\        X\\ /v
Janezu Drnovšku vtV spomin
Vsi prejemniki občinskih priznanj
Razvejane humanitarne dejavnosti
Na kratko o komunali
Z manj znanja do obrti?
Minister in še drugi v škripcih
Oživljeni Trubar
Prenovljena Športna
zveza' y <T#>
Nina - državna prvakinja Pet medalj z Bjelašnice Lenassiju v spomin Tudi Žibrše iz zraka
ogaške novice
4
/
Najprej
o
Koraki Brede Kutin
Nekoč sem slišal, /In zakoni veljajo predvsem za kurje tatove. Tega je že daleč dolgo, izkušenj komaj kaj, in se mi je zdelo, da je lista s kurjimi tatovi bosa. A časi so se spreminjali in spoznanja tudi. Tako sem vse bliže prepričanju o kurjem lalinstvu. A vendar ne hi rad verjel, da bodo ravno spektakularne in odmevne aretacije potrdile prav to staro ljudsko rekanje. Kakorkoli že, voxpopuli (glas ljudstva) je na vprašanje Menile, da ho kriminalistična preiskava v gradbenih podjetjih dobila tudi sodni epilog?   ponudil takle odgovor: NE 55%. DA 43%, brez mnenja 2%. Torej'.'
Sploh je težko v karkoli verjeli. Se vremenarji so napo vedah pol metra snega, pa jim je napoved ušla takole počez. Ali pa: ven in ven smo poslušali, kako so Srhi naši prijatelji, pa ti čez noč povsem ne-prijateljsko pohabijo veleposlaništvo svojih slovenskih prijateljev, se predno so slovenski prijatelji priznali prijateljsko Kosovo, (udno, čudno!
Druga skupina prijateljev iz bližnje Hrvaške nam ne nehuo meri in premer j a prijateljske nuje ter nas prepričuje, kako bodo z znamenito ekološko ribolovno cono zavarovali Jadran pred ekološkimi katastrofami. Nakar se nekega lepega dne pripelje V istrske vode turška ekološka bomba Z 200 kamioni, s 50 tonami nafte in 800 tonami mazuta. Ekološko ribolovni coni so morali priti na pomoč nizozemski specialci. da so rešili pred katastrofo ekološko ribolovno ceno prijateljev Hrvatov in sever ni Jadran.
Smo pa nekako verjeli, in tO čislo zares, da če kje. poleni znajo varovati državne in poslovne skrivnosti na sodiščih, tožilstvih in na ministrstvih. Kaže, pa da povsod tam hranijo skrivnosti v počenih loncih, skozi katere na veliko pušča. Le kje se bo našel kakpiskrovez?
Kje je potem sploh kaka verodostojnost recimo zoper
inflacijo? Pri upokojencih! Februarska povišica penzije je dose gla natanko polovico inflacije. Drugo bo zoper inflacijo opravila zveza potrošnikov Slovenije s svojim s priporočilom, da kupujmo z nogami, l.e koliko kilometrov je ze neki prehodila slovila po Irosničarka Breda Kutin'.'
Urednik
Dober dan - gospod župani
f
Župan Janez Nagode
Maja začetek gradbenih dt^i* del za Upravni center
Objavljen je ra/pis za iz-w vajalca gradbenih in obrtniških del
za Upravni center Logatec. Odpiranje ponudb bo 31. marca. Do tedaj bo med sofinacerji - Ministrstvo za javno upravo, Ministrsvo za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvo za finance in Občina Logatec podpisan aneks k dogovoru, s katerim bodo zagotovili   financiranje zahtevne naložbe. Po uspešno izvedenem razpisu in sklenjenem aneksu med sofinancerji, bi se izvajalec lotil del v začetku maja.
Za vrtce v Kovtah je pripravljena prodati zemljišče le tamkajšnja župnija
Po večkratnih usklajevanjih z rovrarsko župnijo se kaže možnost, da bo občina lahko odkupila 2I4S m2 cerkvenega zemljišča za gradnjo vrtca s šestimi oddelki v Rovtah. Za podpis ustrezne kupne pogodbe mora župnija pridobiti še soglasje ljubljanske nadškolije, kar je moč pričakovati v naslednjih mesecih. Ta čas bo občina pripravila projektno dokumentacijo, finančno konstrukcijo in gradbeno dovoljenje. Treba je reči, daje lokacija na jugozahodnem delu od farne cerkve dovolj ustrezna, saj je v samem središču Rovt, na zemljišču v neposrednem dotiku s porušenim poslopjem nekdanjega zadružnega doma. Z Izgradnjo vrtca bo smotrno urejeno središče vasi s cesto in parkirišči.
Ica za rekonstrukcijo Zdrav-
Naravnost iz županove pisarne
Pred izborom i/vaj stvenega doma
Končanje razpis, kije vabil k izvajanju gradbenih in obrtniških del za rekonstrukcijo Zdravstveni dom v Logatcu.. Na ra/pis seje prijavilo 15 ponudnikov, ki ponujajo različne cene za svoje izvajalske storitve, in sicer med 965.000 in 1.330.000 evri. Do konca marca bo opravljena analiza in preverba ponudb, nato bo izbran izvajalce, s katerim bo sklenjena pogodba. Dela naj bi se začela sredi aprila, končala pa konec oktobra letos.
_JM?   Na naslovnici: Pa nas le ni obšel..
Foto: Marcel Stefančič
Zdravstveni (lom bo doživel prenovo.
Špela /stenic
lajpn
...J': I
Janez Drnovšek - zapisan v zgodovinsko razsežnost
Še do nedavna predsednik Republike Slovenije je bil premlad za smrt, kije sicer do vseh
enako kruta - Žalna knjiga tudi na Zaplani
Dr. Janez Drnovšek
Jane/ Drnovšek je bil samosvoj človek: dober človek in hkrati tudi predsednik Republike Slovenije. Bilje izpričano velik človek iskanja s samosvojim slogom za odprtost do ljudi / obilo osebne aske/e v neizprosnem boju za življenje.
Odločilno in svojevrstno je zaznamoval sebe v slovenski in svetovni politiki v težkih časih domače in svetovne gospodarske in družbene preobrazbe. Političnih tekmecev ni nikoli opredeljeval za sovražnike. Postopno, vendar nenehno je v upornem boju za življenje spreminjal samega sebe in klical k nujnosti spreminjanja na dobro vsem ljudem dobre volje, še posebej človeštvu v mnogoterih stiskah tudi z zgovornostjo molka. Tako je postajal zmagovalec nad življenjem in smrtjo.
M vpisali tudi na Zaplani.
Izživljal je sobivanje v prostoru, v katerem jc slavil vse na življenje, vredno človeka. Zato je vzvode svojih zrelih moči nadgrajeval z duhovnostjo, z vero v moč dobrih del, z vero, ki bi seji naj približali skoz zavest, tudi z molitvijo, saj molitev je dojemal kot razmišljanje o dobrem; skratka, vera mu je pomenila odnos do človeka, do sveta in do vesolja.
V dneh slovesa so žalno knjigo odprli tudi v šoli na Zaplani, kjer je Jane/ Drnovšek sklenil svojo življenjsko pot 23. februarja. In med podpisovanjem v žalno knjigo so lahko vsakogar pomenljivo nagovarjale pokojnikove misli, kijih smemo sprejeti za njegovo najbolj čisto dediščino:
»Vsak dan podeliti kaj lepega... ustvarjati dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro.«
Marcel Šlefaneie
Dolomitska izjava
-•iS1
Troje »strateških« razlogov za njen podpis, kakor jih je predstavil Janez Stanovnik, oče naroda, na novinarski konferenci, ki so jo pripravili Krščanski socialisti Slovenije ob 65. obletnici podpisa
Dolomitske izjave
Do podpisa Dolomitske izjave, s katero je bila Komunistični partiji priznana vodilna vloga v OF, so privedli trije strateški razlogi, kot nam je razložil nekdanji oče naroda.
Prvi razlog: Komunistična partija Slovenije, ki je bila dotlej ilegalna stranka, je hotela postati masovna stranka, zaradi cesarje začela v svoje vrste vabiti najbolj predane in odločne ljudi, kar je privedlo do konflikta med njo in krščanskimi socialisti, ki so imeli med ljudmi neprimerno večjo podporo.
Drugi razlog: pritisk vrha Komunistične partije Jugoslavije po razdoru nekakšne koalicije med komunisti in krščanskimi socialisti, saj jim »slovenska koalicijska sestava ni nič odgovarjala in niso priznali partijskega pluralizma«.
Tretji razlog: komunisti so vedeli, da bo takoj po koncu vojne večina ljudi katoliškega nazora prestopila h krščanskim socialistom, ki bi naenkrat postali najmočnejša skupina.
o
o
K >t/> 03 0U O
Med seboj
o
B3
o>
o' fi
o
tO
Fs/ letošnji prejemniki občinskih priznanj
Jane/. Bončina je prejel občinsko priznanje za dolgoletno in uspešno delo v Namizno teniškem klubu Logatec, za izredno predano delo z otroki, za širjenje imena o Logatcu in za spodbudo k nadaljnjemu delu.
Janez Bončina je pričel z rednimi treningi namiznega tenisa že v osnovni šoli X talcev, kjer so se kmalu pokazali prvi rezultati nadarjenega igralca. Po končani poklicni elektro šoli v Ljubljani je 1979 odšel na delo v Irak, tam je ostal tri leta, kjer je poleg dela nadaljeval tudi z aktivnim igranjem namiznega tenisa. Domov je prinesel dva pokala: enega za tekmovanje v dvojicah in enega za osvojeno I. mesto v posamičnem tekmovanju. Sedaj je zaposlen pri Slovenskih železnicah.
