Leio VIIL, šiev. 47. Celfe, četrtek 29. aprila 1926. Požtnina plačana v gotouinf. Naročnfna Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozenistvo: letno 240 Din. Posamezna Stevilka I Din. Izhaja v tor©**, Lemel& In sotooto« Redakcija in uprava: Strossmagerjeva ullca 1, prl Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oenlku. Vsebina nemsko-nisko pogodbe. V zadnji stevii'ki smo se obšimo bavilii z nemškorusko pogodbo in njc pomenoin za sosedo in vso Evropo. Se- da.j so ziiana dolocila to dalekosežne pogodbe, iz katere posnemaino, da je podlaga odnosajev med Nemeijo in Ru- siijo ostala rapallska pogodba ini da vstop Nenicije v Zvezo narodov ne bi1 mogel izprenieniti njenih odnosajev z Riusijo. Pogodba sama Una stiri člene, ki se glase: »Cl. 1. Podlaga odnosajev mod Nemciijo im Unijo sociijalilstičnili sovjet- skiii republic ostane rapallska pogod- ba. Nemska vlada in vlada Unije so- cijalhstLČriili sovjetskih republik osta- nete medsobojno v prijatc»i'j«kiJi stikih. da closežete sporazuiin glecle vseh poli- tičnih in gaspodarskiih vprašanj. ki se tičejo skupno obeli držav. Cl. 2. Ce bi bila erna izmed pogod- benic kljub svoji miroljubnosti od tret- je ali več drugilh držav nap ad en a, ostane draga pogodbeniica ves čas spo- ra nevtralna. Cl. 3. Ce bi biila ob sporn, navede- nem v cl\ 2., v casu ko ni, no]>eiia po- godbenica zaple.tena v vojno, sklenje- na. mod tretjimi' državami koalici'ja z namenom, da sc proglasi proti eni iz- med pogodbenic gospodarski ali fi- naančni bojkot, se druiga pogodbenica ne prikljuci taki koalicijK Cl. 4. Pogodba se ratificira in ra- tifikaciijske listine se i.zmeiijajo v Ber- linu. Pogodba stopi v veljavo po iz- menjavi ratifika.ciijski'h lLstiin in velja pet let. Obo jjogodbeiiitei se boste pravo- časno pred potekom tega roka sporaz- umeli glede nadaljne ureditve medse- bojni'b politicniili odnosajev.« Pogodbi je priiki'jucena izmena not med poslanikoni Krestinskkii in zun. mini'strom dr. Stresemannom, v katerib se obojastransko na'glasa, da bo pogodba bistveno prkspevala k ohra- nitvi splošnega miiru im da smatrale obe vladi za prknerno, da stopi'te v sti- ke glede1 splošne pogodbe za mirno urediitev 'sporov, ki utegnejo nastati raed obema pogodbenicama. Pri tern boste obo državi upostevali možnost razsodbe hi poravnalnoga postopanja. JJi1. Stresemann izjavlja nadal'je v noli, da ste obe vladi razmotrivali tudi o bJNtveiiem vprašanju, ki je v zvezi z vstopom Nemčije v Zvezo na- rodov. Neniska vlada je preprrcana; da priipadnost Nemčije k Zvezi narodov ne more bill ovia*a za prijateljski raz- voj odnosajev med Nomčijo mi Uni jo sociijalivsticni'h sovjetskih republik. Ce bi so pokazala. česar pa nemška vlada no priičaknje, v okviru Zveze narodov, kadai'koli1 stremrjenja, ki bi bila v na- sprotju z njeno tomeljno idojo mini, enovstransko naperjena proti Uniji so- ciijaliisticniih sovjetski'h repvibliik, bi Nemci'ia z vseini silami nastopila proti takini prizadevanjem. Po cl. 16. in 17. statutov Zveze narodov priliajajo sankcije proti Uniji sovjotskih republiik no glede na druge pogoje le tedaj v postev, ce bi Unija socijai'ksti/cn.i'h sovjetskih republik na- padla kako tretjo državo. Pri tern je treba vpoštevati, da je mogoče odločiti vprašanje, ali je Unija v slucaju oboro- ženega napada s tretjo državo-napadal- ka. z obvezno močjo za Nemcijo saino z njenian lastniin prilstankom. Vsled tega. bi v.se po nemskem nazirairju ne- upravičene obtožbe v tern oziru proti Uniiji sociijalhstiicni'li