu bilu kos.
Primeri se pa, da hud sovražnik v deželo privihra in kra'ja tako v zadrege pripravi, da junaku, ki bi ga sovražnikov rešil, obljubi edino hčer za ženo, in pol kraljestva hčeri za doto. Merzel to tudi zasliši, in precej se z bitom na pot spravi. Kmalo je bil pri kralju. Kraljeva hči mu dopade in zato obljubi sovražnika hilro pokončati Gre z bitom na hrib, s kterega neštevilno množico sovražnikov pregleda. Komaj jih u-gleda, zavpije bilu: »bit tolci"; in bit je skočil nad sovražnike in jih pobijal,,dokler je kter migal. Kralj je bil mož beseda. Dal je Merzlu hčer. Zenitvanje je bilo tako, da še nikoli ne lako. Po kraljevi smerli je Merzel še drugo polovico kraljestva dobil. Bil je kralj, da svet takega ne pomni. Nikoli ga ni kaka neslana jed zjezila, ker mu je pertič kuhal, kakor si je le požel«!. Denarjev je imel vedno dosti, ker se jih kozlu ni nikoli zmanjkalo; ni mu bilo treba podložnim davkov nalagati. Tudi vojakov mu ni bilo treba. ker je vsakega sovražnika bit lahko ukrotil
Kam pa so burjini prečudni darovi po Merzlovi smerti prišli, nihče ne vé.
Lov t u n o v.
Tuni so morske ribe, klere konca ju lin hrovaško primorje pohajati začno. Više Reke do Trsta ino dalje, pre nikdar ne plavajo. Komaj se njih včakajo, ker dajo jako prijetno zda è no hrano ino obilno dobička. Jih lov ima svoje posebnosti.
Kraj morskega brega ali nekega otoka se dve »in e pek i vštrit sebe trdno vpičite—pa ne na vpik, temoč na pošep (posip) t. j. več sežnjev v morje naklonjeni, ino se s klini ko lestvica prebijete. Pri vrhu ima ta velikanska lestvica dva klina križema zabita, da se da ua njima sedeli, polek visi cenja s kamenjem. Negibljiv sedi ribič na lem sedežu in preži v morje na ribe. Vsakih 6 ur se s drugim zameni. Ako je voda mirna, zagleda 30 — 50 sežnjev globoko vsako ribo.
Blizo lestvice je sak (mreža) razpet na eni strani ravno v morje kakih 20 sežnjev, potem kakih 60 po dolgovem, tretja stran je odprta, strta je breg.
Zagleda prežar ribe, jim začne od daleč kamenje metati. Nadajoč se kake hrane, priplavajo bliže. Vedno meče pred njimi kamenje, dokler jih skoz levo ali odprto sakovo stran ne spravi v zadnji kot. Zdaj za-brizgne. Na to znamenje potegnejo ostali ribiči, ki so v bližni bajtici skriti, ročno sak na odprti strani k bregu ino ga ožeje ino ožeje zvla-čujo. Brž jih več skoči v pripravne čolniče ino okroži ž njimi sak. Vsaki si klekne, zgrabi z levico kraj saka in ga drži na čolničev rob, da ribe prek ne mahnejo, s pravico pa jih začnejo lovili. To je praska, da ji ni para. Prestrašene ribe divjajo bliskoma čez endrugo v obrlinc in križema ino zaploskajo s plavutami tak močno, da v hipu razmlačena voda samo peno visoko vreši ino ribiče koj do slednje nili premoči. Od velikega šuma ino kriča se ne da beseda razumeli. Vsi lovijo kar morejo-zgrabljaje ribe pri tesnem repu pred jako razširnimi plavutami ino jih hitaje za se v čolen, vsaki po 5 — 8 v vsaki minuli, tak urno njim gre lov izpod rok. Ko brž zahitjena riba s nosom na čolen ali le na drugo ribo trči, je mahom inrtva, tako rahlega nosa so tuni. Vlovljene koj razparajo, da drobovino, ki hitro zdèhne, izjemljejo, te je s smerečjem nadenejo ino na prodajo odpravijo. Kaj dobro je jih črslvo meso, bolj nježno od leletine, bi rekel podobno bažanovemu kakor v barvi, tako tudi v rahlosli. Kar se črslvo ne speča, se osoli, ino v tunje spravi za zimsko hrano.
