STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
r . 230
J { f?hr ja vsak
rrcrece L 22 L f TO več. — v Urtlcitl 1 L tn ilr.Jcc, sil-Trf
eIbs isrsfBsJfoa (tati cfinUtmli pnU
Kali c
eddjka. Naročnina: zt t me«ee L
leto L 75.—, t Inozemstvo mese&M sto t. — Osiaanlna za 1 mm prodora govske In obrtne oglasa 75 rtot. aa J .20, cglfse denarnih Mwdw L X— za teseuib najmanj L
V Trsta« v srtao, novemora i92b.
Posamezna številka 30 stot.
Letnik LB
EDINOST
Uredniitvo in upravniitvoi Trst (3). ulica S. Franceaco d'Assisl 20. Tm lsioa 11*57. Dopisa na) m poiiljajo izključno uredništvo, oglasi, reklo« macije in denar pa upravniiivu. Rokopisi s« a« vračajo. Ncfrankarsna pisma se ne spre cmaja. — last, založba hi tisk Tiskarne .Edinost« P od uredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducd SL T, L n. — Telet 6L 32f Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric.
Ci2@rinova pot v Pariz
Ze ko smo pisali pred kratkim o ae-rtanku v Odesi med g. CiČerinom in turškim zunanjim ministrom Rušdi-oegom, smo naglašali, da bi se utegnila skrivati za novo nepričakovano živahno diplomatsko delavnostjo Rusije razna presenečenja za vso Evropo.
Sedaj je uradno napovedan obisk g. čičerina v Parizu. Obisk kot tak ni nikaka senzacija, zakaj o njem se govori že par mesecev. Pač pa je povsem nepričakovana vest, da g. čičerin ne prihaja v Pariz samo zato, da bi se porazgovoril o predvojnem dolgu Rusa je napram Franciji, temveč da je njegovo potovanje v najtesnejši zvezi z iiedavnim sestankom med njim in turškim zunanjim ministrom v Odesi. •Predmet pogovorov, ki jih bo imel povodom svojega obiska z voditelji fran-.coske zunanje politike, ne bo tvorilo nič drugega nego vprašanje ustanovitve one vseazijske zveze, katere načrt [je bil zasnovan na sestanku v Odesi.
Cilj Cičerinovega obiska v Parizu bi Iril torej ta, da se pridobi tudi Francija za velikopotezno koncentracijo sil ^e^skih držav pod: vodstvom Rusije, 'oziroma da se francoska diplomacija prepriča, da bi taka vseazijska-zveza :ittkakor ne bila naperjena proti interesom Francije, temveč da bi celo utrdila njen položaj in ugled na bližnjem vehodiL So pa glasovi, ki hočejo vedeti [Še več. Francija bi po teh glasovih ne pamo ne imela nič proti takemu uveljavljanju Rusije v Aziji, temveč da ga spremlja njena diplomacija celo s simpatijami.
Vse te vesti pa je treba seveda bele-le s skrajno previdnostjo. Gotovo je za sedaj le toliko, da bo čičerin obiskal Pariz in da bo imel uradne sestanke z g. Briandom. Brez dvoma bosta tudi govorila o važnih stvareh, med drugim, gotovo tudi o ruski poli-itiki v Aziji bodisi po Cičerinovi lastni pobudi, bodisi da bo Francija zahtevate tozadevna pojasnila. Od tega pa klo onega korenitega preokreta, ki bi iz temelja spremenil vso dosedanjo od-[krito sovražno politiko Francije na-Lpram sovjetski Rusiji, pa je še dolga ppot. Ce bi bile omenjene vesti resnične, >bi pomenilo to v bistvu, da se ne pri-ipravija nič manj nego nekaka obnovitev nekdanje rusko-francoske zveze ly novi izdaji in na novih podlagah, ka-fkor jih je ustvaril novi povojni polo-fiaj. To M pomenilo dalje, da Francija identificira svoje interese v svetovni politiki z inter**si Rusije. Tak sporazum med Francijo in Rusijo bi popolnoma spremeni tudi ves položaj v Evropi ter povzročil novo grupacijo sil v svrho vzdrževanja ravnoteže med : interesi posameznih držav. Končno je jasno, da bi se odločila Francija z novo zvezo z Rusijo za politiko, ki bi bila naperjena več ali manj proti Angliji, kajti znano je, da je vsa ruska politika v Aziji neizprosno protiangleška.
Vse to je treba imeti pred očmi pri presojanju takih glasov, da se ne zar ,fele v pretiravanja. Na drugi strani pa I bi bik* ravno tako neprevidno prezirali čičermov obisk, kakor da bi ne imel nikaeke politične važnosti. Toliko angleško kolikor italijansko javno mnenje spremljata napovedani pariški sestanek na eni strani z bdečo pozornostjo, na drugi pa brez pretiravanja glede njega pomena.
Značilen je s tegai stališča uvodni fckmek včerajšnje «Tribune», ki ga je napisal znani publicist Francesco Coppola. Coppola opozarja na možnost, da bi utegnila biti francoska diplomacija naklonjena ruskim načrtom v Aziji. Kot znake, ki bi kazali to, navaja par citatov iz vodilnega francoskega lista «JLe Temps» od 14. in 16. t. m. «Temps» pd 14. t. m. je namreč pisal med drugim, da se bo g. čičerin mogel prepričati v Parizu, da «Rusjia ne more nič isgrufctti niti tvegati, če podpira Turči-io proti nekaterim evropskim vplivom, ki se jih Angora boji, kakor se fzdi, v posebni meri». Potem pripominja Coppola dobesedno:
«Če je torej dovoljeno izvajati iz teh premis, ki so pač precej jasne, logične posledice, bi nam bilo dovoljeno sklepati, da bi čičerin v slučaju rusko-turške (perzijsko-afganske ?) zveze, ki hi bila odkrito naperjena proti Angliji tn — po pravici ali ne — tudi proti Italiji, dobil od Brianda in francoske politike pritrditev ali pa vsaj takšna zagotovila, ki jih smatra za potrebna. Mi pa hočemo verjeti, dokler se ne dokaže nasprotno, — da se taka pritrditev in tako zagotovilo ne bosta dali».
Kot dokaze, ki govorijo proti temu, da bi se Francija hotela vezati, navaja Coppola predvsem dejstvo, da bi se s tem izrekla za protiangleško in indirektno tudi protiitalijansko zunanjo politiko. Dalje pravi, da bi s svojo podporo le podžigala sovraštvo proti Evro-
bolj In bolj sovražno Turčijo. Končno svari Goppola, da bi kakršnokoli podpiranje rusko-turške zveze s strani Francije utrdilo očitek, ki si ga je nakopala francoska politika, da namreč pušča rada evropejsko stvar na ce-. dilu- Radi teh razlogov rimski publicist
ne veruje, da bo čičerin dosegel v Pa-Hnih naprav. V Ptanscu je voda odnesla
rizu zaželjeni uspeh.
ftferin se sestane z Briandom ln Mnssollnijem?