sovjetskih repu- bli/k ne pr its Mile Nemcije sodelovati pri kakrsni'likoli ukrepm, ki bi bili uvede- ni na podlagi cl. 16. prej oinenjenega st at vita. Osrednji iizATŠevalni odbor v Mo- skvi je po izjavi Litvinova sprejel re- soluci'jo', s katero pozdravlja skl'ep nemsko-rußke pogodbe, ki pomenja na- dalnjo učvrstitev odnosajev med Sov- jetsko iiiiLjo in Nemčijo, za slovanske države pa eno težavo za bodočnost več. " Politika. p LJUBO JOVANOVIC IZKLJU- CEN IZ STRANKE. Veliiko zanimanje za sejo šiiržega glavnega odbora radi- kalne stranke se je v p on del j ok še po- vecalo. Po govoriih raznih delegatov, ki so bili del'oma za spra.vo, deloma pa proti Jovanovicu, jc delcgat Dimitrije Protiič ostro nastopil proti Jovanovi- ču in predložil formuliran predlog za iizkljucitev Jovan.ovica iz stranke. Na- to je Ljuba Jovanovic v krajsem govo- ru prosil Pašiča odpuščanja. Pašic pa je okreii.il glavo in ga niti ni hotel po- slušati. Podpredsednik Narodne skup- ščine dr. Nikola Subotic je ponovno utemeljeval svoje mneiijo, da bi to za- deve ne smel reševati šitršL glavni od- bor, temveč samo poslanski khü) radi- kalne stranke. Ob najivečji j)ozornosti priisotni'h je nato izjavil1 Nikola Pašic v krajsem govoru, da bi oprostil Ljubi Jovanovicu osobne žalitve in žalitve, povzročene članom njegove družkie, ne more mil pa oprostiti nj-egovega dela, kolikor jo z njim oskodoval interese države, naroda in radiikalno stranke. Zaradi tega mora ponovno predlagati tzkljucLtev Ljube Jovanoviica. Nato se je presi'o na glasovanje o Pašičevem predlogu za izključiitev Ljube Jovano- viica. Jziid glasovanja je bill naslednji: Za izkljucjitev Ljube Jovanovi/ca je gla- sovalo 46 clanov glavnega odbora, 22 se jib je vzdrzal'o gla,sovanjas 1 pa je glas oval proti izkljucitvi-. Zaniiniivo je, da milniis'tri vecinonia niso glasovali. — IzM' glasovanja je izzval med delegati silen vihar ter velikansko razburjenje im. prerekanje vsevprek. Pristaši izmir- jenja, odnosiio sirapatiizerji g. Jovano- vica so lioteli ovreči izid glasovanja. Naglaisali -so, da predlog ni bil dovolj- no podprt, češ da je glasovalo samo 45 delegatov za kkljuciitev, ker bi se glas g. Pasit'a kot i)redlMojega brata — Ludvika, ki je lansko 1'eto umrl ... Bil je poštni uradnik.« Igralec je pripomniil: »Ubogi dečko!« . . . Ta zveza je bila kratka. Igra- loc je bil surov in pijanec. Pustil jo je, ko ji ni ostalo več denarja za ziano. Za Klaro so se začeli težki časi nehvafež- nega dela, brez veselja, brez gotovosti, često brez zäsluika. Pavlove srajce so nosili mudeči se, često le eno noč. Ade- la se je navadila, da je potagala eno. vedno na Klarino posteljo. Kmalu sta se obrabili. Spočetka so ju zametavali, končno so zamenjali eno njili z drugo, močnejso in cenejšo. Stalno so jo na- zivali »Pavlova srajca«. Kmalu je tre- balo kupiti drugo iz platna. Izrabljene srajce je rabila Adela za brisanje ko- zarcev, šijp, draguljev in finega po- ll ištva. Tri leta so pretekla, odkar je od- šel zdravnik — tri leta odkar je usoda ljubi'la in mučila Klaro. Nekega janu- arskega vecera zadene na niožkega, pogleda: »Pavel!