Iz poglavla o narodnem gospodarstvu. Nekj o mesnih cenak v Zagrebn. Trgovci z živim blagom iz naše države in inozemstva, ki prihajajo po svojih opravkih v Zagieb, se zel* ter upravičeno čudijo našim pretiranim in daleč previsokim mesnim cenam. Kot merilo za neupravičnost naših mestnih ten na trgu bi morale služiti one cene, ki se plačujejo v inozemstvu za nieso govede, ki je bila iz Hrvatske. V klavnici v Trstu s® prodajali te dni prvovrstno govedino od volov, ki so prišli iz Hrvatske, po 6 lir 1 kg. Te dni je bila italijanska lira po 12. K, kar bi zneslo 72 K 1 kg. Treba pa pri tem pribiti, da lahko odbijemo pri vsakem kilogramu 2 liri kot strošek za odpremo govede iz Zagreba v Trst in stane torej 1 kg govejega mesa samo 48 K. V Zagrebu in tudi v Sloveniji pa stane 1 kg prvovrstnega volovskega mesa 68K, kar znači, da je pri nas meso za 18 K ali za 30 odstotkov dražje, neg& v Trstu od nase govede. Za Trst kupujejo živo blago. živinski prekupci veeinoma na pokrajinskih sejmih,. kjer je živina dražja, :iego v Zagrebu, pa kupujejo tudi na zagrebškem trgu^ in meso je v IVstu cenejše, nego v Zagrebu. Iz ravnoliar povedanega je razvidnoj. kato brezvestai mesarji izrabljajo uboge konsumente, pa- tudi kmete-živinorejce, od katerih kapujejo živino dokaj po ceni. Kakor smo. že zadnjič priporečali v našem listu, da r<aj kmetje sami koljejo svojo živino in razprodajajo potem meso. aa drobno, tako ponavljamo ta poziv tudi danes. Ak©. bodo kmetje sami klali in prodajali meso, bode imel kmet-produeenl dobiček, ubogi; konsvunent pa bo pri sedanji draginjr lahko jedel eenejše, pa dcfero meso. Iz žitnega trga. Vsled nazadovanja naše valute je bilo opaziti zadnje dni veejo živahnost na zagrebškem žitnem* trgu. Zelo veliko se je prodalo umetho1 posušene koruze. Živahna je bila tudi trgovina z mok(K Glavne žerezniške postaje, ki pridejo v poštev za žitoo trgovin^ so: Zagreh,. Sisek ter Brod na Savi in te so vse zaprte za tovorni promet in ravno to dejstvo dviga žitne cene. Konsumenti še vedno pričakujejo, da se bodo žJtne cene zniža le, a je mala izgleda za padec.. posebno ne, ker namerava zopet železnica zvišati prevozne tarife. Uvoz moke in, žita v Dabaaacijo in SlovenLjo je nekako. prestal vsledS porasta deviz in ker so. se titdi žitne cene v inozemstvu dvignile. Osobito Slovenija bo vsled prevoznih potežkoč kmalu prisiljena, da bomorala kupovati žito doma. Ponudbe žita in jmoke so velike, ker so poljedelci končali svoja poljska dela, tudS pota in castei so se posušile ih kmetovalec lahko vozi svoje žito ne trg. Konečno pa moramo csmeniti, da se zaloge moke v naših velikih mlinih vedno bolj zmanjšttjejo, nekaj večjih in veliko malih mlinov je uslavilo, svoj obrat,. Zadnji teden so bile žitne cene na zagrebškem trgu sledeče: pšenica se je pzs>dajala po 1600 do 1630 E od postaje Bačka. Rž je hvez proraeva in trgovine in se giblje samo po imenu. v, eenah med 1300 do 1500 kron. Ječmen kupujejo saoio za knnljdnje iu so ga plačevali po kakovesti p©. 1200 do 1400 K. Veliko je povpraševanje po ©vsu»,. Iti' se giblje v cenah med 1000 d« 1050 K. Koruza je m dobavni rc>k feiruar, marec tei ipril po 800 do 840 K.. Stara ter umeino posiišena ko ruza je brez prometa. Moka nularica, je v 2agreba p< 25 do 25.50 K 1 kg. Cenc mok\ so, zeio različne pri natovorni in iztovoairi postaji in to ?adi visokih železniških tarifov. Kakef učijo zadnje izkušaije, ratbi ei vagon moke, pcedoo dospe d<> svojega cilja, po štiii tec ne. Zadnje dni so zelo povpraševali po JkoruzniA otro* bih, a jih ni, kec so jih mleJi do sedaj samo 2—3 mlin in tem so zaloge popolnoma p^šle. Cena otriobom y 680—750 K od posiaje. Fižol, oni, pikasti ali š«kasti, s< plaeevali po 14 do 17 K in &e višje.