Janez Bončina
Vletih 1985-1986je Igor Ciglarič ponovno postavil klub na noge in za sabo potegnil tudi Janeza, ki je postal aktiven trener. Rezultate njunega izjemnega dela so kmalu potrdili tedanji igralci. Leta 1990 je bil Janez Bončina skupaj z Igorjem Ciglaričem glavni vodja obnove dvorane doma na Griču. Pred tem so igralci trenirali in igrali kar na pesku na starih lesenih plohih. Po prenovi dvorane je v klub prišla nova generacija igralcev, vpisalo se je več kot 50 logaških otrok.
Rezultate Tadeja Kogoja in Petra Ciglariča na državnem nivoju lahko smatramo za Janezove prve klubske uspehe, poleg tega pa so njegovi igralci začeli nabirati tudi priznanja v tujini, na Zagipingu in v Varaždinu. Leta 1999 je Janez po hudi nesreči dolgoletnega prijatelja
Igorja Ciglariča sam prevzel vodenje NTK Logatec, ki je že pričel razpadati. Okoli sebe je zbral mlade igralce in trenerje ter pričel od začetka. Janezova odločnost, vztrajnost in trdna volja, predvsem po težki bolezni, ki jo je premagal leta 2005, so botrovale preživetju kluba, še več, danes je NTK Logatec eden od najuspešnejših nami/noleniških klubov v regiji in v Sloveniji.
Janez Bončina pa je med drugim tudi delegat Namiznoteniške zveze Slovenije in uveljavljen v namiznoteniških krogih. Kljub svojemu izjemnemu delu pa so njegov največji in najpomembnejši uspeh in dosežek ter nagrada logaški otroci, ki jih je vzgojil v dolgih letih, odkar je začel aktivno delovati v klubu. Na šoli X talcev vsako leto vodi interesno dejavnost, kjer mlade uvaja v svet namiznega tenisa. S svojim zgledom in dejanji tudi skrbi za športen in človeški razvoj »svojih« otrok. Koje treba, jim vedno stoji ob strani in jim pomaga po svojih najboljših močeh, tudi ko je treba katerega otroka, mladostnika usmeriti na pravo pot ali mu pomagati pri šolskih problemih, pri športni ali poklicni karieri. Janez je vedno prvi, ki mu otroci zaupajo in mu potožijo o svojih težavah.
Bogdan Comino je prejel občinsko priznanje za dolgoletno ter uspešno delo z mladimi na področju športa, predvsem košarke.
Bogdan Comino se je pri svojih 28 letih zaposlil na Osnovni šoli 8 talcev kot profesor telovadbe. Od septembra 1960., ko je začel s športno vzgojo, sc je standard telovadbe, predvsem pa košarke, močno dvignil. / ekipo šolskih košarkaric je dosegel pomembne uspehe.
Logaška dekleta članice so od 1968 do 1971 igrale v prvi slovenski košarkarski ligi. Najprej so igrale pred Narodnim domom, potem pa v Grajskem parku, (lanske ženske ekipe sicer ni vodil Bogdan Comino, je pa bila ekipa sad njegovega dela v času osnovnega šolanja deklet. Vsa leta od 1960 do 1970 so v OŠ igrali odlično žensko pa tudi moško košarko izključno po zaslugi Bogdana Comina.
Leta 1975 seje ženska pionirska ekipa OŠ 8 talcev uvrstila na finalni turnir v Radencih in osvojila 4. mesto v Sloveniji. Igralka Sonja Pivk (poročena Lukman) je
bila 3. strelka finalnega turnirja.
Od 1965 do 1975 so se logaške osnovnošolke uvrščale med najboljše košarkarske ekipe v Sloveniji. Po letu 1975, ko je Comino prepustil košarkarske vajeti drugim, pa jc predvsem ženska košarka v Logatcu zamrla. Danes logaško košarkarsko tradicijo nadaljuje KK 2003 Logatec, žal, ženske košarke ni.
liogilan Comino
Ne moremo pa mimo še dveh področij, kjer je dobitnik priznanja uvajal novosti. Prvo področje je šola v naravi plavalno opismenjevanje. Bogdan Comino je bil namreč začetnik lega projekta in logaška šola v naravi je bila zgledna tudi na fakulteti za šport. Drugo področje, na katerem je bil pobudnik, pa je bila izgradnja šolskega igrišča, kjer je organiziral popoldansko prostovoljno delo, ki sc ga mnogi njegovi učenci še vedno dobro spominjajo.
Za njegovo veliko zaslugo velja tudi idejni projekt izgradnje stare šolske telovadnice pri Osnovni šoli 8 talcev. Zadnjih 12 let pred upokojitvijo (1994. leta) pa je Bogdan Comino opravljal naloge pomočnika ravnatelja.
Nataša Prestor je prejela Februarsko priznanje za izjemne dosežke na kulturnem področju, in sicer za izvirno kreativno kulturno umetniško delo unikatnega oblikovalca in z delom povezanega angažiranega odnosa do kulturne in naravne dediščine na Logaškem ter za promocijo Logatca doma in v tujini.
Nataša Prestor živi z družino
na kmetiji v La/.ah. Po krajšem študiju etnologije in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani seje povsem posvetila glini in kiparstvu. Izdeluje malo lončeno plastiko, s katero nadaljuje motivno tradicijo slovenskih lončarjev, oblikovalcev figura Ine keramike. Oblikovanje ljudske keramike opira na študij slovenskega ljudskega izročila, pri čemer sodeluje z etnologi in / drugimi strokovnjaki, gradivo išče tudi po arhivih, na fotografijah, v literaturi, z obiski specializiranih predstav in prireditev ter po terenu. Izhodišča za oblikovanje najde tudi v motivih na panjskih končnicah, lesenih piščalih, narodnih nošah, ljudskih, podeželskih opravilih, šegah in oblačilih, pri pravljičnih in ljudskih motivih, pri oblikah ljudske dekoracije ter v človekovih različnih življenjskih obdobjih. Med različnimi tehnikami, ki jih uporablja, jo zanima predvsem pri nas zanemarjena majolka (fajansa).
Nataša  je   soustanovila Vaški muzej in galerijo s keramično delavnico
Nataša Prestar
v I,a/ah. Svoja dela razstavlja doma in v tujini. Njeni kipi so razstavljeni na vseh kontinentih. Na podlagi njenega umetniškega dela, ki pomeni pcTmemben prispevek k slovenski kulturi, ji je Ministrstvo za kulturo podelilo naslov »Unikatna oblikovalka  in mojstrica za
Med seboj
ohranjanje kulturne dediščine«.
Bila je tudi soustanoviteljica in vodja Kulturno športnega društva Laze, sodeluje v komisiji za celostno podobo Logatcajc članica mednarodnega združenja žena Sila. je članica likovnega društva Krpan in lokalna turistična vodnica. Redno sodeluje s podružnično Osnovno šolo I a/c. Z Osnovno šolo H talcev. / Društvi prijateljev otrok in mladine, z raznimi organizacijami in galerijami.
Aktivna je v akciji Slovenski ko/olec. Z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije organizira predavanja o naravnem in okolju prijaznem kmetovanju, svojo energijo usmerja v ohranjanje kulturne in naravne dediščine, predvsem / izdatno pomočjo avtorjem oddaj, publikacij, člankov in knjig o Planinskem polju z okolico. Bila je tudi pobudnica za ustanovitev iniciativnega odbora in »okroglih miz« pri reševanju problematike o gradnji Evropskega muzeja krasa ob robu Planinskega polja.
Od lokalnih k regijskim programom
Na pobudo predstavnika vrhniške Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog Edina Behriča seje v prvih dneh marca v Logatcu sestala skupina predstavnikov LAS Notranjske regije z občinama Vrhnika in Log-Dragomer, pri čemer je sodelovala tudi regijska koordinatorka LAS Divna Klanfar iz Cerknice.
Pogovarjali so sc o dejavnostih, ki potekajo v posameznih občinah in iskali skupne točke pri oblikovanju regijskega
programa. Ta naj bi obsegal aktivnosti s področja animacije mladih, ozaveščanja staršev, različne športno-zabavne prireditve, okrogle mize in podobno. Ob tem so ugotavljali, daje sodelovanje med kraji pomembno, saj je mladinska problematika podobna, izkušnje pri tem pa so vsem skupaj dobrodošla informacija za prihodnje delo.
Odločili so sc. da do naslednjega srečanja v maju pripravijo izhodišča za skupne projekte v letu 2008/2009.
NevMa
Zaradi spreminjanja na bolje
V času občinskega javnega razpisa /a sofinanciranje dejavnosti humanitarnih organizacij se je sestala skupina predstavnikov tovrstnih društev v logaški občini. Skupaj s predstavniki Občinske uprave in Centra za socialno delo so pregledali razpisno dokumentacijo, nato pa predstavili svoje programe. V teh so številna družabna srečanja, pohodi, izleti, obiskovanja in aktivnosti za popestritev življenja starejših ali osamljenih, ki jih bodo za svoje člane in prijatelje organizirali Društvo upokojencev Logatec, Društvo upokojencev Rovte in Klub zdravljenih alkoholikov.
Drugi del logaških humanitarnih organizacij, ki ga Predstavljajo Župnijska Karilas Rovte in Dol. Logatec. RK Logatec, pa ima v svojih programih zapisano zbiranje sredstev za socialno ogrožene družine, dobrodelni koncert, krvodajalsko akcijo in predvsem pomoč posameznikom in družinam v stiski. Teh je po ugotovitvah Minke Mihevc, vodje projekta Starejši za Starejše, čedalje več. Včasih so ljudje, predvsem Starejši, potrebni le obiska in prijazne besede, občasno pa tudi pomoči, kol jo lahko
s svojimi strokovnimi delavkami omogoča Center za socialno delo Logatec.