« >KLara! Lstocasno sta se poklicala Lmeno- ma. Podafa sta si roke, ne da bi mogla spregovoriti besedice. Mladost je šla Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 47. stilni Wilson v Gaberju. Zaupniki, ki na zadiijem sestanku niso poročali, *e opozarjajo. da podajo na tern sestanku svoja poročila. c DIJAŠKA AKADEMIJA. Pod- lnladek Rdecega križa državne realne giimna.zije v Gelju prirodi v soboto, dne 1. maja ob 8. zvečer v Mostnem gfeda- lišču diijasko akaclcmiijo s prav pestrim sporedoni, kii smo ga že objavili. Cisti dobiček je namenjen dobrodelnini usta- novam. Želeli je. da bi se oboimstvo udeležiilo le prireditve in napolnilo gle- dališče. Zi'asti stars! in oskrbniki. bi naj poglodali.. česa se jinn je naucila mladina pod spretniun vodstvoin. c SOKOLSKO PREDAVANJE o zgodoviini Cchoslovakov, II. del., ta če- tTltJok odpade in sp bo vr&lo drugi teden. c GIVILIZIRANI DIVJAKI. Pre- joli smo in obja\ljamo: Kogar ne jezi prevcč, more sedaj zopet opazovati, ka- ko nekateri ciiviliizirani diivjaki, ki se si- cer sami imenujejo izletn ike im planin- ce. pustošjjo ])omlajeno naravo, ter no- sijo cele snopc cvetja in zelonja v me- slo, kjer vse kmalu zvene. To .so ljudje, ki kljuib svojemu dolgemu ieziku o le- poti narave niimajo zanjo ne smnsl*a ne srca. Kako pa bi si drugaee mogli tol- maci/ti pojave, da hodijo taki ljudje kakor biki im krave z zelenjem in cvet- jem okiceni z večemiani vlaki ali peš v mesto, kjer poženejo zopet vse proc, čcsar že ni>so po poti zavr.gli. Ni vedno treba, da je trgamje nekiib raistlin za- konito prepovedano; toliko smisla za Jepoto i;n kras bi mogli v 20. stoletju od meščaniov že zahtevatii, da ne uniči- jo spro.fi vsega s korenoin in vejevjem vred. — In oemu imamo razne var- nostne organe? BMi ne bila njihova dolžnost paziti, kdo krši propiise o ra- stlimju io skrbeti, da bo re,s kaznovan?! V ostalem pa je hude grajc vredno rav- nanje nekaterin priipadnikav takozva- ne itn.telilgon.ee, kii hodijo po okolici in tarn, v mraku vračajoc se »navdušeni za vse lepo in dobro« tako nesramno tuliijo in se vedejo tako diijasko, da jib povpreöen zamorski1 poglavar ne bi niaraf za zaveznike. c SUROVO OBNAŠANJE IZLET- NIKOV. Posestniiki, ki imajo svoja bi- vališca na MrzhVii, se ponovno prito- žujejo, da jinn nekaiteri izletniki, ki ob- iiskujejo Hausenbichlorjevo kočo na Mrzliel, dclajo znatno škodo na njiivah hi travniikiih. Zgodilo so je celo, da se je z lučanjem kamen ja ogrožalo var- nost fjudi iin živiiine in da so se prepo- vedne table, ki so so od posestniikov po- stavilo, razmetale. S takim lahkomiscl- niim in surovini obnašanjem se pac ne vzbiiija naklonjonost kmečkega prebi- valstva do liizletnikov. Pristojna oblast bo proti vsakemu, ki bi zakrh'il kaj enakega, naj.strožje postopafa, — Sre- zki poglavar v Gelju, dne 24. aprila 1920. — V. z. dr. Senekovič. vc PROTI SUROVOSTI IN DIV- JAŠTVU! V dainašnjii številki imamo naenkrat kar dvc priitožbi proti suro- mimo njiju. Ko sta se pomirila, sta ko- rakaJa roko v roki in govorila. Klara je dejala.. da je inislila vedno na Pav- la, povedata mu je, da je spremenila stainovanje, a oMržala služkimjo. Pa- vel je povedal, da je srocen v zakonu, da se mu dobro godi in da ni niikdar pozabil Klare. »Ali prihajaš v Pariz za dalje časa?« »Za osem dni, prißostvoval bom erektroterapevtrčnini poskusom . . . .« Obotavljajoče je denial: »In til? ... Sii-li pro.sta?« Veselo je vzklikniila: »Da, še vedno svobodna. Upam, da »tanujete pri menii?« Zgodilo se je. Skupa.j sta vocerja- la; šla v glediišče. Nist a nic govorifa, le gledala sta se. Pavel je postal nekoliko obünejsi. Klara drobnejša. Niista ča- kasa konca predstave, o polnoči sta od- šla domov. Klara se je začela slačiti. — !Pavel je kadil cigareto in jo gledal. >In moji srajci«, je vpra-šal, »kje 60?« »Imam ju še . . . .« Pordečela je. Pavet je ponoviJ: »Kje ste?< : Obrnila se je in pokazala eno: »Tu.« »Ne, moji sta bili svileni . . .