RIM, 23. (Izv.) Rimski listi prinašajo pod vprašajem vest iz Pariza, da se tamkaj širijo glasovi; o predstojećem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Briandom in on. M ussolinijem. Po teh glasovih se sestanek med obema državnikoma ne bo vršil v Ženevi, ampak najbrž v Stresi, kamor se poda minister Briand po sestanku Sveta Družbe narodov. Bajč se veliko trudi za ta sestanek angleški zunanji minister Chamberlain, ki bi rad zbližan je obeh držav. Kakor rečeno sledi
HN&ta v zsorajl Italiji
Jo povzročila veliko škodo -Vb bmiakf ^rfm so piffflH Tntrifrf zameti
BERGAMO, 23. Nevihta je povzročila v bergaanjski pokrajini ogromno škodo. Porušila je več mostov in drugih stavb-
ne kega triletnega otroka- Reka Ogllb
celotne javnosti na radikalne stranke.
politično moralo
shod SDS. Pribićević obrača pažnjo'bodo odnoSajI med Rusijo in Turčijo
ohladili in da bo Čičerin, ko bo sedal obiskal Pariz, skušal najti podlago zal zbližan je s Francijo in mogoče tudi 9 Poljsko.
. MOSKVA, 23. Poluradni list «Izvestja* javlja, da bo čičerin v kratkem odpo* toval v Pariz. Temu potovanju pa ome* njeni list ne pripisuje nikake politične
Zadnja pot losasftra. pisateljice
dolini so pričeli mečni snežni zameti.
NO VARA, 23. Vse gorske gTebene je pobelil visok sneg, Ki je na nekaterih krajih dosegel celo 80 cm.
FIRENZE, 23. Tukaj razsaja še vedno huda nevihta. Prometne zveze med Pontassfero-Đorgo S> Lorenzo so popolnoma porušene. Voda je odnesla most, ki spaja Rnffino in Contea ter visoko poplavila Copailo. — Prebivalstvu donašajo živež vojaki a čolni. Tudi več drugih vasi se nahaja pod vodo.
Iz Verone poročajo, da je reka Adiža narastla za 1.70 m ter poplavila vse
Pogreb Zofke Kveer-Demetrovićeve v Zagrebu
ZAGREB, 23. (Izv.) Danes ob 4. uri je zopet poplavila polja med Lovere in'popoldne se je vršil svečan pogreb .važnosti, čičerin se ne bo ustavil v Ber-Dorfo. V Samicu je voda udrla na; pokojne Zofke Kveder-Dimitrovičeve j linu, marveč v Frankfurtu, kjer ga ba glavne trge ter zalila številne kleti in j na tukajšnjem centralnem pokopali- '.preiskal zdravnik-specijalist. V Parizu pritlična stanovanja- V brembanski šču Miroboju. Pogreba se je udeležila;bo ljudski komisar za zunanje zadeve
velika množica občinstva. Krsto so ,ostal samo par dni, nakar bo odpoto-krasili mnogobrojni venci in cvetlice, j val na francosko rivijero. Po pogrebnih ceremonijah je prva go-j «RaLotča.ja Gazeta» pravi, da se bo vorila ga. Zlata Kovačevićeva v ime-j.čičerin morda podal tudi v San Remq nu «Udruženja jugoslovenskih žen»,;ali v Bordighero, kjer se bo eventuelno katero je pokojna Zofka osnovala. Za sestal z italijanskim ministrskim prednjo je govorila ga, Olga Krnjićeva ter i sednikom. ga Fran j a Tavčarjeva v imenu «Narodnega ženskega saveza». Med številnimi venci, katerih je bilo precej tudi iz Slovenije, pa je bil zlasti krasen venec čehoslovaske republike.
tej vesti vprašaj, zakaj podobne vesti	__. . ^ . . Gq1_
«» ■• ^ mnogokrat širile, a so s« ved«,	* jJ'-'SLJtt^	» j3*?
izkazale za neosnovane
Ravnotako prinašajo rimski listi pod vprašajem vest o sestanku med on. Mussolinijem in ruskim komisarjem za zunanje zadeve ČiČerinom. Glasom neke brzojavke iz Moskve ima prispeti še tekom tega tedna Čičerin v Berlin, kjer se bo razgovarjal z nemškim zunanjim ministrom Streseman-nom in mogoče tudi s kanclerjem Marsom. Glasom brzojavke ima čičerin namen odpotovati tudi v Rim, kjer bo po vsej verjetnosti, zaprosil za razgovor k on. Mussolinijem.
Mtim fifea vapidaRtega sveta
Predlogi (va znSanJe cen ilvljensklm potrebščinam
RIM, 23. (Izv.) Včeraj se je sestal pod predsedstvom ministra on, Beluz-w> višji gospodarski svet. Včeraj je višji gospodarski svet razpravljal o higijeni dela. Danes zjutraj pa so bila .njegova ^posvetovanjja posvečena drar-ginji, ki še vedno vlada vsepovsod, čeprav je lira v poslednjem času znatno pridobila na svoji vrednosti. Današnja posvetovanja je otvoril z daljšim govorom minister Beluzzo, ki je med drugim povdarjal, da je treba bolj približati konsumente producentom. Med tem ko namreč cene na debelo padajo, one na grobno naraščajo. Dravinjsko vprašanje je življensko vprašanje Italije. Italijanski industriji, ki je še le v razvoju in ki nima surovin, je potrebna cena delavska moč, ako se hoče uspešno boriti proti konkurenci tujih industrij. Delavske moči pa bodo le tedaj poceni, ako bodo poceni tudi najnujnejše 'življenjske »potrebščine. Po ministrovem govoru se je razvila daljša debata, nakar je bilo sprejetih cela vrsta predlogov za borbo proti draginji. Popoldne se je višji gosoodarski svet posvetoval o znižanju železniških tarif za izvoz, katere namerava priporočiti vladi v mejah, katere dovoljuje proračun prometnega ministrstva.
KonfilIstI Driputfjali zaroto proti drisvl
aretacije ▼ Florend
RIM, 23. (Izv.) Kakor poroča današnja Tribuna» je bilo v Florenci aretiranih 12 komunistov, med katerimi je tudi ena šivilja, češ da so pripravljali zaroto proti državi V neki ulici so bile najdene v zavoju, pokritem z opeko, ena1 puška, 12 samokresov in znatna količina municije.