Ob koncu srečanja so se predstavniki humanitarnih organizacij strinjali, da lahko s svojimi dejavnostmi v sodelovanju s Centrom za socialno delo marsikatero življenje družine ali pa posameznika polepšajo in spremenijo na bolje.
NevMa
ogaške novice
Z VAMI VSAK MESEC!
o
1>
1>
>!/3
ca a/j o _)
Med seboj
r
o
ta
C/V
!*-3
C O
NJ O
oc
Preudarno med upokojenci
Pred nabito polno jedilnico osnovne šole (in še v predprostoru) je 1. marca potekal 62. občni zbor Društva upokojencev Logatec - Številni navdušeni udeleženci so prisluhnili obširnemu dnevnemu redu, kije v svojih poročilih prikazoval bogato celoletno delo društva
Ladislav Puc, predsednik 1)1! Logatec
Celoletni program jc bil povsem uresničen, ne samo z uvedbo interneta, s katerim so posodobili delovanje društva, ampak tudi z bogatim udejstvovanjem članstva bodisi v športnem društvu Baron bodisi v pevskem društvu, ki slavi letos svojo 20-letnico delovanja.
V celoti je uspel tudi republiški projekt »Starejši za starejše«, za katerega so prejeli tudi državni denar. V okviru društva dobro deluje tudi skupina ročnih del in novoustanovljeni klekljarski krožek. Društvo sc jc prijavilo tudi na razpis za vzpostavitev dnevnega centra, za kar jc pridobi lo ustrezno dokumentacijo. V svoji stavbi je društvo izvedlo popravilo centralnega ogrevanja, uredilo sistem prezračevanja, zamenjalo nekaj elementov v kuhinji in opravilo še druga drobna dela. V društvu so dali tudi pobudo za pripravo pravilnika o delovanju humanitarnih organizacij.
Predsednik društva Vlado Puc seje v svojem poročilu zahvalil tudi vsem svojim sodelavcem: Tončki Rudolf in Mariji Sen ter Minki Mihevc, sploh vsem, ki so pripomogli k uspešni izpolnitvi letnega programa. Zanimivo jc bilo, da na podana poročila ni bilo praznega besedičenja in negativnih pripomb, kot v našem parlamentu, kjer se običajno še tako pozitivna prizadevanja
Seznam nekaterih donatorjev, pri katerih lahko upokojenci uveljavljamo popust:
hoteli ZDUS po Sloveniji, na vse storitvi'   Iti % popust TOM /akcij. Zapolje, bazen in fitnes -15 % popust Litijska mesarija Logatec, nakup nad 50. - EUR preko pisarne DU- 15% popust
Rival Junior, IO Zapolje, ribe in ostalo blago* 6 % popust Cvetličarna Bela, Tržaška c. 3, Logatec (Mercator), storitve v cvetličarni - 7 % popust
Konstill d.o.o. OC Logatec, Prva pomoč za avtomobile, preko pisarne DU - 20 % popust
Darilce KGZ Logatec, Trgovsko blago - 7 % popust
KOZ Logatec: Trgovsko blago (Popusti ne veljajo v času
razprodaj in za blago znižanih cen):
Konzum -Tovarniška. Tržaška, llotedršiea    i % popust
Domek in Kmetija - 4 % popust
Cunjica - 5 % popust
Mlekarna Kele&Kele, Laze 22 a. Izdelki-dostava na dom, naročilo v pisarni DU   15 % popust
prikazujejo v negativni luči.
Nastop pevcev pod vodstvom novega pevovodja Matija Logarja in skeč »Župnik«, ki sta ga pripravila Tončka Rudolf in Marjan Kržič, sta ustvarila veselo vzdušje.
Predsednik Puc jc ob koncu zborovanja opozoril na ugodnosti donatorjev. Društvo jc namreč pripravilo obširen pregled popustov, ki jih lahko izrabijo upokojenci. ( eloten spisek ugodnosti lahko zainteresirani dobe v pisarni društva upokojencev. To pot posebej navajamo le nekatere donatorje za vzpodbudo pri nadaljnjih nabavah in pri uspešnem unovčevanju ugodnosti. Pri vseh donatorjih, ki jih je 47, velja, da je treba ob uveljavljanju popusta predložiti potrjeno člansko izkaznico ali blagajniški prejemek o plačani članarini za tekoče leto.
Na družabnem srečanju niso nikogar bolele noge; nikogar tudi ni stiskalo pri srcu.
Albin Cuk
#| METREL8 Mehanika
sestavni deli in naprave
METREL Mehanika d.o.o. Tel.: +386 (1) 7558-200
Ljubljanska cesta 80, Fax.: +386 (1) 7558-226
1354 HORJUL http://www.metrel-mehanika.si
SLOVENIJA E-mail: mehanika@metrel.si
Smo uspešno podjetje s 50-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo nove sodelavce:
Strugarja za delo v orodjarni
IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, delovne izkušnje na podobnih delih, znanje programiranja v ISO kodi.
Tehnologa programerja za orodjarno
VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri,
zaželene delovne izkušnje s področja CNC obdelav in
programiranja,
zaželeno poznavanje Pro-E in Mastercam programov, lahko tudi začetnik.
CNC operaterje za rezkanje
IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, delovne izkušnje na podobnih delih.
Delavce zaposlimo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Za delovni mesti za orodjarno je delo eno izmensko, za CNC rezkanje pa dvoizmensko.
Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj.
Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave d.o.o., Ljubljanska cesta 80, 1354 Horjul. Informacije na telefon 7558 302 ali 7558 - 357.
Objavljeno v Logaških novicah, 15 marca 2008
Gospodarske diagonale
Kratke iz razgovora z direktorjem Komunalnega
podjetja
Z direktorjem Komunalnega podjetja Igorjem Petkom smo nekoliko prevetrili njihovo dejavnost. Seveda, v kratkem razgovoru ni mogoče govoriti o celotni dejavnosti, pač pa le o posameznih delih nekaterih področjih. Tako smo nekoliko obdelali oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda ter ravnanje z odpadki.
Oskrba s pitno vodo
V prostem razgovoru je bilo nekaj besed posvečenih oskrbi z. vodo, pri čemer direktor poudarja, daje vodovodno omrežje že skoraj v celoti obnovljeno. Predvsem bodo še vztrajali pri zamenjavi vodov, kjer pogosto prihaja tudi do okvar. Ce k temu dodamo še, da je občina Logatec nosilec pogodbe za zajemanje in čiščenje voda zahodnega dela področja Ljubljanice, tedaj lahko pričakujemo, da bodo vodovarslveni načrti izpolnjeni. Zgraditi je treba še vodovod proti nekdanjim vojašnicam in od Vodovodne ulice do Zapolja v dolžini 1,8 km. Zamenjati bo treba še nekaj azbestnih cevi iz leta 84 od Tovarniške do Gornjega Logatca.
Odlaganje odpadkov
Z uveljavitvijo novih predpisov z področja ravnanja z odpadki je bilo treba sanirati in urediti odlagališče Ostri vrh. »Z ureditvijo odlagališča bi bilo možno še vedno tam odlagat i odpadke, vendar nismo več dobili soglasja za nacionalni program, po katerem bi lahko odpadke odlagali še nekaj let. Po preteku soglasja bo treba voziti odpadke na odlagališče Globoko pri Trebnjem,« je dejal direktor.
Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja
Da bi bilo v bodoče teh odpadkov čim manj, se bo moralo v Logatca marsikaj spremeniti, zlasti v miselnosti, saj v bodoče ne bo dovolj le ločevanje steklenih, papirnih in plastičnih odpadkov, ampak bo zabojnikov več. Tudi kosovni odvoz bo ločen in veliki odpadki naj bi najprej šli v zbirni center. Embalažo bo zbirala družba SI,OPAK. »V Logatcu sedaj /beremo 28(1 kg odpadkov nit prebivalca na leto, postopoma pa bomo po predhodni obdelavi različnih odpadkov morali doseči le 50 kg na prebivalca,« je še dodal sogovornik.
Urejanje odpadnih voda
l/med nalog, ki jih bo letos uredilo Komunalno podjetje, je predviden projekt čistilnih odplak v smeri Gornjega Logatca in Ilotedršiee, kanalizacija na Mandrge in v Blekovo vas. Urejanje kanalizacije proti Mart in j Hribu pa je še nedodelano, saj je s krajevno skupnostjo treba pridobiti soglasja /a zemljišča, za nadaljevanje že zgrajene kanalizacije od priključka avtoceste naprej, pa tudi odločitev za tlačno ali vakuumsko kanalizacijo.
Čistilna naprava in smrad
Direktorju Petku smo med drugim postavili vprašanje občanov s Tovarniške ul. in Jačkc glede smradu iz čistilne naprave. Direktor je pojasnjeval, da sedanji smrad povzroča pokvarjen izpihovalec /raka - od sicer treh izpihovalcev ; z ostalima dvema izpihovalcema ne dobijo dovolj kisika in zato v okolici smrdi. Ko bodo vsi trije izpihovalci zopet delovali, ne bi več smelo priti do smradu. Že v prejšnji številki Logaških novic pa je bilo rečeno, da vsi projekti še niso tako daleč s pripravami, da bi se lahko lotili gradenj, še zlasti ker občina želi kandidirali za kohe/ijska sredstva Evropske unije.
Albin Cuk
Po prvem pokopu v žarni steni
Marko in (ioran še dodelujeta žarne niše.
Pred nedavnim so na pokopališču v Dolenjem Logatcu v nišo žarnega zidu kot prvo položili k večnemu počitku sedemdesetletno Antonijo Oblak.