« V tej laii je videl zdravnik skrito v.so bedo, ki jo je prestala tekom let. Dejal je: »Poznam jo.« (Iz Notre compagneO j vo.sli ki diivjaistvu izletnikov in planin- cev. Smatramo, da bo najbolj priimer- no take surove diivjake v listrh javno iinenova.ti. . . . c POROKE. G. dr. Time Meršol. šef bakterioloskega oddelka na zavodu za tropske bolezni v Skoplju, se je po- ročif z gdč Milko Tomin.škovo, strok. učiitelijico na trgoviski> soli v Gelju. — G. Adolf Putan, sin trgovca v Gelju, se je v Nazarju poročil z gdč. Justo Globoc- nikovo iiz Žalca. — Bilo sreeno! c SMRTNA KOSA. V Gelju je uimrl dne 26. t. m. ponoei g. Franjo Wajda, daveni nadupraviibelj, blag in spfošno priljubljen naš clovek. Pogreb je bil v sredo ob 4. uri popoldne iiz biše žalosti. Gankarjeva uliea 7 na okoliwko poko])aliišče. N. v m. p.! c RADI ŽENIN0VE NEZVESTO- BE. V Beogradu se je te dni z I'iizolom zastnipi'la 18 let stara Gelianka Jerica Kosii. Rajn.iica je bila po poklicu šivilja im je delala zadnje case v Beogradu, kjer se je nameravala poročiiti. Sreča pa jej ni bila mil'a. Njen ženin jo je namreč zapustil, dasi1 bi bil moral ču- titi do nje svojo obveznost. V obupu se je napila nesrecnica lizola. c OVIRA ZA PROMET. Na iizho- iln z Glavnega trga proti cerkvi stoji pri lekarni »Pri Mariji Pomagaj« če- sto stojniiica- kakor šotor, ki ovira pro^- met, zlawti če se nafoere nekoliiko vee i'judi pri cerkvk Voz skoro ne more pritti iniano tilste siojnice do cerkve. Zdi se nanu irnicstiwx da bi se stojniica ne- koliko presta,viila, da ne bii bila na poti. Kako bolj prkn^rno mesto bi se že našlo. c SESTANEK 0BRTNIK0V. Na podlagi skfepa zadnjega obrtniškega sestjinka sjtlicujem za petek dne 30. aprila 192G#ob 8. uri zvečer v restav- racijske prostoie Narodnega doma v (^elj'it sestanek obrtnikov iz Celja in okoli'ce. Dnevni red tega sestanka je doloei'tev kandi'dalov za volitve v zbor- niico za trgovino, obrt in industrijo. Vabim vse obrtnike, da se tega sestan- ka polnošlevilno udefeze. — Ivan Re- bek 1. r. c USTANOVNI OBGNI ZBOR »SPLOŠNE STAVBENE ZADRUGEc R. Z. Z O. Z. V GELJU se bo vrsil v petek dne 30. aprila 1020 ob 9. uri zve- čer v restavracijskill prostorih Narod- nega doma s sledecim dnevnim redom: 1. Poročilo priipravljalmega odbora. '2. Cliitanje in sprejetje pravil. 3. Vofitev nacelstva in nadzorstva. A. Dolocitev delezev in pristopnine im 5. Slučajno- stii *— SkliiieateJji1. c REÖEVANJE STANOVANJSKE BEDE. V nedelijo dopoldne se jo vržil t Gefjiii v veliki dvorani Narodnega do- ma protestni shod društva stanovanj- skih najemnikov. na katerem so zbo- rovalci protestirali proti naineravane- mu ukinjenju stanovanjskega zakona in zahtevali, da se ta zakon še spopolni v prid najemnikom. V pondeljek zvecer pa se je vršil v rdeči sobi Narodnega doma sestanek obrtnikov, trgovcev in prosti'h stanov, katerega jc sklical gosp. Biizjak in katerega namen je bila usta- novitev stavbene zadruge. Drugi sesta- nek je bil sicer manjši po obisku, a vec- ji1 po smotrenostii. Sestanek je otvoriT g. Biizjak in podal po uvodn.iih besedah basedo gospoidu Žabkarju, kateri je na podlagi številk dokazal potrebo in ko- rist iLstanovitve take zadruge. Sestan- ka vsta se udeležila tudi gg. dr. Božič in ravnatelj Lešničar, katera sta kot priiznana zadružna strokovnjaka v daljših ra.zpravah podala jasno sfiko današnjega in. bodocoga stanja dinarja in priporocala takojžnjo ustanovitev zadruge ter izvedbo njenih ciljev. Po vsostranski doba.tr, katere so se udele- žiii se drugi