Pancrazio. Prebivalstvo je moralo živino vred zapustiti bivališča. •
Imenovanje predsednikov posameznih
RIM, 23. (Izv.) Dekreti, s katerimi se imenujejo predsed, posameznih konfederacij, kakor jih predvideva zakon o sindakatih, so Se podpisani. Imenovani so: on. Benni, zal predsednika industrijske zveze, on. Lanitini za predsednika trgovske sveze, dr. Caccari za predsednika poljedelske zveze, coiil Biamchini za predsednika bančne zveze in končno on. Rossonif za predsednika delavske zveze.
Strogo BMlzorovanje italij ansko-š vi carske meje
CERNOBIO, 23. Vzdolž italijansko-švicarske meje se je pričela te dni stroga nadzjopovalna služba, da se onemogoči tajno prekoračenje meje onim elementom, ki imajo Še poravnati račune s policijo.
Nikakik oosafanl med I tali! o
U^tir v Alfaaftlif
Nemiri na Irskem
PriMjiasilev izjemnega slanja
LONDON, 23. Revolucionarno gibanje na Irskem se je spet pričelo širiti z obnovljeno silo. Republikanci so te dni napadli neko vojašnico in izvršili BEOGRAD, 23. (Izv.) Po vesteh- ki so: so tudi več atentatov proti policijskim prispele nocoj iz Albanije, so c.Melki: organom. Raedi teg-a je irska vlada pro-upornih katoliških plemen v severni glasila izjemno stanje.
Potisnili vladne čete do 2 km; Aretiranih je bilo do sedaj kakih pet-pred Skadar. V strahu, da se upor ne ile9et oeeb. Oblasti so prepovedale razširi na ostala plemena, je albanska j dvem republikanskim listom nadalj-vlada poslala uponukom nasproti nje izhajanje. Tiskai-ni in uredniške močno vojsko s strojnimi puškami in prostore je zasedla policija. Značilno artilerijskimi oddelki. Uporniki so se j za razmere, ki vladajo sedaj na Irskem,
je dejstvo, da je eden izmed ustavljenih listov objavil komunike «Glavnega| stana republikanske armade«.
V grofiji Meath je policija izsledila veliko zalogo orožja in municije.
Republikanci niso /zadovoljni z do-
nato umaknili.
Kosta Tomov, na£eln|k bolgarske zemljedelske stranke, umorjen?
BEOGRAD, 231. (IzvL) Nocoj prispela iz Budimpešte vest, da je bil
v nekem sofijskem predmestju v Bol-.	. . . . . .. , 4 ...
gariji umorjen Kosta Todorov, šef ze- govorom, ki obstoja sedaj med Anglijo
mljodelske stranke. Ker pa se Kosta !n.!rsk£ NoceJ°'	pripadala
Todorov mudi v emigraciji, ker je od! britanskemu imperiju, marveč zahto-današnje bolgarske vlade obsojen naf^opoS° neodvisnost m proglasi-smi*t, gre gotovo za drugo osebo, mo- v iePuDllKe-goče za Kosto Tomova, šefa legalne zemljodelske stranke v Bolgariji.
Ruska diptedja eBiia oovi poti?
Ugibanja angleškega Usta o čičerino-t& načrtih - Zbližan je s Francijo ln .Poljsko? - čičerin bo odpotoval v Pariz
LONDON, 23. «Daily Telegraph» rozr-
SocijalisUčna konferenca v Luksemburga
LUKSEMBURG, 23. Zastopniki socialističnih strank Francije, Nemčije, Angiije in Belgije so se včeraj sestali v Luksemburgu na konferenco. Razpravljali bodo o sredstvih in smernicah za nadaljevanje politike medna-| rodnega sporazuma in vzajemnosti.. 7.a
belgijski
RIM, 23. NekaAeri listi in agencije soi poročali, da so se m^d Italijo in Hed-l
žasom pričela pogajanja za priznanje .pravlja v daljšem članku o delovanju; predsednika je bil izvoljen emira Hona Sauda za hedžaskega kra- .r^ke diplomacije. Clankar pravi, da zastopilik de Brouchoie Ija. Agencija Roma je pooblaščena iz- Je nedavni sestanek med ČiČerinom in	n™iio*iii	v k«>.
javiti da sovse take vesti neosnovane ,Biišdi begom v Odesi dvignil mnogo' Tmci.?° predložili resolucijo, v ka. »♦i •• X' L T~S	neosnovane. 'I , ® . _tpHb halkan^kih Hr^vah teri pravijo, da je treba v interesu ohra-
Italijanski konzul Fares* ki ima svoj pranu v neKatenh oaiKanskili drzavan. . ^vpfJovnfi„.J„ mirn iynra711(fi Pnr^-
Vznemirjenje je še narastlo, ko so pri- . ve sve^ovnega miru izpraziuti Pore-
čele krožiti vesti, da je bila med Rusijo	Y™ltl Nemčiji Saarsko kotlino,
In Turško sklenjena vojaška zveza. List CKlpravi.tl med^veznisko kontrolno ko-pravi, da ta zveza ni bila sklenjena, mislJ° in lzvrSltl	razorožitev
sedež v Geddi, se nahaja v prijateljskih stikih z emirom Ilon Saudom in s krajevnimi oblastmi. Bil pa ni nikakor pooblaščen od italijanske vlacle, da prične kaka posebna pogajanja s sedanjo hedžasko vlado.
KMoatijc imSftm in makumalistev
v Ver oni
VERONA, 23. Pokrajinska komisija ®a odrejanje policijskih konfinacij je sklenila, da se konfinirajo naslednje osebe: Bi^ši popolarski poslanec in ravnatelj bivšega popolarskega dnevnika «Gorriere del Mattino» dr. Ivan Uberti, maksimalistični poslanec za veronski okraj Paolo Conca, zaupnik maksimalistične stranke dr. Josip Ger-miniani in Še mnogi drugi komunistični in maksimalistični pristaši. Vsi ti so bili prepeljani v zapore, odkoder bodo odposlani v kraje, določene za k^^.-niranje politično nevarnih elementov.
liniji
diplomatskih doki tor
RIM, 23. Načelnik vlade on. Mussolin; je odredil le lanskega leta, da se objavi zbirka diplomatskih dokumentov o italijanski Bunanji politiki, in sicer od ustanovitve kraljestva pa do izbruha svetovne vojne. Ta zbiika ima vsebovati tudi av-stro-ogrske diplomatske dokumente, ki so prišli v last Italije na podlagi italijansko-ovstrijskega protokol nega dogovora iz 1. 1928.