Včasih je lov jako srečen. V otočanskem lovu so lani nazoč mene na enkrat 300 tunov zasačili, ki so pojedini 15 — 40 funtov tehtali; drugi den so samo dva vlovih, ali vsak je 3 stole (cente) težek bil-Narasejo pré do 20 stotov; podobe niso izvanredne, barve pa po hrbtu črlenkaste, odspodi sivo bele.	Z.
Književni pregled.
* Sveta Po v est niča, spisal L. Fleury. Iz laškega poslovenil Št. Kociančič, učitelj sv. pisma stare zaveze v Goriški duhovšnici. Veljajo 36 kr. sr. Natisnil in založil Paternolli.
Sereno veselje prevzame domorodca, viditi kakó se naše toliko let zanemarano slovstvo od dne do dne lepše razvija in raze vela. Ne prelece skorej mesca, da bi se nam kaka nova cvetlica ne prikazala, in to posebno v krajih, od kterih se je sploh mislilo, da bo tam slovenščini koj koj zaklenkalo. Semkaj sliši posebno tudi Goriška Slovenija. S priserčno radostjo gledamo nevtrudljivo prizadetje in delavnost ondašnjih domorodcev in pred vsimi g. S t ef Kociančiča na polju domačega slovstva, ktero je sopet s novim delom, s izverstno: „sveto povestnico" obogatil.
V predgovoru pravi g. prestavljavec o osnovi le povestnice med drugim tole: „Vse slovenske bukve, v kterih imamo zgodbe sv. pisma, so (kolikor je meni znano) tako spisane, da se v njih sostavu lu-preter-gana versta svetopisemskih prigodeb po navadi zastonj išče, ali pa se svete zgodbe v njih premehko med sabo vežejo; kar se večidel za to godi, ker se spisatelji svetih zgoileb samo svetega pisma derže, in drugih starih zgodovinskih pisateljev ne porabijo. Zakaj njih edini namen, pri spisovanju zgodeb svetega pisma, je po navadi, po Fleury^ovih besedah, »bolj pripomoček kerščmiskega nauka, kakor pa uvod v vesoljno po-vestnico" svojim bravcom v roke podati. V pričijoči knjižici pa je naj veči obzir vzel na to, da se zgodbe med sabo dobro vežejo in da se, kakor sam L Fleurv v svojim predgovoru k drugemu natisu pravi, „iz nje spoznati zamorejo mnogoverstne razmere, ktere so izvoljeno ljudstvo božje z drugimi sovremennimi narodi vezale," in da zamere ta knjižica služili „za uvod v vesoljno povesinieo."
Izverstnost Fleury-ove povestnice je sploh znana, ker je že blizo v vse evropejske jezike prestavljena; kar se pa sloga vtiče, moramo obstati , da se ne more bolj lahkorazumljivo in bolj po domače pisati. Beseda teče, da-bi jo koj prebiral in poslušal. Tudi zvunajna podoba se znotrainemu zapopadku kaj prileže, je lična, da malo kaka knjiga tako. Dobi se po vsih slov. mestih po enakej ceni, kar je vse hvale in posnemanja vredno
Ne moremo tih zlata vrednih bukev našim Slovencem dosti priporočiti.^ Zagotovimo, da jih bode mlad in star ziniraj s veseljem prebiral. Za šolske darila bi se ta knjiga kaj prilegla. Od ravno lega pisatelja se tudi že tiska: „l'ovestniča no\e zaveze» za mladost. Verli tega nam obljubi naš nevtrudljivi g. prof, ludi ostale Fleuryove zgodovinske dela, kot: „geršk o pov est nie o« , ri ms k o povestnico« „basnoslovje" pove sinico sredoveka itd. v kratkem poslovenili.—>iaj sprejme v imenu vsih Slovencev našo iskreno zahvalo in časi za njegovo žlahtno prizadetje ! !—
*	Od slavnoznane spisaleljice Talvj je ravno na svitlo prišlo: (Jebersichtliches Handbuch einer Geschichte der slavischen Sprachen und Literalur. Nebst einer Skizze ihrer Volks-Poesie. V nemški jezik je prestavil to knjigo, ki je v angliškem jeziku na svitlo prišla, Dr. B. k'. Brühl. — Priporočimo jo vsim Slovencem, ki si žele kratek pregled slavjanske literature pridobiti. V Celovcu je po vsih bukvarnicah za 3 gld. sr. dobiti.