interesen.ti, se je iizvolil pripnavljaini odbor, kateri ima nafogo pripra.vi.ti vse potrebno za obeni zbor, katori se bode vršil v petek, dne 3(). aprila t. 1. v rdoči sobi Narodnega do- ma. V pripravljalni odbor so bili iz- voljeni gg. Biizjak, notar Drukar, tr- govca Leskovšek in Gerlini. Ti gospod- je imajo nafogo, nabrati dovoljno šte- vi'lo elanov in interesentov. Zadruga ne smo biti omejena na eden ali dva stana, ampak ima pristop k njej vsaka oselxi, ne oziraje se na stan. Zadruga naj se imenuje »Splosna stavbena za- druga« z. z o. z. v Gelju. Ustanovitev te zadruge je toplo pozdraviti, zlasti ker hocejo interesenti. začeti takoj s praktičnim delom in še to leto do zi- me posta.vi.ti neko število stanovianj- skili hižic. Lo na ta naciin se bo rešifa stanovanjska beda, katera se je ravno vslod j)]'even,tLvni'h odredb razrastla in razpasla na veseljo raznib deinagagov. c JAVNI SHOD STA NOVA NJ- SKIH NAJEMNIKOV, ki ga je skli- ealo na ])obudo Zveze društev stano- vanjskiili najieminiikov v Spfiitu celjsko društvo stamovanjskiJi najemnikov, se je vršil proteklo nodoljo dne 25. aprila 192() v veliki dvorani Narodnega do- ma v Gelju kot protest no zborovanje proti namera.vanemu ukinjenju sedaj veljavnega stanovanjskega. zakona in proti silno poma.njkljiviim, deloina pa drakonienini dolooiilom iistega. Zboro- vanje, ki je bilo vestno priipravljeno, tier od priizadeUh najemnikov in pod- naiemnL'kov. pa. tudi od zastopniikov ray-nib stanovskih im stavbenih orga- nizacij, zadrug iitd. poLnoštevilno ob- irskano, kajti zborovaloii so obšiirno dvo- raivo dooela napolnilii, je trajalo od 9. do 11. ure predpoldne ter so postusal- cii, katerih je bilo mnogo stotin iz vseh slojev ljudstva, sledili stvarnim izva- janjiem porooevalca, ki je materijal skrbno zbral, z veli'kim zanimanjem in razu.me\anjem ter resnim dostojan- stvom. Soghusno in z velukim odobra- vanjem so zborovalci. sklenili resoluci- je, ki zalitevajo nujiio odpomoč v tej veliki stanovanjski bedi, zhisti pa usta- v-iitev vseh deložaciij, javno razpravlja- nje pri stanovanj^kih sodiščiii, podalj- šanje stanovanjskega zakona najmauj do leta 1930. ter temel'jhto zboljšanje iistega v prilog najemniikom. Istotako zahteva.jo zborovalci v resolueijah nuj- no dejansko ponioc v svrho,' da, se ener- gicno vzaime v roke iintenziivno grad- beno gi'banjo tako od prizadetih posa- mczniikov, kakor tudi od obein, ustanov hi ilržavniih podjoti'j. Resoluicije so predlozene srezkemu pofflavarju, veli- kemu žnpanu, ministru za socijalno poliiti'ko in stanov. sodiišču I. stopnje. i^og daj zazei'jenega vspeha! c NAPRAVA ELEKT1UÖKEGA 0MREŽJA V GELJSKI OKOLIŠKI OBC.IJNI. Od strokovmjaske strani smo ])rejeli naslednji komentar v zadevi od- daje naprave elekitri'skega omrežja v okolitski. obcini in ga priobcujemo: Oko- liiška obcina. je poverila napravo svo- jega efoktriškega omrožja tvrdki Brown Boveri1, ki im« za Jugoslavijo svoj se- dež v Ljubljana Poblizne okolnosti te odd:ije zbujajo pozoniost ter upravi- eujejo do sledecih vprašanj: 1. Ali je kak zastopniik tvixlke Brown Boveri iz- vršil na lieu rnesta za sestavo proracu- na neobhodno potrebne poizvedbe? 2. Ako se to ni zgodilo, kako je potom sploh mogl'a ta tvrdka vložiti ponudbo za nrapravo omrezja? 3. Ali je kak stro- kovnjak liroracun tvrdko Brown Bove- ri tudi pregkdal, da ugotovi,, ee ta pro- račun vsebuje vse, kar je za tehnuško pravi'lno in popolno napravo tega omrezja potrebno? 