Sen. Salata, kateremu je poverjeno vodstvo tega dela« je predložil on. Mussoliniju načrt navedene zbirke. Vladni načelnik je načrt odobril z veliko pohvalo. Prvi zvezki italijanske diplomatske zbirke bodo mogli iziti že v prvi polovici prihodnjega leta.
(Momi Prll)lfevlfeve$i shoda
RIM, 23. (Izv.) Danes zjutraj se je povrnil v Rim generalni tajnik fa&istov-ske stranke on. Turati. Se tekom jutra je bil on. Turati sprejet od ministrskega predsednika, kateremu je poročal o položaju v stranki. Jutri bo strankino vodstvo zopet nadaljevalo svoje še vedno nedokončane razprave o položaju v posameznih pokrajinah v zvezi z uvedbo novih strankinih pravil. Te razprave bodo zahtevale še nekoliT/ft sej strankinega vodstva, nakar se bo
vršila zaključna Jseja pod predsed-pejcem, ki v Turčiji bolj in bolj nara-jstvom on. Mussolinija, na kateri bodo šča. To pa bi znalo škoditi najprej sprejeti definitivni sklepi. • Franciji sami, katera meji v svojih koU	^
%lonijah in mandatih ž isto Evropejcem
▼ Črepaji
BEOGRAD, 23. (Izv.) Na današnji ,šeji narodne skupščine se je razpravljalo o nujnem predlogu, ki ga je sa-mostojno-demokratski poslanec /doktor Bošković vložil glede razbijanja in preprečevanja javnih zborovanj. V obrazložitvi' svojega predloga je dr. Bo-Škoviči očrta! nevzdržno poiltičrV situacijo v Vojvodini ter je silno ostro kritizirat partizanstvo tamošnjega u-pr&vnega. urariništva. i Posebno Jje obsojal posamezne srezke načelnike, ki nimajo niti strokovne niti moralne kvalifikacijo. Navedel je celo vrsto primerov zlorab ter je posebno ostro ožigosal državnega podtajnika Šuva-kovića, ki je v nedeljo nahujskal narodne manjšine, da so v nedeljo razbile v Črepaji shod Svetozarja Pribiće-viča. Seja je poiekla vrlo burnov Inte-resanti|o pa je, daj Notranji minister Maksimoarič na vse obtožbe upravnega uradnidtva, od sirani dr. Boš kovic a, ni reagiral natt m besedo k da tudi ni bra>-nil drž. podtajnika: dr. Šuvakovića, ki je njegov ptistaA. Po govoru dr. Boško-vtća> je reagiral dr. Suvaković. Jutri se nadaljuje debata o navedenem zakonskem predlogu glede varstva in zaščite javnih, zborovanj. Pričakuje se, da bodo vsi opozicijski govorniki podprli predlog' samostojnih demokratov.
BEOGRAD, 23. (Izv.) V današnji »Riječi* objavljal Svetooar Pribićević daljši uvodnik, v katerem se bavi z razbitjem svojega zborovanja v Črepaji Baziri svoj članek na izjave dr. Šuvakovića, ki je v Črepaji povdarjal, da je to usluga PaSiću, ako se je preprečil
pač pa je več kot verjetno, da je skušal **>d ^-dzorstvom Družbe narodov. Zw-čičerin prepričati svojega turškega' Upniki francoskih socijalistov so se tovariša o potrebi take zveze. Gotovo	lzmed teh zahteva uprli.
je pri tem navajal imožrrost italijanskega vpada v Anatolijo in nevarnost,
ki preti Carigradu s strani Romunske .. krofirih se že nekai dni xiri
in Bolgarske. Rušdi beg pa se je baje . l * o	r. J ■ , • ?
nrav dobro zavedaL da čičerinu ne leži *rica> ^ Roman Dmowski, ustano-
f vi tel j stranke nacijonalnih d e mokra-toliko na srcu Turčija, marveč da ga\ Jizstopil iz svoje stranke ter usta.
tf^	/^T' n^il novo monarhistično stranko,
ki jih je Italija pričela gojiti za Romunsko. Znano je, da je italijanski maršal
JBadogiio na nekem banketu v B u kare-
Monarhisti na Poljskem
VARŠAVA, 23. V tukajšnjih politi6-
Naloge železnega kartela
PARIZ. 23. Predsednik železnega
štu izjavil, da bi se on takoj postavil kartela Mayrich je izjavil dopisniku na stran Rumunske, če bi jo napadla /«Petit Parisiena»>, da je glavni namen Rusija. Zato je čičerin zaman prepri- železnega kartela stabilizacija težke čeval turškega zunanjega ministra, ki industrije. Ker skuša železni kartel je poleg tega dobil od Kemala pase na- omejiti, v kolikor je pač mogoče, vsa-tančna navodila, naj nikar ne kom- kršen riziko, je jasno, da si ne bo pri-promitira položaja Turške napram zai- zadeval umetnim potom skrčiti pro-padnim vlastim. «Daily Telegraph» za- dukcijo in navijati cene. Združene drža-
trjuje, da sta se morala radi tega oba ministra zadovoljiti z običajnim nagla-šanjem medsebojnega prijateljstva-
Vendar pa, nadaljuje omenjeni list, imajo najbrž prav oni, ki vidijo v sestanku v Odesi prvi znak politične preorijentacije Rusije. Verjetno je, da se
ve skušajo ceneje in bolje producirati nego Evropa; zato pa je Evropa prisiljena organizirati svojo industrijo. Kartel se bo boril tudi proti izvoznim in uvoznim carinskim tarifom, radi katerih je sklepanje trgovinskih pogodb zelo otežkočeno.
DNEVNE VESTI
TriofUI prefekt pri p. HonollaUi
V ponedeljek se je vrnil tržaški prefekt gr. uff. G&sti iz Rima v Trst. V nedeljo je imel prefekt, kakor pravi včerajšnji «Plc-colo», dolg in skrajno važen pogovor z načelnikom vlade g. Mussolinijem.
Smrtna kazen
Uvedba smrtne kazni je bila sprejeta, kakor smo poročali, tudi v senatu in se ima samo Še podpisati od kralja in objaviti %v uradnem listu, da stopi v veljavo. Po vesteh iz Rima se predloži načrt zakona kralju v podpis jutri v četrtek in nato bo objavljen v «Gazzetta Ufficiaie« že to soboto. Pravosodni minister Rocco je pripre vil izvršilni pravilnik ter ga izročil ministrskemu predsedniku v odobritev. Pravilnik obstoji iz 14 Členov. O njem bo razpravljal ministrski svet koncem tega meseca. Še pred koncem leta bodo gotove vse priprave za redno-izvrševanje zakona.