V žarni steni je sicer 72 žarnih niš. od katerih vsaka lahko sprejme štiri /are. ()b zidu je tudi poslovilni prostor / marmornato mizico in s križem iz temnega marmorja, ki se lepo vklaplja v samo steno in spomni slehernega obiskovalca na Prešernove verze: »Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že /asula je lopata... al'dneva ne pove nobena prat'ka.« V Prešernovem času so slehernega pokojnika položili v zemljo, v sodobnem času ob tovrstnih žarnih pogrebih   pa lopata odpade.
Besedilo in joto: France Brus
Gospodarske diagonale
Dovolj tehtna uredba za opravljanje obrtnih
dejavnosti?
Vlada Republike Slovenije je izdala 1. marca uveljavljeno uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti - Uredba tako kot dosedanja, navaja tudi poklicno
usposobljenost za opravljanje obrtnih dejavnosti
Po novem jc za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti kot minimalna poklicna usposobljenost ustrezna že nacionalna poklicna kvalifikacija, za nekatere srednja poklicna ali strokovna usposobljenost. Nacionalna poklicna kvalifikacija in srednja poklicna ali strokovna usposobljenost bodo za nekatere dejavnosti precejšnje olajšanje nasproti sedanji zahtevi po mojstrskem izpitu (ki sicer tudi šteje za srednjo strokovno usposobljenost, enakovredno oni, pridobljeni v srednjih strokovnih šolah).
Nova uredba pa se od dosedanje razlikuje tudi po tem, da navaja obrtne dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in za opravljanje katerih ni treba pridobiti obrtnega dovoljenja. Spremenjena uredba v resnici občutno znižuje izobrazbene pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti.
Kakšni razlogi so vodili vlado, daje v uredbi opredelila tudi obrtne dejavnosti, /a katere ni potreben niti poklic, pa ni znano. V spremenjenih razmerah in podobah sveta, kjer velja pretežno le nizka cena in kakovost ni na prvem mestu, je seveda zniževanje kriterijev hitro razumljivo. Opustitev vsakršnih kriterijev pa jc
vendar vprašljiva. Tako niti ni potreben poklic za peko kruha in peciva ne za proizvodnjo pohištva ne za lasaderska ali pleskarska ali za keramičarska dela. Že poprej je zakon o gostinstvu odpravil izobrazbene pogoje za gostinsko dejavnost. Poraja se vprašanje, kdo bo še šel v uk za peka, pleskarja, keramičarja, mizarja, kamnoseka, urarja, kuharja, če bo moč vse te dejavnosti opravljati brez poklica. Res, nekje se ga moraš priučiti. Tudi je res. da šola vendar nekaj da učencem, ki se hočejo nečesa naučiti. Ampak življenje se na trdno znanje ne ozira rado. Bolj ceni hitro m enostavno pot od daljše in zahtevnejše. Bo že čas pokazal, če jc bila odločitev dejavnostim v prid ali morda v stranpot.
Spremembe bodo slej ko prej dobrodošle. Ne samo onim, ki bi želeli na novo začeti z obrtjo, pač pa tudi že delujočim obrtnikom, ki nekaterih dejavnosti niso mogli priglasiti, četudi so imeli ustrezen poklic, ne pa tudi mojstrskega izpila. Pomisleke pa bodo prevrednotili čas, stroka in zadovoljstvo uporabnikov proizvodov in storitev.
Janez Gostiša
Obeti kmečkih in podeželskih žena
V Društvu kmečkih in podeželskih žena Logatec so članice na zadnjem občnem zboru, ki je bil že skoraj po tradiciji v »Štefkini sobi« v gostilni Turk v Hotedršici, najprej izrazile zadovoljstvo nad delom v letu 2007, saj je bila skoraj vsak mesec kakšna aktivnost.
Na občnem zboru so nas prijetno
P? O
sa
c/i<
O
rti
O
presenetili igralci iz otroške dramske skupine »Pikčasti štouinf« pod vodstvom neumorne Darje Merlak. Anja, Urban in Žiga so nam predstavili kratke in zanimive prizorčke iz vedno aktualne Linhartove Županove Micke.
V društvu  so  se  s skromno pozornostjo spomnili tudi vseh članic, ki
Med načrtovanji :m leto 200H.
so v preteklem letu praznovale »okroglo« obletnico in tudi starejših članic.
V program, ki so ga članice soglasno sprejele, so za leto 200X zapisale: januarja predavanje Matjaža Mastnaka O urejanju podeželskega vrta; februarja - kopanje v termah Topolšica in obisk velenjskega rudnika; marca sodelovanje na Gregorjevem semnju; aprila ekskurzija na Avstrijsko Koroško; maja »binkoštni pohod« (Logatec - Ravnik); julija ali avgusta kopanje na morju; septembra »krompirjev piknik«, razstava ob občinskem prazniku in še nekaj jesenskih aktivnosti, recimo: predavanje na zdravstveno tematiko, delavnica izdelki iz. koruznega ličkanja, jesenska ekskurzija. Gotovo pa se bo našla še kakšna aktivnost, ki bo popestrila življenje članicam društva.
Občni zbor je sovpadal s pustno soboto, zato ni manjkal ples v maskah, da o veselju ob srečelovu z zanimivimi dobitki niti ne govorimo... Vsekakor pisan in pester večer, kakršno je tudi delo tega drtištva. Naj bo še dolgo tako.
Mojca Dolenc
Gospodarske diagonale
- —>Y*1
Podeželske ženske iz Rovt z novim programom
Na rednem lelnem obenem /boni 1)1'/ Rovte je bilo zanimivo in peslro kol na vsakem takem srečanju doslej. Zbralo se je več kol šliridesel članic; prisostvovale pa so tudi gostje -predstavnice društev iz Logatca in Žirov.
Vse dogajanje so prisrčno popestrili otroci in vnukinje naših članic z različnimi nastopi: s petjem, z igranjem, s skeči... Delo društva v letu 2007 so ocenile kot uspešno, saj so izpolnile vse načrtovane naloge. Veliko so sodelovale s sorodnim društvom i/ Logatca; sodelovanja si želijo tudi v bodoče.
V program za leto 2008 pa so zapisale: praktični prikaz vzgoje okenskega in balkonskega cvetja in zasaditve cvetličnih korit pri vrtnarju Janezu Pečkaju; ogled gledališke predstave; predavanje na zdravstveno tematiko in skrb za rekreacijo (kopanje v termah, na morju, telovadba). Program bodo med letom Se dopolnjevale glede na aktualne dogodke.
Na tem srečanju seje od funkcije predsednice poslovila
Poslovila se ji' dolgoletna predsednica T. Bolčina.
dolgoletna predsednica Terezija Bolčina. Kot je sama rekla, seje najbolje posloviti lakral, ko je še lepo. Seveda, bo še naprej sodelovala v vodstvu društva s svojimi bogatimi izkušnjami.
ulturni raz
Škripci in škripčevje
Ob letošnji premieri ŠKD Vrh Sv. Treh Kraljev - Za komedijo »Minister v škripcih« je komediograf Ray Cooney prejel leta 1991 nagrado za komedijo leta; mi pa smemo reči, da nas je Franc Jereb s svojimi vrhovskimi komedijanti in z uprizoritvijo navedene komedije popeljal na vrh letošnje gledališke bere na Logaškem in nas dodobra vznemirili - tudi z nepričakovano sporočilnostjo, da je navsezadnje
najteže odpovedati se nepričakovanim stvarem
Zakaj so nas vrhovski gledališčniki vznemirili? Najprej    potlej v vsej svoji svojevrstni prisotnosti. Kam tedaj s truplom.'
zaradi smeha, tega je bilo v izobilju na licih in v srcih. Komedija je zgrajena na klasičnih temeljih na enotnosti časa, prostora in dcianja. Avtor je v komediji preizkusil vsa orodja komedijskosti z Zamenjavo oseb, zamenjavo Oblačil in z vratolomno presenetljivimi situacijami.
In sledili smo igri mladih igralcev in ludi povsem novim obrazom, Vsak od njih se je spoprijel Z likom, ki mu je skušal vdihniti komedijskega duha, kol ga naroča tekst in kot ga je z igralci oživljal režiser Franci Jereb. Najtrši oreh je poskušal streli Marjan kogovšek v vlogi ministra Pavla, ki mu načrt za ljubezensko dogodho z Jane (ki jo je spogledljivo odigrala Anita Pctrovčič) spodnesc »truplo« (ki ga je v neštetih detajlih spodobno obdelal Tomaž Klemenčič)   izza okenske /avesc in
Minister v škripcih. Od leve:B. Jclovčan, T. Klemenčič. T. .lelovčun, M. Kogovšek in Š. Obluk.   Režija Iranci Jereb.
Minister prikliče na pomoč svojega tajnika Tonija Ncrodka, ki ga je (kot kak pretkani služabnik i/ (ommedic deli" arte) bravuro/no interpretiral Blaž Jclovčan / zapctljaji. ki so jih je še dodatno prepletalo osebje bolela, kjer si je svoj (liti omislil minister Tako je direktorja nekoliko prezadržano odigral Marko Trcven. natakarico pa je razigrano in navihano upodobila Anja Trevcn. ob njej še sobarica, ki jo je kol stransko vlogo / cnoslavnimi igralskimi sredstvi imenitno izoblikovala Nataša Kune; z navidez majhno vlogo je Nataša premogla velik igralski dosežek. Za dodatne zaplete pa so poskrbeli še nepričakovani »družinski« obiski. Pojavi se shi/olreni Janin mož Konnie (Tomaž Jclovčan), ki z detektivom (ta po naključju postane »truplo«) zalezuje svojo »plot preskakujočo« ženo, dalje prostodušna ministrova žena (Špela Oblak) ter avanturic željna varuhinja Tonijeve mamice (Martina IVtcrnel). In predstava, ki seje zavozlala v stisku škripcev, se je skoz škripčevje zank povsem razživcla in strnila v sklep, da velja v življenju tvegati. Tvegali pa so tudi vrhovski gledališčniki, posledičnosti pa so se pokazale v različnih oscilacijah igralskih moči.
