Za poduk in kratek čas. Črni ritez pa hudi grof. Na visocem hribu stal je močen trden. grad, v prijaznej doliai pa mala miraa vasica. Srečni so bili ljudje v gradu i vaai, podložai ao bili kmetje grajakemu goapodu i dober gospod jim je bil. Nikdar ni on svoje kmete stiskal, marvec ce je kdo kaj potreboval, smel je vsikdar priteči k prijaznemu goapodu, kateri je bil z vsiaii kakor oča s svojimi otroci. Imel je pa grof zaklad, ki mu je bil ljubši, ko ajegovo posestvo, ko njegovo življenje. Bila ma je to edina liči Milica, zlatolasa. modrooka deklica. Slovela je nje lepota daleč okrog, marsikteri vitez je skušal pridobiti si nje srce i roko, a še nobedea ai bil tako arečea. Goatoljubao so v gradu vsacega sprejeli; tako je bil prijazno sprejet neki vitez, ki se je oakraj iz nemškega priklatil. Bil je ta mož lepega obličja, vitežkega obaašaaja, i vendar se je zdelo Milici, da se pod to gladko površjo krije le slaba duša. Vsakdo je dobro vedel, čemu se tuji vitez tako dolgo na gradu mudi. Iskal je on zmiraj priložaosti, da bi grofu svoje želje razodel, grof pa, ki ni prav vedel, pri čem da je, se mu je vedno odmikal. Prigodi se, da kniet nogo zloaii, grof ia Milica z zdravnikom v vas tefeta, grof se vrne nazaj, nekaj lilapceai aaročuje i hoteč vitezu o nesreči govoriti, najde viteza pri rnizi sedečega, ki ni zapazil, da se grof bliža, nekaj med sabo mrmra, grof postoji i fuje te besede: ,,Le čakajte, aaj Vam bo kmalu veselje minulo, naj bom le jaz eakrat goapodar, potem vržera tega prismojenega grofa v ječo, z Milico delam kar hočem, vara kmetje! pa bo moj bič zapel. Ha! kedaj se je še ališalo, da zaatraa tacega paa se toliko udeluje; ustrelil bi ga, če mu za delo ni. Prokleti kmečki pes, i gospoaki bedak." Lahko si mialimo, kako je bilo grofu, ko to ališi; jeze bled atopi k njeiau ter mu reče: ,,Vaše zadaje besede aem slišal, poberite se mi aaglo izpred oči, če ne Vaa dam zapreti v tiato jeSo, katero ste meai namenili. Izvolite si!" Z zobmi škripajoc", z mašČevanjem v arei vitez grad zapaati. Na bližnjem Hrvatskem ai četo malovrednežev zbere, v temnej noči na grad planejo, slažabnike razven starega duhovnika umorijo; vitez pa grofa z lastno roko umori. Bil je zdaj gospod, s atrab.om izve to Milica, od katere je tirjal, da ga vzame za moža, kar je oaa odlocno' odpovedala. Ker ga toraj neče, da jo zapreti v ječo; tudi brane nesrečna deklica ne dobi. A če je mislil, da mu bo pokoraa, se je zmotil; raje bi bila od gladu umrla, nego morivca svojega očeta za moža vzela. Vže je bila tri dni brez braae v ječi; v tretji noči se oaa vrže na kolena in lskreno moli i avojega očeta kliče, naj bi jo rešil. Bilo je polaoči. I glej ! zid se odpre, i oča njeni stoji pred njo, bil je smrtao bled, molče jej pomigae, naj gre za njha. Oa gre pred njo nekaj korakov, ae potem se enkrat na njo obrne in izgine, kakor senca. Stala je na širokem plann dalec" od grada. Pride mimo stari prijatelj njenega očeta, vitez Blagomir, ter jo odpelje. Strašao je razsajal morivec, ko je zvedel, da je Milica ubegla. ,,Hudič naj me pri živem telesu vzame, ako ae bom vas kazaoval lenuhi, potepubi! Hudič naj vas in mene pobere in v svoje žrelo odaese." ,,Ni treba dolgo klicati hadiča", ga zavrae stari iaož, grajaki duhoven; mislira, da se ga tudi Vi aimate veseliti." Molči stara šleva, zaapije razkačeai vitez ia nra z eaim mabom glavo odseče. ,,Hudič gre, hadič" se oglasijo aekteri, ki so z okaa pogledali, naglo stopi grof k oknu in se začae na vso moč smejati. ,,To ni bndič, bedaki, to je moj prijatelj vitez Pekelski." ,,1'rav o pravem času mi prideš, pri meni ostani, pomagaj nii te kmete z lepih sanj zbuditi." Ostaae aovoprišli na gradu i kmalo se je poznala njegova navzočnost, posebao ao jo čutili ubogi krnetje, katerib življeaje se je zelo spremenilo. Od raae zore do temae noči mogli so delati, še trenutek počitka jim ni dovoljen bil, vedao je stal aadzoraik z bičem za njimi. Gorje pa tiatemu, ki bi se upal poveljem grofa se ustavljati; jeea, smrt ma je bila gotova. Grof je bil budoben in njegov prijatelj ga je še učil, kako ravnati s svojimi podložni. V gradu kakor v vasi so sumaičili, da ta vitez dolge postave, bledega, suhega lica, razmršenili, rade- čih laa, ai Arugi, ko aam peklenšček. Imenovali so ga čraega viteza, ker je bil vedao črao opravljea. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 45. Jako potrpežljiv mož, ki je imel silno jezljivo žeao; rekel jej je, ko ae je ravno spet kregala: ,,Le tiho bodi, aaj jaz tako vem, da iraaia najpridaejšo žeao". — ,,Hudiča imaš!" odvrne mu ona v jezi.