Glavne določbe zakona so že znane. Podrobneje bočno o njih Še poročali, ko bodo objavljene v uradnem listu. Glede vsebine i Izvršilnega pravilnika se poroča, da usmrtitve na smrt obsojenih ne bodo javne, temveč se bodo vršile v zaprtem prostoru. Samo v nekaterih izjemnih slučajih, posebno v onih, ki jih predvideva čl. 539. vojaškega kazenskega zakonika in čl. 7. no-
vega zakona, je izvršitev smrtne kazni lahko javna. Obsojeni se ustrelijo.
Izredna sodišča, ki jih predvideva novi zakon, so sestavljena iz Častnikov državne milice. Za red ob času obravnave skrbijo oddelki milice. Isti oddelki izvršujejo tudi smrtne obsodbe.
Obtoženec sme imeti samo enega branitelja, ki ga lahko izbere ali med častniki v aktivni službi v činu stotnika ali v kakem višjem činu ali pa med odvetniki, ki so pripuščeni k izvrševanju odvetniškega poklica. Predsedniku sodišča pa je pridržana pravica, da radi določenih razlogov odkloni branitelja
Vreme je letos v pravem pomenu besede stanovitno in nespremenljivo. Ze nad dva meseca ni takorekoČ sinilo solnce na našo deželo. V nedeljo je bilo začelo pihati od vzhoda in nebo se je za hip zjasnilo. Le prav kratek pa je bil ia suhi hip, kajti že istega dne zvečer se je zopet zaprlo krog in krog in ulil se je velik dež. Ci3tilni in sušilni veter je zginil in se umoknil južnemu vremenu, ki ima neomejeno oblast nad letošnjo jesenjo. Tako si se mogel v nedeljo samo mimogrede prepričati, da je solnce še na nebu in da ni «segnilo» v tej brezkončni mokroti.
Tudi z dežele nam prihajajo številni dopisi, v katerih se zrcalijo mučni občutki.
*

a
•EDINOSTi
V Trsta, dna 21. novembra 1926.
L tlačijo ljudi, ker jih letošnje nenavadno vreme blokira v hišah, onemogočulo kmetu vsako delo. Gospo d ar-iki Jo povzroča stalno deževje, vetfka in bati se je, da bi se utegnile ivIti slabe posledice tudi v zdravstve-;m oziru.
Iz tržaškega iivlienia
PONOVNE TATVINE V SKLADIŠČU PAPIRJA Za 3MH lir blaga ukradenega.
Več aretacij
Pred par meseci je policija zvedela, da ie nekdo spravil na trg večjo partijo raznovrstnega papirja, katerega izvor se je »del policijskim organom sumljiv. Zato so stavili nalogo, da doženejo, odkod pri-
M	-
baja blago, in po daljšem poizvedovanju se jim je to tudi posrečilo. Dognali so, da ie papir prodajal 35-letni knjigovez Alek- | hči ne prevzema obvez v smislu tistega sander B., ki je bil svoj čas uslužben pri I dolžnega pisma, ker je izsiljena.
da iztirja omenjeni dolg.
Ana D'Orlandi pravi, da ji je Leiler grozil z izpustom iz službe, češ da je o stvari že govoril z dr. Capello, da ji t najboljšem slučaju zapleni 250Lir mesečne plače, da bo imela radi tega dolga neprilike itd.
Mati D'Orlandijeve izpove kot hči.
Odvetnik dr. Sandrin pove, da je prišla Ana DOrlandi približno mesec dni po činu k njemu in mu Izpovedala v smislu obtožnice, nakar je kot zastopnik iste napravil pri Leilerju potrebne, a brezuspešne korake.
Odvetnik dr. Agneletto je pravni zastopnik tvrdke Kaštelan in je dobil omenjeno obveznico v roko. Ker pa ni bila kolko-vana, je opomnil Leilerja na to pomanjkljivost in ga vprašal, ali je obveznica izdana prostovoljno od D'Orlandijeve, kar mu je ta potrdil. Toda oče D'Orlandijeve je prišel k odv. Agneletto in mu rekel, da
tvrdki s papirjem Sane Sadoch, ki ima svoj sedež v ulici Milano Št. 4, in je bil odpuščen iz discipliniranih ozirov. *Ta okolščina je dala povod domnevi, da bi sumljivo blago utegnilo prihajati iz skladišč omenjene tvrdke. Zato je policija pozvala ravnateljstvo tvrdke, naj izvrši natančen inventar. Kmalu se je izkazalo, da sum ni bil neutemeljen. Pri inventarju je prišlo na dan, da manjka 17 bal cigaretnega papirja, 1 bala najfinejšega pisemskega papirja, 125 knjig za kopiranje in razno drugo papirnato blago v skupni vrednosti okoli 30.000 lir. Na podlagi teh ugotovitev in po nadaljnih poizvedovanjih, tekom katerih so prišli na dan razni dokazi o krivdi knjigoveza B., je bil slednji aretiran. Še isti dan sta biia aretirana tudi 46-letni težak Henrik T. in 45-letni knjigovez Anton B., o katerih se je izkazalo, da sta imela pri tatvini svoje prste vmes. Pri zasliševanju so aretiranci sprva odločno zanikali vsako krivdo pri zločinu, katerega so bili obdolženi, pozneje so pa vse priznali. Povedali so, da so tekom daljšega časa kradli blago iz skladišča in ga skrivali zdaj tu, zdaj tam. Ob ugodni priliki so ga razprodali. Podjetna trojica je bila seveda pridržana v zaporu. Pri* preiskavi v raznih trgovinah je policija zaplenila za 10.000 lir ukradenega blaga, ki je bilo zopet izročeno tvrdki Sane Sadoch.
V morje je padeL
58-letni težak Jernej Bonetti, stanujoč v ul. Rivo št. 8, je doživel sinoči dopaj neprijetno prigodo. Ko je okoli 18. ure končal svoje delo v prosti luki V. E. 111, se je napotil proti domu, idoč tik od bregu. Toda ni prehodil 100 korakov, ko se mu je pri pomolu št. IV. tafco nesrečno spodrsnilo, da je padel v morje. Mož je začel krepko plavati, toda ker ga je pri tem obleka zelo ovirala, se je le s težavo vzdržal
KiSfi31!: _V€_saEn, d,a Poslal"Leilerja, zato je pa potrebno suho vrane. Ce je pa ' ' ||	kakor letos neprestano deževno vreme in
nas preseneti sneg, bomo trpeli eni in naša
živina.