Režiser, ki je poskrbel tudi za sceno in glasbeno opremo, je z mlado gledališko skupino udejanjil dogajanje, ki seje zapletalo in prepletalo v situacijski. sicer lahkotni dramatičnosti, da smo se komaj zavedali razpleta, ki seje znenada zakotalil v srečen in celo poučen konec. In prav na koncu šc drugo vznemirjenje, za katerega poskrbi oživljeno »truplo«, ki nam privošči svojevrstno popotnico: Čudež življenja doumemo le tedaj, če dopustimo to, česar ne pričakujemo.
Marcel Štcfančič
CJ
U
o
u j*:
't/3 03
Olj
Kulturni razgledi
Oživljeni Primož Trubar
Mesec februar, mesec kulture, že dolgo ponuja prireditve, s katerimi se spominjamo velikih mož (manj je sicer predstavnic nežnejšega spola!), ki so vrteli kolesje zgodovine tako, da smo danes to, kar smo: samostojni, pokončni in pogumni Slovenci
Globoko v nas jo šo vodno misel, da narod živi, čc jc živa njegova kultura. Obeležiti tak pomemben dan, kot jc X. februar, pomeni za tistega, ki je za to odgovoren, kar precejšen izziv. Letos, seveda, v Rovtah nismo mogli mimo Primoža Trubarja, cigar jubilej obeležujemo lotos. Začetnik slovensko besede, avtor prvo slovensko knjige si to seveda zasluži. Zahtevnega projekta se je / vso resnostjo lotila učiteljica slovenščine na naši šoli Ljudmila Treven. ki smo ji priskočili na pomoč tudi drugi. Scenarij nas jc vodil od Trubarjeve mladosti pa vse do njegove smrti in prihoda pred sv. Petra v nebesa. Učenci 3. razreda so prikazali, kako so so v Trubarjevem času igrali, kakšno igre in igrače so poznali. Poanta pa je bila že tedanja usmerjenost Primoža v svet iskati nove izzive in se šolati. Ja, bilje sposoben človek, čigar delo je ostalo neizbrisno. Mladi igralci so prizore iz Trubarjevega življenja spretno in domiselno odigrali, čemur so vidno podobo prispevali tudi kostumi, ki so dali predstavi še poseben čar. Nekaj jih jc bilo treba zašiti prav za to predstavo.Tu je prišla do izraza domiselnost in iznajdljivost. Skoz celotno predstavitev Trubarjevega življenja sta nas vodila devetarja Jaka in Simon, kot dvorjana; svoje jc opravila tudi računalniška predstavitev na platnu.
Pevsko sta prireditev vseh pohval vredno zastopala otroški in mladinski pevski zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek-Žižck in Brigitc Primožič. Lik Trubarja jc odigral osmošolec Uroš Kune. Biti kos zelo težki nalogi vsekakor ni bilo ravno najbolj preprosto, a sledeč staremu izreku: Čc se hoče, se
/: zgodbe o Trubarju. .Scenarij in režija: /.. Treven       1'ofo: M. Bogataj
zmore! je bil uspeh zagotovljen. Prav gotovo bi bil tudi sam Primož Trubar vesel, da sta bila njegovo delo in spomin nanj tako lopo predstavljena, šo posebej, ker so bili tvorci projekta tako mladi ljudje.
Polna dvorana v Domu krajanov je spet imela vzrok za navdušenje, iz katerega je bilo slišali tudi: »Bili smo zelo zadovoljni... Smo bogatejši za mnogokatero spoznanje o velikanu slovenske besede Primožu Trubarju«. In na koncu še pohvala: brez izjemnega truda in dela Ljudmilo, seveda, bi no doživeli tako lepo predstavitve velikega Primoža. Le velika ljubezen in privrženost slovenstvu in narodu lahko rodi tako bogate sadove.
Metka Bogataj
TO 01
7T
3
C
r>
tsj
O O
Slovenski pevski darovi
Koncert jubilantov ObMePZ »Notranjska« in ŽePZ KD Tabor Logatec
Sprva se celo nisem mogel spomniti, kdaj sem bil pa ostaja »suha«, da o pevcih, ki se ne slišijo, niti ne govorim, zadnjič v gornjelogaškem Kulturnem domu Tabor. Nekako ta Ampak to so lahko celo predvolilne opombo, ki bi jih vladajoča dom pevcem ne diši preveč, pa ni s higieno nič narobe. Kriv je občinska stranka potem obljubila spremeniti; za to pa je šo nekaj preprosto balkon, od katerega se zvok odbija na oder, dvorana    časa. Poglejmo raje, zakaj je bilo vredno oditi na Novega leta
dan po Julijanskem koledarju na koncert, ki sta ga ob svojih okroglih obletnicah pripravila Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« pod vodstvom Janeza Gostiša in Ženski pevski zbor KI) Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka.
Naj takoj povem, da sta oba jubilanta obrtnikom je 20 let, taborskim dekletom pa 10 svojo ljubezen do petja namenila izključno domači, slovenski narodni, ponarodeli, prirejeni in avtorski glasbi. Zgledno. To govori tudi o tem, da je domačega blaga »še vedno« dovolj, nastajajo nova dela, priredbe; skladatelji pišejo v duhu modernih prijemov in, kar posebej veseli, s tem se ukvarja veliko mladih. Skladateljev in pevcev.
Začetek jc pripadal »Notranjski«, ki je s svojimi koncerti v letošnji sezoni že nekajkrat presenetila s kakovostjo, ki je od »zbora z. vseh vetrov« niti ne pričakujemo. Seveda, gre največ zaslug za to pevovodju Janezu Gostišti, ki od vsega začetka drži skupaj notranjske obrtnike, čeprav se v mnogoterih razporeditvah Inner Crcin nažalost razume kot predalčkanje za politične točke. No, tega »Notranjska« nima, skupna jim je edino predanost petju, slovenskemu polju. Nalezli so se tega od pevovodje, ki mu
Notranjska in Tabor sta družno navdušila z Zborom sužnjev, loto: P. Sark
Kulturni razgledi
ta »obolelost od petja« ne prizanaša od Dolenjske do Primorske. Zbor je logaškemu občinstvu spet predstavil nekaj novosti, od celotnega opusa pa je posebej ugajala Večerna pesem Krnila Adamiča, kjer je bila intonacija zgledna in se je še najmanj poznala odsotnost moških glasov v zboru samem. Srebotnjakova Kraška jesen in Lavrcnčičcv Petelinček je zapicu sta bila uspešen spopad s sodobnimi disonancami. Ponovno lep nastop lega zbora, s kakršnim bodo lahko nastopili še marsikje.
Mična napovedovalka Barbara I acija je namenila občinstvu kar nekako premalo besed, saj je menila, da pesem govori dovolj sama /ase. občinstvo pa le rado prisluhne kakemu pojasnilu ali namigu, kdaj je treba še posebej napeti ušesa
V drugem delu so nastopila logaška dekleta, ki jih že 10 let združuje žensko pelje, ki ga vztrajno obdeluje neumorni Zdravko Novak. Zakaj neumorni? Ker mu je življenje izpolnjeno s pesmijo od domačega ognjišča do šolskega učnega načrta, potem pa šc prosti čas ne porabi le za sprehode ali obisk Dolenjske, ampak jo mahne na vajo med pevke taborskega zbora, (iib njegove roke je poslal vse bolj nalančen, »čivkarji«. kot se radi poimenujejo člani otroških in mladinskih sestavov, so njegovi pri pouku, po njem pa premamlja dekleta in žene njegova ljubezen do tovrstnega
£1
zborovstva. Tako je bilo pravzaprav največje presenečenje tega večera zame izbor slovenskih avtorjev, ki jih je pevovodja izbral za koncert: S pesmi X skladateljev. In med njimi pesmi, ki so presenetile zaradi zborovodjevega pristopa. Simonitijeve Ciklame so bile drobna miniatura, Kumarjeva Magdalcnca pa harmonsko sicer dovolj klasična skladba s pastmi preskokov v možno nenatančnost. Ni je bilo. Posebej pa je očarala Jaz. bi rad cigajnar bil Tadeje Vulc. Prava gledališka predstava. Pevke sojo torej odigrale, šepetale, se smejale, koketirale, razgrajale, šumele in ohranile intonacijo, daje tudi pesem zazvenela, kot je treba. Na drugačen, svež način priredba vasovanja, ki so ga pevke sprejele z odprtim srcem. Mala mojstrovina tega večera. Dekletom sta v nekaterih skladbah pomagala pianist Miha Nagode in lolkalisl 'Tine Vučko. Prispevala sta pomemben delež k raznolikosti izbora, ki se ga loteva Zdravko Novak
Kaj dodati? Skupno pesem, seveda. Oba /bora skupaj sta za konce ob'spremljavi Miha Nagodcta /apela Zbor sužnjev i/ Verdijeve opere Nabucco. Zbora nista pričakovala, da hoče občinstvo šc več. Zato je Zbor sužnjev /a/venel še enkrat. Zdelo se mi je, da bi lahko zazvenel tudi tretjič.
KRAS
Napovedujemo VERIS 2008
Vse daljši in toplejši dnevi z. zvončki in trobenticami in ptičjim žvrgolenjem napovedujejo cvetočo pomlad.