4. Ali je tak stro- koviijak ponudbe drugih tvrdk s po- nudbo tvrdke Brown Boveri primerjal, dai ugotovi, katero ponudbo bi bilo smatrati z ozirom na posamezne cene, na kofiičino in kakovost materijala in na prizn.ano storilno zmožnost tvrdke za najugodnejšo? Ali je bil morda ne- kontrolirani končni znesek edino me- rodajen za oddajo naprave? — Go- spodje obeinski odborniki okoliske ob- čime naj se tega »ugodnoga« zaklj'iieka no veselijo prezgodaj, ampak naj po- čakajo, kaj bo naprava ob koncu v res- nicii stala i'n kako bo izpadla kofavda- cija. (Objavljamo gornji komentar, ne da bi1 smatrali zadevo za svojo lastno ali da bi hoteli zavzetii sta Li see. — Red.) c UMESTNA NAREDBA. V ne- kem dnevniku beremo: Kljub vsem opozorilom v casopisju se obeinstvo no more navaditi, da bi paziro na čistost in snago na ulicaih. Vsi odpadki se me- čejo kar na tlak, od cunj in papi'rja do oranžnih lupin. Glavni trg in Gospo- ska ulLca. kjer je največ prometa, v nasnagi prednjacita. Da se navadi ob- einstvo na boljse manire, bi bilo umest- no posnemati Zagreb. Zagrebška poli- cij,a je uvedla kazen za vsako onesna- ženji) ulJc. Kaznuje se kar na cesti — vsak stražniik nosi pri sebi en btok s potrdili in če zaloti pasanta, da je vr- gel na ulico papir aM druge smeti, ga na mestu globi" za 2 dinarja«. — To je mišljeno in piisano za Mariibor. Ej, ka- ko potrebno bi bi;lo to pri nas v Gelju. Zlasti sedaj, ko pride čas za to. c NABAVA VOJAŠKIH IZPRAV. (Razgfas.) Na podlagi odloka koman- danta vojnega okrožja Gelje br. 5687 z dme G. februarja t. 1. se razglaša slede- če: V smiislu člena 111 pravilnika o re- krulovanju, morajo biti vsi vojaäki ob- Bat a čevlji so najcenejši in najbolj trpežnl, oglejte si jlh v trgovini A. Drofenik, Gfiavni t^g. vozniki v posestL predpisanih vojaških i'zprav (voja.ških knjižic), ker so vai ostali vojaški d ok union ti bi.vše avstro- ogrske vojske in drugiih držav kot vo- jaski izkaz neveljavni. Žandarmari- jam je bil izilan od strani vojaških obi'astev nalog, da strogo nadzorujejo \ojaske obveznike. ako so vsi v posesti ])redpiisanih vojaških iz])iu\v ter ako se s teuiii tudi pi'ijavljajo pri obcinah za bhanje in odhod, kakor je predviideno v naredbi. ki je natisnjena v vsaki vo- jaski izpravi. Vsled tega ]5ozivam vse v oja ške obvezn iike rojstn i h 1 etn ilkov 1870 do 1905, ki> bivajo v območju me- stne občine celjske in še niso v posesti predjii.sanih vojaških iizprav (vojaških knjižiic), da so v svrho dobave teh oseb- no zglasiij'o pri podpisanem uradu naj- dalje do 8. maja t. 1. v sobi štev. 14, 1. nadstro])je in sicer med uradninii ura- mi, to je od 9. do 12. ure dopoldan. Nevednost o tern razglasu ne opravi- čuje. — Mestni magiistrat celjski (vo- jaski oddei'ek), dne 23. aprila 1926. — Župan: Dr. Juro IlraAovec s. r. u PRIJAVA ŽIV1NE IN PRE- VOZNI1-1 SUEDSTEV. (Razglas.) Po naredbi minfetrstva vojske in morna- ri'ce ter odloka komandanta vojnega okiožja Gelje br. 12.128 z dne 28. mar- ca t. 1. se bo vršil letos pregled in po- pis živine ter prevoznili oz. prenosnih sredstev. Ta pregled in pop is se bo vr- sil od strani voja.skill oblastov odino \e v svrho, da se osnuje potrebna eviden- ca živine ter prevozniJi sredstev, ni- kakor pa ne gre za to, da bi se isporedoni: 1. Potje. 2. Pat in Patachon. 3. Knpleti. 4. Dvodejanka. 5. Ples. — Vstopnina o Din. — Svira polnošteviilna železničarska godbcl iz Celja. c DOMACA VESELICA PRI CE- STNEM JOŽEKU v Vrbju: pni Št. Jur- ju. V nedeljo dne 2. maja popoldne priredi Cestni Jožek domačo vesefico, ki se bo vrsila ob lepem vremenu v pri- jaznem vrtu, ob lieuffodnem pa pod streb. o. Veselica s« začn eob štiriili po- poldne. Za dobro kaplji»co iii priigrizek bode vestno poskrbljeno. 