Culi smo nekaj o regulacijskih delih v vipavski dolini. Tako delo bi nam prišlo zelo prav zlasti v zimskem Času. Po velikem deževju opazujemo z gore, kako Vipava v svojem gornje teku od Vipave do Uhanj prestopa bregove in poplavlja dolino kakor jezero. Koliko rodovitne zemlje odnaša s seboj, kako trga bregove in širi brodišča, mi pa, ki smo po svetu že toliko vodam zagradili breg in zajezili tek, moramo držati tu roke križem brez potrebnega zaslužka. Vse življenje imamo opraviti s kamnom in lesom in najrajši bi kaj zaslužili v domaćih krajih. Želeli bi, da bi vlada vsaj prihodnje leto začela regulirati Vipavo.
AJDOVŠČINA
Čudno je pri nas to, da smo se začeli Žive je zanimati za stvari javne uprave šele sedaj, ko so nam občinski posli odvzeti in nimamo več nanje pravega vpliva, medtem ko smo v prejšnjem času sprejemali sklepe občinskih sej več ali manj ravnodušno. Morda smo tedaj čutili, da so naši interesi že zastopani.
Naš poteštat je do zdaj pokazal, da zna nastopati s primernim taktom in potrebno energijo, in upamo, če se obda s pravimi ljudmi, da bo naša občinska uprava v veščih rokah. Seveda so postale pod novim režimom občinske potrebe neprimerno večje in ker občina razen dohodkov lastne elektrarne nima posebnih stalnih prejemkov iz svojih virov, je moral takoj posvetiti svojo skrb občinskim financam. Mi smo pripravljeni na večja bremena, želimo le imeti na ta ali oni način svojo besedo zraven pri omejevanju izdatkov na najpotrebnejše in pri iskanju novih virov, da bodo bremena razdeljena čim pravičneje in čim manj občutna za prebivalstvo.
Izmed novih finančnih ukrepov omenjam dva. Električna razsvetljava se je do zdaj plačevala bolj pavšalno od posameznih luči, da smo si prihranili posebne stroške za nabavo elekiroštevcev. Sedaj, ko bo razsvetljava dražja, odpade ta pomislek in uvedena je že potrebna gospodarska natančnost — do konca tega leta mora imeti vsaka hiša svoj elektroštevec. Nadalje je vpeljan občinski davek na zaklane prašiče in prašičke, tudi če se zakol je j o za lastno uporabo, po 15 lir od rilca, po 4 od rilčfca. Ta davek je že občutnejši, ne toliko sam po sebi, kolikor po okolnostih izterjevanja. Obligatorično bo namreč klanje v občinski klavnici in s tem so združen razni drugi stroški. Gospodarji pravijo, da bo treba šteti za koline okoli 50 lir in da bodo imeli sitnosti in zamude s prevažanjem, ker v Ajdovščini se ne dobi vsak čas primerno vozilo; bi pa že rajši
Branitelj odv. Zennaro stavi nebroj vprašanj na priče, tako da ga zastopnik D'Orlandijeve odv. Jellersitz - IIlesi dolži ironije. Prihaja večkrat do incidentov med državnim pravd nikom, odv. Illesi in Zennarom.
H koncu predlaga odv. Jellervitz - Illesi, da se zaslišita še dve priči. Državni pravd-nik podpre ta predlog in razprava se prenese na popoldan.
Obe zaslišani priči sta zamogli samo potrditi, da je istega dne bila po dogodku DOrlandijeva precej prestrašena.
Branitelj odv. Zennaro stavi Še nebroj vprašanj na obtožence, nakar da predsednik besedo zastopniku D'Orlandijeve odv. Jellersitz-Illesi. On smatra slučaj za precej razsvetljenega in zahteva aplikacijo člena 154, ker smatra, da je člen 407 veliko preoster v tem slučaju, ker .predvideva triletni zapor.
Državni pravdnik razjašnjuje slučaj s svojega vidika in v nad tričetrturnem govoru razlaga sodišču, da zamore isto smatrati slučaj kot goljufijo, toda to le podrejeno. Zahteva za oba obtoženca 3 leta zapora in 1 leto posebnega policijskega nadzorstva.
Kaštelana brani odv. Kezich, ki pravi,
da je Kaštelan le poslal Leilerja, da vnovČl omenjen dolg in da ni s tem zakrivil zločina, ki se pripisuje tudi Leilerju. Zahteva, da sodišče oprosti Kaštelana, ker ta ni zakrivil zločin.
Povzame besedo odv. Zennaro, braneč ! Leilerja. V dolgem uvodu navaja, da ni vedno sodišče, ki razčisti razne zadeve civilnega značaja, temveč se zamore ravno na sodišču navadno doseči ravno nasprotno. Čudi se, da človek ne more danes zahtevati več svojega od dolžnika. Vse priče proti Leilerju in Kaštelanu imajo po mnenju odvetnika gotov interes in to dejstvo mora sodišče upoštevati. DX>rlandijeva
utrpeli ta davek v obliki občinske doklade na direktne davke in klali po stari navadi lepo doma. Ce pa mora ostati pri tem ukrepu, bi bilo v interesu našega prebivalstva, da se pusti vsaj možnost domačega klanja in se za slučaj določi drugačno pristojbino za živinozdravniški pregled, da se ljudem prihranijo večdnevne zamude, sitnosti in stroški prevažanja. To bo v splošnem' interesu.
prodata
KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO
obiščite zlatarno
STERMIN Via Maulnl SL 43
kjer dobite najvišje cene. — Ku pojem lttke mestne zastavijaLilce.	1140
VELIKA SKLADISCA
Corso Viti Em. III16 TRST Corso Vitt Em. II116 naznanjajo, da dajo do preklica splošen
20% POPUS
na cenah, ki so bile v veljavi do sedaj in ki
so dognano najnižje. Cene so označene na vsakem posameznem
predmetu. Popust se odbije pri blagajni.
□□□□□□□□
□□□□□□on
na površju. K sreči sta bila priča nezgodi je mogla odtegniti svoj podpis, prositi po
dva finančna stražnika, ki sta vrgla Bo-nettiju vrv in ga potegnila na suho. Ker je bil mož precej onemogel, je bil nato poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal Bonettija prepeljati v mestno bolnišnico. Tam je mož kmalu prišel toliko k f=ebi, da je mogel črez nekaj Časa oditi domov.
Razne nezgode.
Pri delu v prosti luki V. E III je -ii-letni težak Ivan Manzoni, stanujoč v ulici Pe-tronio št. 9, včeraj popoldne padel tako ne-srečno, da je za dobil hudo, do kosti se-gaiočo rano nad desnim očesom. Nesrečni mož se je v spremstvu nekega tovariša zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Zdraviti se bo moral kakih 14 dni.