*	Slovansko zvukoslovje (Slavische Lautlehre) od učenega Miklošiča pride kmalo na svitlo. Kavno se poslednje pole tiskajo.
*	V založbi kiijigarja Königa v Bonnu je prišla na svitlo jako imenitna knjiga: „Die Formenlehre der k ir eh e ns la v i s chen Sprache erklärend uud vergleichend dargestellt« od Dr. Schleicherja, prof. jezikoslovja na Pražkem vseučilišču.
Z m e s.
* l^eto je minulo, kar se je zagnal glas, kakor bi se bila mali božja na Paki v Vilajnskej fari blizo Celja na nekej smreki dvema deklinama prikazala in Bog ve kaj naročila. Veliko se je odtihmal, od te smreke po svetu govorilo in lagalo, veliko ljudi zmotilo, da službo božjo v domačih cerkvah zanemara in prihaja po gošah poklekovat ter ne ve pred kom in zakaj. Zamudi pridige in keršanske navke in posluša izmišljene prikazni lažnivih, goljufnih ali pa golfanih ljudi, ne prijema svetih zakramentov in n dušni tami živi.
Tej očitnej sleparii v okom priti, so izdali milostljivi lavantinski škof Anion Martin na dan sv. Vida slovenski pastirski lisi, iz kterega sledeče povzamemo:
„Hajdovski Nemci so imeli košat brasi — neznabogi Slovenci pa zeleno lipo za izvoljeno sveto drevo, pod kojim so malikovali, strašne pregrehe vganjali, in do človeško kerv prelivali svojim malikom v časi. Sedajni pa si zdaj smolnat bor (borovec) zdaj roglato (cvizlato) smreko zberó, krog nje klečijo, in clo posekan štor režejo, in treske domu nesó, in kakor svetinje hranijo. Ali ni tako djanje zoper pervo božjo zapoved? zoper zdrav nauk naše svete matere kalolške cerkve, ktera ojslro in pod grehom prepoveduje kake ostanke častili, kteri niso od cerkve, za svele spoznani in poterjeni'? — (Trid. zbor 25. seja) Sveta cerkev ojslro prepoveduje podobe ali kipe slavili in vernim v počast dajati, ako niso od visi duhovske gosposke pregledani in za dobre oklica-ni; svojoglavni kristjani pa brez vsega prašanja lesene ute stavijo in praznovèrnim ljudem v svoj umazan dobiček goljufne molivnice delajo. Povejte; ali ni taka služba božja zmešnjava, ki ni od Boga, marveč od tega sveta in njegovega vojvoda lažnivega dulia? — In če peklenskemu goljufu u ednim kraju /.mola potegne, hitro si v drugem kraju lakih ljudi najde, ki mu poinorejo ravno tako zinoto pognali in razširjali. Tako se je pred tremi letami v Pokarskem borovju pod Celovcom za velikoj cesto tak izmišlen shod začel, klerega je dvoje olrok osnovalo. Ni še Pokerski shod potihnil. so si ljudje na Horvaški in Vogerski meji prikazen matere božje na neki strehi omislili. Komaj je la prikazen potihnila, je na Paki v Vitajnski fari prikazen radovedne ljudi vnela. Ni še bila ta reč prav presojena in dognana, se je v Gorenčah na Koroškem blizo Drave po slabo podučenih dveh deklinah ravno taka prikazen med ljudi zalrosila, lesena bajla postavila, v bajti podoba matere božje, pred njo pa skrinjca, naj bi ljudje vbogajime dajali.