V Logatec pa bo pomlad prinesla tudi svež »kulturni veter« s tradicionalnim, letos osmim logaškim pomladnim festivalom VERIS. Koncerti in številne delavnice /a najmlajše in tudi malo starejše bodo bogatili strnjeno kulturno dogajanje od nedelje, X. junija, do sobote. 14. junija. Organizacijski odbor festivala je sprejel program nastopajočih, ki bodo poskrbeli za vse glasbene okuse, od čisto klasičnih melodij, ki bodo zazvenelc iz različnih inštrumentov in človeških grl, do etno in jazz harmonij ter filmske glasbe. Vse to bodo izvajali v večini odlični slovenski in tuji glasbeniki mlajšega rodu: vokalnni oktet Posluschtae, Študentje Deželnega konservaloiija iz Celovca, kvartet saksofonov Lnscmble »4Saxes«, trio specialistov za staro glasbo Musica Cubicularis, Simfonični orkester (IŠ I ogatec in združeni mladinski zbori logaških osnovnih šol, Itig Hand Vrhnika. Pihalni orkester Logatec...
Koncerti bodo v cerkvi sv. Nikolaja in na trgu pred njo, delavnice in nekateri koncerti pa v dvorani (ilasbene šole Logatec.
Drage bralke in bralci Logaških novic, že sedaj vas vabim, d;i obiščete koncerte in delavnice, ki jih bo prinesel X. logaški pomladni festival Veris, in si z njimi obogatile in polepšate večere od X. do 14. junija.
Primož Malavašič,
ravnatelj GS Logatec in vodja festivala Veris
Vsem bralkam in bralcem Logaških novic
voščimo vesele velikonočne praznike.
Uredništvo
Evropsko leto
medkulturnega dialoga
u.
I etos se vsak mesec odvijajo v Knjižnici potopisna predavanja in razstave knjig, ki nam približajo zanimivosti, značilnosti, raznolikosti... različnih kontinentov in držav. Mesec februar mesec raznolike Afrike smo uspešno zaključili z zanimivim potopisnim predavanjem o »Čarih Namibije«. ki nam jih je s slikami in zanimivimi predmeti predstavil geograf in popotnik Peter Krzen.
Tu jc MAREC - MESEC široke AZIJE!
1*		
		
		
Od mrzlega severa do vročega juga geografsko razprostranjena in razgibana Azija prinaša v literaturi, jeziku, kulturi, religiji, kulinariki... pestrost, ki jo lahko doživite tudi s pomočjo knjig, ki jih lahko najdete na policah naše knjižnice.
Del Azije JUŽNO KITAJSKO nam bo 27. marca s potopisnim predavanjem predstavil popotnik Radovan Riedl.
Mira Metljak
00
rs o
tU
E
u
C
OJj
Športni kalejdkoskop
Prerojena občinska Športna zveza
Novi predsednik Športne zveze Dušan Jerina
Na podlagi sprejetih sklepov skupščine Športne /veze Logatec julija 2007 seje v jesenskih mesecih minulega leta večkrat sestal njen izvršni odbor, ki je pripravil izhodišča in dokumentacijo za volilno skupščino. Po dvakratnem neuspelem sklicu seje skupščina 25. februarja končno sestala in je z dovoljšnjo prisotnostjo ustanovnih članov sprejela poročilo dosedanjega predsednika Janeza Smoleta. Nakar jc skupščina razrešila prejšnje vodstvo in glasovala o novih pristopnih članicah športnih društvih - ter o novih članih izvršnega odbora, disciplinske komisije in nadzornega odbora.
Tako je skupščina Športne zveze Logatec za naslednji mandat izvolila v izvršni odbor Uroša Šcmrova, Blaža Vrhovni-
ka, Bojana Peklaja, Francija Lukančiča, Davida Šinkovca, Janeza Bončina, Dušana Jerina, Rada-Bojana Sclana ter Borisa Obreza. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Tadej De Glcria, Dejan Šinkovec, Janko Moro/., v disciplinsko komisijo pa Miran Lukman, Tamara Knez in Bogdan Bošnjak.
Po tednu dni, 3. marca, so se novi člani Izvršnega odbora ponovno sestali in glasovali o vodstvu Športne zveze Logatec, pri čemer so za predsednika izvolili Dušana Jerina, za dva podpredsednika Uroša Šemrova in Bojana Peklaja, za tajnika zveze pa potrdili Bojana-Rada Sclana.
Vsem skupaj zaželimo še uspešno delo!
NevMa
Nina državna prvakinja
3. odprti turnir RS za kadete 2007/2008
Na 3. odprtem turnirju RS za kadetinje in kadete 23. februarja v športni dvorani Krim na Ga-ljcvici v Ljubljani jc iz našega kluba nastopilo 9 igralcev in igralk.
Ponovno jc najboljšo pripravljenost pokazala Nina Zupančič, ki je z zmago proti Tjaši Založnik iz NTK Ljubljana v finalu osvojila svojo prvo zmago na OT za kadetinje.
Sicer so tokrat vsi naši igralci zaigrali dobro, saj seje vsem posrečil preboj v finalno skupino. Še najdlje pa je med fanti prišel Anže Vrabl, ki seje prebil do čctrtfinala.
Na 17. državnem prvenstvu RS za mlajše kadete 2008 - velik uspeh mladih logaških namiznoteniških igralcev
Na 17. državnem prvenstvu za mlajše kadetinje in mlajše kadete seje 2. marca v Športni dvorani v Logatcu pomerilo 40 najboljših mlajših kadetinj in 70 najboljših mlajših kadetov iz vse države za naslove državnih prvakov posamezno in v dvojicah.
Nina Zupančič je z. zmago v finalu nad Zalo Veronik iz. NTK Prevcnt postala državna prvakinja med posameznicami, skupaj s Tjašo Mihcvc pa sta po zmagi nad parom sester dvojčic Zale in Nike Veronik osvojili še naslov državnih prvakinj v dvojicah.
Uspeh je dopolnil še Tom Šflligoj, kije po porazu z I : 3 proti Ludviku Peršolji iz. NTK Gorica v prelepi polfinalni tekmi osvojil odlično 3. mesto.
Državna prvakinja Nina Zupančič.
Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatcc.si.
Mateja SJilif>
rrs
C/l<
n
K' n
n o
C O
oc
Pohod na Čreto
Zima z lepim sončnim vremenom seje kar nadaljevala. Logaški planinci smo 17. februarja obiskali Savinjske Alpe. Pod vodstvom Dušana Jozlja smo se odpeljali do Vranskega (340 m), od koder smo s pohodniško opremo odšli po markirani krožni poti do sv. Jošta (955 m) - Rovt pod Menino. Po krajšem počitku smo se povzpeli na Tolsti vrh (1077 m) - najvišji vrh Dobrovcljskc planote, od koder smo lepo videli zasneženo Raduho.
Pot smo nadaljevali do razgledišča na Ropasovih pečeh ob Savinjski poti in poti E-6, kjer je ob klopcah postavljen velik lesen križ. Od tod je bil lep razgled na Vransko, dolino proti Trojanam in na Posavsko hribovje ter vso Spodnjo Savinjsko dolino. Potem smo se ustavili pri zanimivi cerkvi sv. Katarine, in okrog
13. ure prišli do Koče na Creti (966 m), ki stoji v hribovskem naselju samotnih kmetij na južni strani tik pod razvodnim slemenom v zahodnem delu Dobrovcljskc planote. Kočo jc zgradilo PD Vransko-Tabor na zemljišču, ki gaje podaril tamkajšnji kmet. Tu smo potešili lakoto in žejo; bolni planink pa smo poslali pisne pozdrave. Zaradi mraza smo kmalu nadaljevali pot do uro in pol oddaljenega Vranskega, kjer smo zaključili pohod.
Preživeli smo lep dan v delu Savinjskih Alp; z lepimi vtisi smo se svežih moči vrnili domov.
Marinka Petkovšek
Športni kalejdoskop
Kar pet medalj z mednarodne FIS tekme na
Bjelašnici
Kljub temu, daje sonce že pokazalo svojo moč in je na Sekirici pobralo tudi zadnjo zaplato umetnega snega, pa smo v smučarskem klubu sredi tekmovalnega ritma. V začetku februarja je klub na Sorici organiziral dve tekmi za Notranjski pokal in eno za pokal No-tranjsko-primorske regije.
Trenutno so v skupni razvrstitvi točkovanja za Notranjski pokal vodilni v svojih kategorijah naslednji člani SK Logatec: Raisa Lcskovec in Anže Brcnčič med predšolskimi cicibankami oziroma cicibani. Žiga Lukančič med mlajšimi cicibani in Andrej Pasarič med mladinci. Anja Hrvatic je med mlajšimi cicibankami tretja in Polona Modic med mladinkami četrta.
V razvrstitvi regijskih tekmovanj pa so najbolje uvrščeni naslednji tekmovalci: med cicbankami je Žaklina Jurkovič prva. Žiga Selan pa sedmi med cicibani. Neža Lukančič in Job Rupnik sta druga v kategorijah mlajših deklic oziroma dečkov, pri starejših dečkih in deklicah Rožic Jereb vodi, Anja Modic pa je sedma. Podrobnejše razvrstitve bomo objavili po zaključku tekmovanj.
Devetčlanska regijska ekipa se je v tem času udeležila mednarodne ITS otroške tekme na Bjelašnici pri Sarajevu. Med njimi so bili tudi trije tekmovalci iz našega kluba, ki so na dveh slalomskih tekmah osvojili kar pet medalj.
Na državni ravni (velika nagrada Argeta) je treba posebej omeniti 4. mesto Žakline Jurkovič na pokalu Roka Petro viča (tradicionalna cicibanska tekma z mednarodno udeležbo) in 2. mesto Joba Rupnika na superveleslalomu za mlajše dečke. Na
Vdcleženci treninga na Soriški planini
ostalih tekmah je Job osvojil še 9. mesto na veleslalomu. Ožbej Jereb 11. na slalomu in 23. na veleslalomu (ravno tako med mlajšimi dečki). Rožic Jereb pa dvakrat 17. mesto v kategoriji starejših dečkov. Ker jc v tem tekmovanju do konca ostalo še kar nekaj tekem, več o uvrstitvah v naslednjem prispevku, ko bodo znane ludi /c skupne razvrstitve.