—	Ko se je 7-letni Artur Fraulin, stanujoč v ulici Chiozza št. 3, vračal iz šole domov, ga je v ulici XX Settembre podrl na tla neki kolesar, ki jo je nato urno odkuril. Fraulin, ki se je pri padcu pobil po obrazu in desni nogi, je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč.
—	V spremstvu nekega tovariša se včeraj zjutraj prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 26-letni mehanik Ivan Rebec, stanujoč na Vrdeli št. 801, ter si dal izlečiti in obvezati rano, ki jo je zadobil na levi nogi pri delu v skladišču tovarne avtomobilov «Ford» v prosti luki V. E. III.
Tržaško sodišče
žalitev načelnika vlade Mussolinija
Včeraj se je zagovarjal pred tukajšnjim kazenskim senatom Čebokin Anton i« Skednja, ki je obtožen zločina žaljenja prvega ministra. Cebokin je glasom obtožnice nekega večera v družbi v neki gostilni prijel kos črnega (enotnega) kruha, ga vrgel ob tla in vzkliknil: «Tak kruh naj je Mussolini!»
Obtoženec se zagovarja s tem, da je bil tisti večer popolnoma pijan, kar je razvidno iz obiožnice same. Zato ne izključuje možnosti, da je izustil omenjene besede.
Priča Sancin Marij, gostilničar, potrdi odločno to okolnost — v ostalem potrdi tudi čin kot opisan v obtožnici.
Zaslišan je tudi častnik milice Ferrante Vid, ki vrhu tega pove še, da ve, da je Cebokin protidržavnega mišljenja.
Karabinerski marešjal pove isto, kar obtožnica in ovadba, ki jo je sestavil on.
Državni pravdnik zahteva za Cebokina 4-mesečni zapor in 250 lir globe, a sodišče mu prisodi 4 mesece zapora in 300 globe.
Izsiljen je potom grožnje
Leiler Albert in Kaštelan Anton sta se včeraj zagovarjala pred tržaškim sodiščem, ker da sta v juliju lUCO. prisilila gospodično D'Orlando k podpisu dolžnega pisma, glasom katerega bi imela ona plačevati mesečno 70 lir v poravnavo dolga očeta Orlandijeve napram Kaštelanu.
Leiler je uslužben pri Kaštelanu in je dobil nalogo, da iztirja omenjeni dolg, ki ■naša 6000 lir. Ker je Orlandi izjavil, da je porabil ta denar za poročno opremo hčeri, »e je Kaštelan obrnil na hčer in jo potem tudi tožil. Orlandi se je obvezal plačevati ta dolg po 100 lir na mesec, a ni zadoščal tej svoji obljubi. Vrhu tega je prepisal še vse svoje imetje na hčer.
Leileru pravi, da se je podal k Orlandi-jevi v pisarno, ki ga je v regulacijo tega dolga povabila celo na svoj dom. Tam se je govorilo o vsem mogočem in Ana D'Or-landi in Leiler sta celo pokadila cigareto pri razgovoru. Nato je Ana podpisala obveznico brez vsakega pritiska in vsake grožnje.
moči, posvetovati se itd. Zakon pa pravi, da mora čin kot tak prisiliti osebo k podpisu takoj na mestu. Zato je vsaka grožnja izkjučena. Leiler je bi cele tri ure pri gospodični, kar je za zadevo značilno. Tudi v cigareti najde branitelj močan argument, ki dokazuje mirnost, s katero je D'Orlan-| dijeva podpisala. In vrhu tega je mati I ITOrandijeve sama rekla hčeri: «PodpiŠi!» ! kar ovrguie obtožbo, ker je bila vmes tudi tretja oseba. Gospodje Kaštelan in Leiler so glasom izjave karabinerjev osebe moralno brezhibne — to se razvidi iz lista Št. 7 v aktih. Branitelj vprašuje, je li pr&v, da se s tožbo hoče hči Orlandija odtegniti plačilu dolga lastnega očeta in misli, da se mora moralna stran obravnave, predvidevana v govoru državnega prav d n tka, razjasniti in gledati v tej luči in meče sramoto. ki jo je hotel vreči na oba obtoženca, na tožečo stranko.
Sodišče je razglasilo sledečo razsodbo: oba obtoženca sta obsojena na šest mesecev zapora in 1000 lir globe, toda pogojno.
Štefanija Obersnel Andrej Grgič
poročena Lokev 24. novembra 1926
Bazovica
1219
MAU OGLASI
ratun-somi""	-
i prevodi v vath jezikih. (1518
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Popravek.
V včerajšnjo «Edinost» se je vrini! v članek zanimiv pogrešek «tiskovni 3krat». Mesto Cecchio se mora Citati pravilno Cesehia, šempetrski poteštat.
Aretacija Srebrniča Rimski listi poročajo, da je policija zaprla v Rimu bivšega poslanca Srebrniča. Novica je vplivala pomirjevalno doma v Solkanu, kjer se dolgo časa ni vedelo ničesar, kaj da je pravzaprav z njim. Piememb a naslova. Znano knjižno podjetje »Narodna knjigarna« v Gosposki ulici v Gorici je spremenilo ime in se od sedaj naprej imenuje: »Knjigarna Giosue Carducci».
Mejna straža.
Kot poroča uradno poročilo, bo izvrševala mejno stražo v smislu zadnjih odredb nacijonalna milicija. V Podbrdem je Že nastopil zato svojo službo oddelek milicije broječ dvajset mož.
DOL - OTLICA
YT deželi je jesen, svoje pozne pridelke smo pospravili in vrnili so se že naši možje in fantje iz daljnih krajev, kamor so bili odšli spomladi po zaslužku. Tako odhajajo in prihajajo leto za letom že izza predvojnih časov kamor bolj kaže, v Švico, na Ti-lir rolsko; tudi v Romuniji so delali svoj čas, 'ponajveč pa hodijo v Avstrijo, zlasti na Gornje štajersko, kjer so poznati kot dobri cestni delavci, vztrajni in pogumni delavci pri vodnih regulacijah in drvarji — saj so tako rekoč rojeni v gozdu. Ob primerni priložnosti vam morda opišem natančneje, v kakšnih družbah in partijah se podajajo v svet, kako prevzemajo delo, kakšna je njih medsebojna organizacija, kako Živijo v tujini ves dolgi poletni čas in pod kakšnimi pogoji jim je mogoče kaj prihraniti za svoje družine in za dolgo dobo zimske brezposelnosti. Kakor hitro zapade v severnih krajih prvi sneg, je namreč njihovega dela konec in tedaj se vračajo kakor spomladanske lastovice domov v svoja topla gnezda. Žal, da pod današnjimi Irdimi življenjskimi pogoji »ne morejo prinašati domov toliko prihrankov kakor v predvojnih časih; mnogo požrejo vožnje in domače potrebe družin so postale večje in treba je sproti odpošiljati domov svoje prihranke.