491 c CERESIT najuspešneje sredstvo proti vlagi. Vodna belina za konservi- ranje ja.jc. — FRANC CüK, Gel je, Pre- sernova ulioa 5. 474—10 Kino. MESTNI KINO. V sredo, četrtek in petek vkliite »Strabote morja;«, naj- vecjo senzaoijo. KINO GABERJE..V sredo, četr- lek, petek in soboto nastopa Harry Pitl kot »Hajdnk od monte Diaivolo«. w m Sirotn domovine. š VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZ- NICE. V Rimiu so se sestali delegati (Iruštva Južniib železnic. Na konferen- ci delegatov se bodo razpravfjala zelo aktukilna vprašanja, ki so v tesni zvezi s skupnian clelom naše kraljovdlne, Av- struije, Itali'je in Madžarskc, zlasti to- naže preko tržaškega priistaniišča. Na- ,šo državo bodo na tej konferenci za- stopali dr. Ivan Bončina in Giniil Savic kot delegata ter načelnifc prom>0 0> > °. P, yffl>^f-hwO^ v^ H m O ^ ^ Dečinan Ferdinand - 1----------1------3 - 134 — — - — Esih Matija .... - — 2:------2 1--------------106 — — — — Friedrich Ivan . . .------------- 1 2------2 — 31 — — — Corenjak Josip . .------— 2— 1-------------— 43 — — — — Hohnjec Viktor . .------1 1-2 — — — — 47— ___ Janžek Marija . . . —-------------2------— — — — — — — — Junger Ludvik . .------~~\ ^------^------— — ~ — ~ — ~~ Kroflič Alojz ....------1;1- 1------------------— - - - -Lapornik Ivan . . .--------------1— 1—— 1 71 226— — — — Leskošek Ivan . . .-------------2 —— — ——— — — — — — Pilih Ivan.....----------------------------— '-------— — - - — Permozer Anton . .----------------------------— — — — — — — — RebeuscliegK Franc - 411 1 25 3 - - _ 340 540 - - — — 20 telet izvoz UrbančiČ Adolf . .-----2----------2 ------------197- - — -Voisk Ro/alija ...----------11-1 —----------_____ Reicher Ivan ..------4- 11—— !_-_ — _ — Zany Viktor ....---------1 - - 5 —-------— 166 — - — Zavodnik Alojzija------1------1 1 — —-------90 - - - -Senica Karl . . . .------------------------— ~-------~" — — — — Bernard! Drago . .----------------------------~------^ — — — -Spiler .....----------—--------------~~-------— - — — — Lebič Fanl . . . .----------------------------1---------------- 60 - - -Plešivčnik Ana . .----------------------------j— - - 220 64 - —. -Robek Ant. . . . |—-------------1-------------------__------- Krajčlnovič . . . .1---------- _-----------______ Skoberne Frlc . -.---------------------~~---------— — — — — — Trškan Alojzija ..--------------------"------------------- - - - -Reberšak.....--------------------1!------j-------______ Žumer Josip . . .-----------------;-------------'—27 56 — - — — Skupno. . .------J12 21 7|36,27 -|-| 7||438|l697J321 -|- - Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 47. CELJSKA POSOJIE.NICA 8: Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000—. V lastni palaci Narodni dom. Sprejema hranilne vlosre na hranilne knjižice in fekoči račun ter jih izplacuje točno in nudi za iste najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaj» devize in valute. Stanje qlaonice in rezer. Din 4,000.000—. Podružnica v ŠOŠTANJU na GLAVNEM TRGU. Učenca in učenko sprejme takoj fotograf JOSIP PELIKAN, CELJE. Kupi se v celjski okolici, najraje kje v okolici Starega grada, Miklavževega hriba ali Anskega vrha maniši vlnogpad z malo hislco v dobrem stanju. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Vinograd«. 