Med zimskimi počitnicami je bil na Soriški planini organiziran tridnevni trening, katerega se jc udeležilo šestnajst tekmovalcev. /. organizacijo seje potrudil Uroš Šemrov, kije tudi drugače v klubu zadolžen za delo s tekmovalci, pomagala pa mu je Tamara Mesec. Trije zaporedni dnevi na snegu so namreč bistveno bolj učinkoviti kol posamezni treningi ob koncu tedna. http://www.logatec.info/~sk-logatcc/
Marjeta Hrvatic
Pozimi na Čaven
Planinsko drušlvo Ajdovščina, ustanovljeno leta 1903. organizira vsakega S. februarja zimski pohod na Čaven. Pohodu smo se pridružili tudi logaški planinci. S planinsko zimsko opremo smo se v lepem sončnem hladnem jutru pod vodstvom Jerneja Rusa odpravili iz Predmeje po planinski poti proti Koči
1'rcd koč,i Antona Havčerja.
1'oto: M. Petkoršck
Aniona Ravčerja na Cavnu, kamor smo dospeli v uri in četrt. Druga polovica poti je bila na več mestih poledenela in pokrita / nekaj snega.
Z razgledne točke v mrzli burji smo zrli proti Trnovskemu gozdu. Javorniku, Nanosu. Snežniku in Vipavski dolini. Zaradi lepega vremena je bilo okrog koče, kjer smo si oddahnili in se okrepčali, veliko planincev. Kmalu smo odšli do 45 minul oddaljenega Kuclja (1237 m). V zatišju smo uživali v veličastnem pogledu proti severu in vzhodu, kjer so sc razkazovali Trnovski gozd, .lavornik. Nanos, Snežnik, v ospredju pa Otliška planota s Prcdmcjo in visok rob, v katerem so Maj, Kovk in Podrta gora. V Vipavski dolini smo občudovali Ajdovščino, Vipavo, Podnanos. Vipavski Križ. Pogled jc segal prek Krasa do Tržaškega zaliva in v tej smeri na Vrcmščico in Trstclj. na zahodu še na Goriško in Furlanijo. Dolski župan Krapež jc leta 1892 napisal: »Čaven, oj visoka gora, po svetu daleč ti sloviš, skalnata, vihrava kopa. preveč ti ladij potopiš«.
Sredi poldneva smo se. srečujoč mnoge planince, vrnili do koče. kjer smo zamudili krajši program ob slovenskem kulturnem prazniku; planince je nagovoril vsakoletni pohodnik župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Kmalu potem smo sc po isti poti vrnili do Predmeje, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je skoz Vipavo odpeljal na kmetijo v Slapu. Po okusni zakuski, ki jo je pripravila gospodinja, smo se šc razgovorih in ob kozarčku domačega vina zapeli Zdravljico. Po sončnem zahodu smo sc dobre volje odpeljali domov.
Marinka 1'ctkovšck
U
u
'J
1»
>t/3
tuj
Iz sveta mladih
Vključitev otrok v vrtce -daleč nad republiškim poprečjem
Zaradi socialnih razlogov tudi nekaj oproščenih plačila vrtca
Z odprtjem dveh dodatnih oddelkov Vrtca Kurirček v enoti Tabor, seje število otrok, vključenih v tovrstno varstvo, v logaški občini povečalo. Teh je v Vrtcu Kurirček 470, v Miklavževem vrtcu 70, v vrtcih zunaj naše občine (Vrhnika, Ljubljana, Log-Dragomcr, Borovnica, Postojna, Žiri, Idrija, Šempeter pri Novi Gorici, Cerknica, Medvode, Maribor, Ivančna Gorica) pa 60, kar je skupaj 600 malčkov, pri čemer je treba dodati, da se njihovo število še spreminja.
To v primerjavi s podatkom, da so v občini Logatec 703 otroci, ki so rojeni v letih 2002-2006, in sicer v letu 2002 - 151 otrok, v letu 2003 116 otrok, v letu 2004 130 otrok, v letu 2005 - 144 otrok in v letu 2006 pa 162 otrok, pomeni, da kar 85 % otrok obiskuje vrtec, kar je daleč nad republiškim povprečjem, ki je 67%.
V letu 2007 seje rodilo 166 otrok, ti so sedaj v vrsti za vpis v vrtec v letu 2008. Nekaj od teh je že sprejetih v zgoraj omenjena oddelka, ostali pa bodo, v skladu z odločitvijo komisije za sprejem v vrtec, ki deluje na podlagi Priporočila Ministrstva RS
za šolstvo in šport ter Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, začeli obiskovati vrtec septembra 2008, ko generacija 120 otrok odhaja v I. razred osnovne šole.
V prvih mesecih tega leta je bilo o vrtcih veliko napisanega in govorjenega, saj so poslanci v Državnem zboru sprejemali novelo krovnega zakona 0 vrtcih. Ta namreč prinaša kar nekaj sprememb, predvsem razveseljivo novost staršem, ki imajo v vrtcih več otrok, saj bo stroške za starejše otroke plačala država. Po podatkih, kijih imajo logaški vrtci, je četrtina staršev, ki imajo več kot enega otroka v vrtcu.
Sicer pa so se v letu 2008 starši po plačilnih razredih pora/delili podobno kot v preteklem letu. Največjih plačuje ceno iz I. plačilnega razreda (137), potem iz 2. plačilnega razreda (110), v 3. in 4. plačilnem razredu jih jc približno enako (81 in 76) ostali pa so večinoma v 5. plačilnem razredu, nekaj jih je še v 6. in 7., najmanj pa v 8. plačilnem razredu. Nekaj staršev pa je zaradi socialnih razmer plačila vrtca tudi oproščenih.
NevMa
V
O rro oi
V"
P? O
3
O
h 3
03 -1
n o
NJ O O oc
Županova Micka je zasvojila tudi Pikčasti štoumf
Na pustno soboto so v gostilni Turk trije člani otroške dramske skupine Pikčasti štoumf nastopili na občnem zboru Društva kmečkih žena Logatec. Zaigrali so tri odlomke iz Linhartove Županove Micke, ki sem jih priredila in režirala vodja skupine Darja Mcrlak (ta večer - glede na pustno obarvanost - v vlogi mecenke svojih potujočih igralcev).
Micka in njen oče župan.
Občinstvu so večer prijetno popestrili: Anja Dolenc v vlogi županove Micke, Urban Nagode (kije na koncu nastopa tudi zaigral na harmoniko) v vlogi župana ter Žiga Peklaj v vlogi An-žeta. Med posameznimi prizori pa jc Alcn Podobnik ubrano igral na harmoniko (najprej hudomušno na kot jo jc sam poimenoval - harmoniko za hec, nato pa šc na "ta zaresno" harmoniko).
Skupina "Pikčasti štoumf'jc svoj nastop "naštudirala" posebej za ta večer. Glede na pozitivne odzive občinstva pa bo izbrane tri prizore gotovo moč videti šc kje. Nadobudni člani gle-
dališke skupine so se zagnano dobivali na pogostih vajah in znova dokazali, da jih je gledališko ustvarjanje zasvojilo. Tako vse bolj čutijo vrednost in smisel ustvarjanja in tudi to, kako lepo je, ko košček sebe skozi umetnost podariš drugim.
Darja Mcrlak
Namesto na sneg na nogometno igrišče
Ker ni bilo med zimskimi počitnicami snega, vreme pa jc bilo že prav prijetno pomladansko toplo, so se učenci Osnovne šole Osmih talcev doma s Tovarniške ulice in iz, bližine šole zbrali na športnem igrišču pri novi telovadnici ob šoli in si počitniški čas krajšali z igranjem nogometa.
Je pa žoga, če ni snega.
Dejali so, da niti ne pogrešajo snega, saj da se imajo tudi na ta način prav lepo.
Besedilo in fblo: Franc Brus
Iz sveta mladih
Sprehod skozi pesniške vrtove
Komaj smo se dobro poslovili od veselega decembra, ko je na vrata potrkal
februar s praznikom kulture
Slovenski kulturni praznik je dan, ko se po naši državi odvijajo najrazličnejše prireditve, s katerimi se poklonimo ne le Francetu Prešernu, ampak slovenski kulturi nasploh. S Trubarjem smo Slovenci postali narod s svojo identiteto, jezikom, slovensko cerkvijo, šolstvom in kulturo. Kulturo so skozi stoletja bogatili predvsem nekateri posamezniki, med katerimi posebno mesto zavzemajo pesniki od Vodnika prek Prešerna do današnjih dni.
Naši učenci so si izbrali vsak svojega najbolj priljubljenega pesnika in se skupaj z njim sprehodili skozi njegove pesniške vrtove. Otroci poslušajo besede. Besede so glasba človeških glasov. Otroci čutijo besede. So mehke' Trde? Okrogle.' Spičaste? Otroci pokuša jo hesei/e. So sladke? Slane/ Kisle? Grenke? Otroci duhajo besede. Besede so cvetni prah na rožah stvari. Otroci imajo radi heset/e. Vato imajo tudi besede rade otroke.
Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mali pesnik.
Tako so z verzi Borisa A. Novaka učenci Podružnične šole v Kovtarskih Žibr-šah povabili k poslušanju. In potem so recitirali, peli in plesali, da jih je bilo veselje
Na mah su prelistali srajc Drobtinice.