Med drugim govore dalej naš višji pastir: (>Celo leto in črez sini mirno čakal, pazno gledal in razumeval, kaj bo iz lega novega božjega pota. Boga sim prosil, in priporočal naši ljubi maleri, Marii prečisti devici, naj nam na znanje da, ako je ta prikazen od Boga, in božja volja, da se božja pot od svete cerkve blagoslovi in poterdi vernim kristjanom v izveličanje; ali če ne, naj se prekliče in overže, da ne bodo pobožne duše v njih škodo motene po krivem potu hodile, in naša sveta vera od nevèrnikov za praznih reči del zasmehovana." — To reč spoznati in prav razsoditi sim naročil Vilajnski fari po šegi naše svete cerkve v ednakih priložnostih se tri dni postiti in moliti, naj bi vsmilen Bog, On
večna resnica, ki vsako laž sovraži, prav spoznati dal, ali je ta ree v resnici od Boga, ali je le spaka in sleparija od satana po nevednih in slahovernih ljudih osnovana in po svetu oklicana, praznovérne ljudi sle-pariti, pravo vero in keršansko vedenje pa v sramoto in škodo pripraviti. Molitve so bile pobožno odpravlene, svela maša se je tri dni v ta namen služila, naj bi se razodelo, kar je v tej reci volja božja, da ne bi odpovèrali, kar je božjega; pa ludi ne podpèrali, kar bi od hudega bilo. Na to sini poslal cerkvene sodnike, dobro razumne, poštene in bogaboječe može, štiri dehante, kteri so 10. in 11. majnika t. 1. v mojem imenu vpričo cele soseske na Paki ves kraj pregledali, potem v Vitajni vse priče le govorjene prikazni na tenko zaslišali, prejiskali in po resnici in po pravici razsodili. In kaj so v tej reči spoznali? Prepričali so se, da jih je^ malo, kteri bi terdili, kakor bi bili prikazen Matere božje s s\ojmi očmi videli; večidel njih le to pravi, kar so od drugih, več od ptujih, kakor domačih praviti culi, kteri po navadi več povedo, kakor je. In tudi oni, ki pravijo, da so sami vidili, tako zmešano in zahomo-tano (temno) pripovedajo. da se iz njih pripovedi kaj božjega spoznati ne da. Ni v celi tej prigodbi nobenega sledii kake božje razodetve, nikdo ne ve kakega čudeža, ki bi se bil na tem kraju od začetka do te dobe zgodil Ni zvediti duše, ktera bi bila objiskaje ta kraj kako posebno gnado občutila, ni slišati od grešnika, kteri bi se bil na tiin potu očitno spokoril in poboljšal; ni videti pri romarjih te Vitajnske smreke na Paki nobene posebne svete želje ali gorečosti, ampak veliko več neka posvetna raztresenost in merzlota se na ljudeh pozna, kteri v ta kraj zahajajo. »Po sadu, veli Jezus, böte drevo spoznali." Naj bi ta prikazen v resnici od Boga bila, bi ljudi čudoma za vse sveto in božje oživela. Dalej pravijo naš višji pastir : »Bog me ovarji kaj božjega opovèrali ali clo potreti ; pa tudi Bog ne daj laži, zmote in prazne vere podpèrati, koje se pri tej smreki očitno kažejo. Mi smo molili, in Boga prosili, naj nam svojo sveto voljo zadel tega kraja na znanje da. Ker pa ni znamnja, ni prave priče, da bi na Paki pri smreki kak od Boga v čast Marie posebno izvoljen in oblagodarjen kraj bil, se ima skleniti, da je vse govorjenje od tega kraja gola zmota in laž. Naj se torej noben pravnovèrn kristjan, nobena kristjana vprihodno ne da skušati, ne zapeljati v ta kraj na božjo pot hodili. Vsakdo pa, ki sebi in drugim dobro hoče, naj bližnim ravno to pove, in njih krivih potov ovarje. Hudobni, svojoglavni in nepokorni ljudje, kteri bi to prepoved prederzno in terdovratno grajali, in ljudi na to prazno božjo pot zapeljavali, bodo od cerkvene družbe izobčeni, ter imajo greh, kojega si škof sam odvezati prihranim, itd.
*	U »Augsbiirger-Postzeitung« se piše iz med Ber oli na drugim tudi tole: Povsod se sliši rusko govorili; v gostivnicah, v igrališčih, kavarnah in sploh vsili prostorih, kjer je kaj imenitnega in sjajuega najti. Zdi se, kakor bi se bilo pol Rosije na pot v nemško deržavo podalo, »e^ nikdar se ne moremo spomniti, loliko naših slavjanskih sosedov v našej srèdi imeti, kakor sedaj in leta 1813. Vse se čudi, kako da jc to.— Pa to se da lahko vganili. Skoz štiri leta je bila od ruske vlade meja ^ zapadne dežele zaperta — sedaj je pa ta jez odpravljena. Zatorej se toliko več ruskega ljudstva čez mejo k nain podaja.
*	Iz Železni k se nam med drugim piše: Vaše časopise kaj rad berem, vselej jih že komaj pričakujem. Da bi že le kmalo tudi od družtva sv. Mohora kaj na svitlo prišlo; posebno pesem kaj težko pričakujem.