2-1 Odda se v oskrbo 5 letnazdPeiva, močna deHHca Pogoji ustmeno. Naslov v upravi »NOVE DOBE«. Sprejme se si užkinja ki zna kuhati, k rodbini brez otrok 8 I, ali 15. majem. Naslov v upTavi. Buteljhe 07 litra za belo vino hupi F. ROBLEK, Žalec. Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove različne obleke itd. pri Ivan Maslnaku, Celje» Kralja Petra c. 15. mattufaHtura in lartna izdeloValnica oblcH. Kdov» oglašuje, ta napreduje! Zdravnik in zobozdravnik t Emerik Breschar Narodni dom, ne ordinira do 10. maja 8926. Lepo, zračno, solfično» Jmirno stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob in pritiklin, par minut iz mesta se zamenja za enako, lahko z manjšimi sobami y mestu." Ponudbe na 2 upravo pod »Nizka najemnina«. 1 Barve, firnež, laki, karbolinej, kit, čopiči, barve v pušicah ter vse v stroko spadajoče predmete v najboljši kakovosti nudi Franc Cuk, Celje 10 Prešernova ul. 5. 3 Prav lepi, gladki beli krompir zaseme, zanesljivo kaljiv, sličen Savinj- skemu, se dobi vsake množine po Din 1*13 v Gosposki uK 26, 1. nadstr. VEZNA TISKARNA V CELJU Izvrfiuja vsa tiskarska defa okusno in po zmcrnl cent KamnosesHQ indussrijska dmžoa Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. UstanovIJena 1906. Lastn 1 kamnotom". Izdeluje vsakovrstnc nagrobnc spomenike iz marmorja, gra- nita, siienita i, t. d., nagrobne plošče In okvirje, garnlturt «i spalne in jedilne sobe, obildnc plošče, mozaik in vw v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudl na mesečne ob- roke Stalno vellka laloga spomenikov od najprlprostejše do najmodernejSe oblike. Za- htevajte načrte in proračune Posbox» gostilniča,r»ji! Dalmatinska z otoka «Vis» bela in črna, čez 11 °/0, vedno na razpolago VIN9 domača iz znanih prvo- vrstnih vinogradov vedno v zalogi. 21 Brezkonkurenčne cene, preptičajte se! 3 FILIP PUKL, Celje, Gosposka ulica 6U 7. Ali ste si že kupili pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloš Pseničnik, Celje kjer dobite pristno angleSko in češko blago za Qbleke za gospode in dame, kakor tudi velika izbira v svili, krepe, frolirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Delaj, nabiraj in hrani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gabcrju pri Cel)n Obrestuje hranilne vloge po 6°/o» Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. W^* Pri naložbi zneska po 20 Dinse dobi Jßf nablralnik na dom. "W -^m "^PI Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Iz malega r^sie veiiko! Čas je denar! BELAK & INKPET Celje, Prešepnova ulica štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAV1LA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno-higijeničnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, cen- tralne kurjave. POPRAVILA central- nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. ¦¦ ___ 17s|l Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, BhnljFi FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva Celje, Kersnikova ulica Specijalna delavnica za najsinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Oene konkurenčne. IVAN STRELEC 17s tapetar Celje, Samosianska ul. se priporoča za izdelov^inje žimnic, divanoy, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. surščičrhha Y>rhu pastel, celje, == Gosposka uliea 14 ~ priporoea dnevno sveže prvovrstno peeivo. flaroeila tort in vsa v stroko spadajoča naroeila <=> se izvršujejo točno in najecneje. Postrežba solidna. čL Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so; za izdajatelja Pnvel Zabukodek | za tiskarno Milan Öetina j za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi vCelju.