Po povratku je naša prva skrb, da nas ne zamete sneg tudi doma. Preskrbeti se je treba z drvmi in-listjem za vso zimo;
SOBO s hraao iKc mlad uradnik s prvim decembrom. Poitadbe pod tUradaiW a* upravništvo.
1783
ČEVLJARSKI dclarvac
it. 1000.
se ilče. Rozid in
Monte 1781
BUA, s pnwfa stanovanjem, 3 sobe in kuhinja, ae proda v VU ScaKnata it. 18.	1782
VODA «QELL*ALABAJCDA» PROTI IZPADANJU LASL V—baje lunin in je valed tega posebno pri-porođjbi prali prhljaja ta za ojačenje korenin Steklenica po L 6 mm dobrot samo ▼ lekarni «Ca-siellanovach. Trst, VU Giuliani 42.	1360
Cooercoafs Couercoaft GBifflriflne
s podvlako blodja koža
(vel-
l 220.—
L 330. — L 250 —
GsMBC «ro(v*blod: L 325.—
DeŽIll PlfiŠČl gumlnnl Poleteti delni, doabie
Podeiake
velbLedja koža
L 85 — L 285— L 85 —
Via Murati 4 (tik gledališča Mior)
SM1LAJOD (Trpoiln sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju,! kailju in katara, uspešno čistilno sredstvo, po-' sebno priporočljivo za osebe, stare nad 5G let se j prodaja samo v lekarni CasteHaaovich, Trst, Via | Giuliani 42 (pa*aMaa ulica Via dell'Iatria). (1524) !
BABICA, slovensko. Slavec, Via
29.
Govori Telefon 33-14 1517
BABICA, avtarizarana, dtpiomirina, sprejema noreče. Ade le Easerscfaitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila. tel. 20-64. 1428
Vsakdo se lahko nauči viziti avto
So! a za opepolnitev — Tečaji od L	naprej
Trst — Cm tattflM It l vroto 6.
Vsled prevelike zaloge blaga bo dajala do preklica
TVRDKA
GDinlder, Oblasclok S C
TRST - Corso Vitt. Em. III - TRST
svojim odjemalcem
0
popust pri blagajni
na vseh izdelkih, kožuhovinah, peluches, blagu za moške ženske obleke, golfs, gilets, preprogah itd. itd.
m
1218
PODLISTEK
J U LES VERNE:
(16«)
Skrivnostni otok
Isto
Nastal je dan. Toda v to votlino ni posi-jal žarek luči od zunaj. Morje je Mlo zdaj zopet visoko in je zaprlo izhod. Umetna luč pa, ki je v žarčnih snopih Žarela iz bokov Nautilusa, je bila vedno enako močna in vodna gladina se je še vedno lesketala okrog plavajočega podmornika.
Od prevelike utrujenosti je kapitan Nemo padel zopet na divan. Ni bilo misliti, da hi ga spravili morda v granitno hišo, ker je odločno vztrajal na tem, da ostane na Nautilusu, kjer hoče pričakovati smrt, ki ni bila več daleč.
Med dolgo omedlevico sta Cir Smith in Gedeon pazno premotrila bolnikovo stanje. Bilo je jasno, da je kapitan umiral. Moči so naglo zapuščale to sicer krepko telo, ki pa je bilo zdaj samo strta lupina, iz katere se je pripravljala duša, da poleti ven. Vse življenje je bilo osredotočeno zgolj v srcu in v glavi.
Inženir in poročevalec sta sa polglasno Dorvetovala. Ali ie bito ipnomiurot.i.
temu umirajočemu? Ce ga ni bilo možno rešiti, pa bi se morda dalo podaljšati njegovo življenje za nekaj dni? Sam je sicer rekel, da zanj ni več pomoči, in pričakoval je bližajočo smrt brez strahu.
«Tu je naše vede konec, je rekel Gedeon Spilett.
—	Na Čemu umira? je vprašal Pencroff.
—	Kar tako ugaša, je odgovoril poročevalec.
—	Morda pa bi vnovič oživel, če bi ga spravili na zrak in solnce? je nadaljeval mornar.
—	Ne, Pencroff, je odgovoril inženir, tu ni kaj poskušati. Razen tega pa ne bi kapitan Nemo privolil v to, da hi zapustil svojo ladjo. Trideset let je živel na Nautilusu; zdaj hoče tudi umreti na ladji.«
Kapitan Nemo je brez dvoma čul ta odgovor Čira Smith a, ker se je nekoliko vzravnal in dejal s slabotnim, toda razumljivim glasom:
»Prav govorite, gospod. Jaz moram in hočem tu umreti. Vendar pa imam še eno prošnjo do vas vseh.*
Cir Smith in njegovi tovariši so se približali divanu ter popravili blaane, da je umirajoči udobneje ležal.
Njegov pogled je Se enkrat preletel po
se lesketale v električni luči. Ogledal si je vse slike, ki so visele na stenab, ki so bile pokrite s krasnimi preprogami. Slike so bile mojstrovine italijanske, holandske in španske šole; ogledal si je tudi mrainor-nate in bronaste kipe z njih podnožniki, krasne orgle v zadnji steni, akvarij v sredi, in v katerem so se nahajali najlepši proizr vodd morja iz živalstva in rastlinstva, dalje cela vrsta najdragocenejših biserov in končno se je njegov pogled ustavil na nad-pisu muzeja, devizi Nautilusa Mobil is in mobili
Zdelo se je, kakor bi hotel z ljubečim pogiedom še enkrat objeti te mojstrovine narave in umetnosti, ki so ga obdajale med dolgotrajnim bivanjem na dnu merja.
Cir Smith je spoštljivo molčal. Čakal je, da umirajoči sam vnovič izpregovori.
Cez nekaj minut, ko je preletel v duhu vse svoje življenje, se je kapitan obrnil k naseljencem in rekel:
«Vi mislite, da ste mi dolžni hvaležnost, gospoda?...
—	Kapitan, dali bi svoje življenje, Če bi mogli s tem vaše podaljšati.
—	Dobro, je nadaljeval kapitan Nemo, dobro! Obljubite mi, da boste izpolnili mojo poslednjo voljo, in bom dovolj
veAb ?mia£ih dsnnuM kAiare arabeske so i plačan za vse. kar sem za vas napravil.