Tudi prosto ljudstvo že od tega družtva vé; posebno fantje pesmice kaj željno pričakujejo in me že naprej prosijo, rekoč: Al ne, .loia, da nas boš ktero naučilV1 — Vem, da me bodo tudi za knjige zlo naganjali, jim jih posodovati, kar bom ludi vselej rad slord. Kake nove bukve so našemu mlademu svetu kaj ljube , posebno «ko imajo kake lepe povestice v sebi. Želim družlvu srečen uspeh in veliko podpornikov! Le tako se bo dalo lepo početje tudi srečno izpeljati. Zatorej, ljubi Slovenci! pod-pirajmo družtvo vsak po svoji moči!«
*	Iz Zagreba se nam piše vesela novica, da je ondašnji umetnik v slikarstvu g. Karaš Zagrcbačkemu museju sliko slavnega in nevmer-lega jugoslavenskega pesnika Stanka Vraza poklonil. Hvala mu za te prekrasni dar!
*	Obširno se popisuje po novinah, kako praznično je bil naš pre-svitli cesar povsod na Ogerskem počastjen. Pri osvèllenju mèsta T e-mi s v ar a Je posebno pozornost obudil eden transparent s sledečim nad-pisom: »Živio veliki vojvoda Srbije!-'* Pod cesarskim orlom so pa bili tile stihi :
Za svoj Cara Srbin mre	Vjerno ljubi Gara on,
Žrtvovali gotov sve;	Vjerno brani Njegov tron.
Njegovo c. k. ap. veličanstvo cesar je obiskal ludi serbsko stolno cerkev, kjer ga je patriarh Rajačič v srbskej besedi pozdravil in mu trikrat mnoga j a ljeta «pievano bilo.
*	Dne 25. junija je imelo poslanstvo ev. slov. cerkve v Pesti pri Nj. veličanstvu posluh Prav ljubeznivo je cesar poslance sprejel ler se ž njimi delj časa v (ogersko-) slovenskem jeziku pogovarjal.
*	Neki J. W. Dubianski je Mickievičeve balade v nemščino preložil.
*	Vlada serbske kneževine je za Serbijo vse liste knjige in časopise prepovedala, ki so s novim pravopisom Vuka Stefanoviča Ka radžiča pisane.
*	Kupčijska in obertnij.-ka zbornica v Zagrebu je sklenila visoko ministerstvo zaprositi, da bi se brez odloga potrebne železnice na Hro-vaškem delali začele.
*	V razstavi avstrijanskega umetniškega druživa za pretekli mesec se najde prav izverstna podoba s podpisom: „Slo wà k z okoli Preš-pfirku.« Kdor je le enkrat Ogersko-sloveusko obiskal, bo berš spoznal, koga da ima pred seboj, da bi si ravno nadpisa ne bilo.
*	Ker so „potopisi po Slovenskem" od čast. g. prosta M. Verne-ta vsim Slovencem prav dopadli, se bode od njega tudi „potovanje po Laškim« v Novicah kmalo tiskati jelo. Zvun tega pre stavljajo cast, prost še neke druge prav lepe bukve v slovensko.
Druxtvo sv. Il oli or a v Celovcu
Dalej so pristopili sledeči g.g. 417. g. Ed. Spanger, učenec na Goriškem gimnaziu; 418. g. Jož. Erjavc, kapi. v Št. Tomažu; 419. g. Fr. Kosta, kapi. v Černičah; 420. g. Andr, Pavlelič, kapi. v Gorici; 421. g. Fr. Teran, bogsl. v Gorici; 422. g. Št. Goličnik, petošolec v Celju; 423. Mat. Cigale, vrednik derž. zakonika na Dunaju; 424. g. Luka Sve-tec, pravnik na Dunaju; 425. g. Janez Krener, bogosl. v Celovcu; 426 gl. semeniška knjižnica v Celovcu; 427. g. Dr. Andr. Radlinsky, vrednik dež. zak. v Budi; 428. g Jos. Levičnik, fužinar v Železnikah; 429. Fr. Bohinc, kapi. v Teržiču; 430. Fr. Trafenik, kapi, v Loki.
Odgovorni ùdatel in tiskar: t'er d. il. K le i uro a jr v Celovcu.