Foto: A. Žakelj
Ob koncu so učenci poslušalce
gledati. Bila je lepa prireditev. Prireditev za kom. vse tiste, ki imajo kulturo radi. Za tiste, ki
imajo radi otroke. Za liste, ki zavzeto utih- presenetili še z našimi letošnjimi Drobti-
nejo, ko se zasliši še tako neznatna pesmi- nicami s Planin in se ob prijetnem klepetu
ca. Za tisle, ki radi pogledajo sliko, ki je zadržali še dolgo v večer. Da bi le še dolgo
vzniknila iz količkov otroških src. Za tiste, ostalo tako.
ki znajo močno zaploskati malim umetni- Ana Žakelj
Radi dajemo življenju še več življenja...
so zapisali mladi gledališčniki z OŠ Tabor na svoj gledališki list, ki nas je 5. marca zvabil v Kulturni dom KS Tabor k ogledu recitala ŽIVLJENJE
Deset mladih, odličnih igralcev nas je / zaigrano pesniško besedo, plesom in izvirno scenografijo popeljalo sko/i vsa obdobja človekovega življenja od rojstva, otroštva, mladosti do zrele dobe, starosti in smrti.
Mentorici Darja Merlak in Špela Zupan sta i/bor poezije različnih pesnic in pesnikov povezali V pisan in razigran šopek čustev in doživljanja tega sveta. Poezija seje nevsiljivo dotaknila naših src, prehajala v plesne vložke in se slapi jala s posrečeno izbrano glasbo.
Če ne bi prepoznali verzov znanih pesnikov, bi pozabili, da gre za recital, tako živo so mladi igralci interpretirali besedilo in pred nas razgrnili podobe in utrinke, s katerimi se lahko poistoveti vsakdo prvo-šolček, zrel človek ali človek v visoki starosti in ki ga spomnijo, kako lepo je živeti.
Predstavo je s plesno koreografijo popestrila Mojca Bovhan Herceg, sceno pa SO i/delali Nalaša Četrtič, Jožica Kupnik in učenke izbirnega predmeta Obdelava gradiv - les.
Vsi skupaj se že veselijo novih nastopov na 6. otroškem festivalu gledaliških sanj in na Območnem srečanju gledaliških skupin. Prepričani smo, da bodo povsod z navdušenjem sprejeti, tako kot tokrat in na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku 6. februarja.
Bojana Levlttger
In poezija seje razživela.
"A
50
Ne nazadnje
Iz doma starejših
Med pustnimi maskami in prijetnim prepevanjem
Februarja v Domu starejših
Čas tako hitro hcži. Komaj so minili novoletni in božični prazniki, je že tukaj pust. Kot vsako leto so bile tudi letos v našem domu maškare. Obiskale so nas zjutraj v jedilnici. Imele so harmoniko in piščalke. Pri nas stanovalci maškar nič ne obdarimo ravno nasprotno, maškare obdarijo nas s kroti. In prav lepo so bile oblečene. Šle so po celi hiši, nikogar niso prezrle. Tiste stanovalec, ki ne morejo v jedilnico, so obiskale v sobah. Tudi na pogovorni skupini, ki smo jo imeli prav na pustni torek, smo obujali spomine na pustne običaje. Prav zanimivo jc bilo poslušati, saj smo zbrani z vseh vetrov, in v vsakem kraju imajo drugačne običaje. Seveda, harmonika in ples ne manjkata nikjer.
Februarja nas je obiskal tudi Ženski pevski zbor Magdalena Kulturnega društva Vokal iz Grosupljega. Zbor šteje 20 pevk. Članice so le mlajše; nekatere so šc v službi. Zbor jc vodil zborovodja Emil Kovačcc, medtem koje Tomaž Kuplenk zaigral več skladb na harmoniko. Zbor nastopa že 12 let. Zapeli so več lepih, živahnih pesmi, takih, kijih poznamo tudi mi starejši. Fna izmed pevk je eno pesem tudi »zajodlala«. Namenili so nam tudi nekaj pozdravnih besed. Na koncu so nas za Valentinovo obdarili s srčki.
Konce februarja pa so nas obiskali šc Zagriški fantje, moški pevski zbor desetih pevcev. To so starejši pevci, stari od 75 let naprej. Najstarejši jih šteje kar 92. Pod vodstvom zborovodja Lada Stoparja so nam
Nazdravili so Zagriškim pevcem.
zapeli več pesmi, med drugimi tudi pesmi Pleničke jc prala pa o lovcih in o cvičku. Čeprav so ž.c starejši, pojejo s prav lepimi glasovi. Na koncu so nas pogostili s kozarcem cvička. Pevci so nam obljubili, da šc pridejo k nam na pevski obisk.
Ivanka Pečenik
Bralci pišejo
Upravni center
Upravni center (v nadaljevanju UC) to pa bo nekaj lepega - seje ob barvni sliki v novembrski številki LN zapisalo g. Martinu Korenu. Že v starem Rimu se poznali rek, da se o okusih ne razpravlja, a bi bila, sodeč po zunanjem izgledu načrtovane stavbe, predhodna poglobljena razprava šc kako smiselna. V isti številki tudi berem, da so imeli nekateri občinski svetniki pripombe na račun ravne strehe objekta, ki naj po njihovih besedah ne bi bila ravno ustrezna rešitev za logaško podnebje. Kaj naj rečem ob tem? Najprej iskreno čestitam obrtniškemu znanju svetnikov, hkrati pa zavijem z očmi in sam pri sebi zamrmram tisto staro o sveti preproščini. Zavračati izvedbo ravne strehe in hkrati soglašati s projektom stavbe, ki s svojo zasnovo prav bode v oči? Ilmm, ne vem, no.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej dejstva Od Škrlja do Šuštcr-šlča se nizajo hiše, ki imajo svoja leta, svojo zgodovino in svoj značilni videz. Skupaj z Narodnim domom tvorijo edinstveno in nezamenljivo celoto, ki daje osrednjemu delu Logatca podobo, ki bi jo morali še kako spoštovati. Sedaj pa se bo v ta prostor vrinil čuden spaček, nekakšen večbarven, ultramodercn steklenjak, ki bi po svoji zunanjosti pristajal npr. v ljubljanski BTC, nikakor pa nc v naše, sicer mestno, vendar dokaj podeželsko okolje. Mislim, daje o sami zasnovi UC škoda izgubljati vsako besedo, saj vsak laik, ki po/na podobo prostora ob Tržaški c. in premore vsaj ščepec estetske nravi, ve, da taka stavba tja nikakor ne sodi. Me prav zanima, kaj si 0 tej »krasoti« mislijo vsi tisti lastniki starejših zgradb, ki so le-tc obnovili s precejšnjo mero ljubezni in velikimi finančnimi sredstvi, sedaj pajim je občina na čelu z županom g Janezom Nagodctom prisolila mogočno pa hkrati moderno arhitekturno klofuto.
Ob tem pa sc mi zastavlja šc nekaj vprašanj. Najprej mi ni jasno, kako lahko občinske službe lako lahkotno izpeljejo vse upravne postopke in dajo zeleno luč za gradnjo brez vsake strokovne študije o vplivu prestavitve vseh mogočih služb na novo lokacijo. Upam. da sc spošto-O    vani bralec omenjenih vrstic strinja z mano, ko ugotavljam, da sc bo z ^    izgradnjo novega UC središče Dolnjega Logatca premaknilo v smeri proti ^~   Blckovi vasi. Posledično pa to pomeni, da sc mora celoten urbanistični načrt prilagoditi stanju, ki nastaja, in na novo opredeliti lako lip kot tudi namembnost novogradenj na sedaj šc nepozidanih parcelah v središču Dolnjega Logatca. Kot Logatčan sc tudi sprašujem, ali bi sc dalo izogniti r'   takšnim in drugačnim arhitekturnim posilstvom? Seveda bi se dalo. in po zgled ni treba iti daleč   najdemo ga pri sosedih! Šc nedavno tega sem —    v Notranjsko kraških novicah zasledil poziv župana občine Cerknica, s E;    katerim jc vabil vse zainteresirane prebivalce, da podajo svoje zamisli in r.    videnja o prihodnji ureditvi mestnega jedra. Verjetno so mnenja žc pridobili, sedaj pa jih čaka analiza in usklajevanje. Nastal bo predlog, ki bo temeljil na širšem konsenzu, bo sprejemljiv za širok krog ljudi in bo lažje O   vzdržal nadaljnje rešetanje stroke, oc
Kako pa se stvari delajo v Logatcu? No, pri nas pa se občinske službe kar se da potrudijo izpeljati projekte, ne da bi nas, prebivalec In gatca, karkoli vprašale. Tako je bil javni razpis za projektiranje UC tako prirejen, da ni predvidel nikakršne javne razgrnitve idejnih načrtov s tem so sc investitorji nesramno izognili vsakršni kritiki zainteresirane javnosti. Odpiranje ponudb in končni izbor projektantskega biroja je verjetno opravila in »požegnala« komisija na republiškem nivoju, katere člani slabo ali pa sploh nc poznajo zgodovine in arhitekture centra Logatca. Nam domačinom pa na koncu preostane samo, da sc prijemamo za glavo, ko nam naša izvoljena oblast predstavi sadove svojega dela. Nc samo Logatec, pač pa tudi ostali kraji v naši občini ječijo pod pritiskom mnogih investitorjev, ki zadnja leta pospešeno gradijo take in drugačne stanovanjske objekte za priseljenec. Resda je marsikateri stari Logatčan precej obogatel, saj jc »včeraj šc polhom v svoji gmajni skrinj'cc nastavljal, danes pa .šteje denarec od taislc gmajne, ki je čez noč gradbena parcela postala«.
Kar me resnično moti, pa je dvoličnost / naslovom: jaz. lahko, ti pa nc moreš. Naj za primer navedem celo zmešnjavo okrog urejanja prostora ob cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu, kjer so bili v projekt zajeti tudi preureditev prometa, izgradnja dodatne cerkvene ladje, rušenje starega in izgradnja novega objekta na Griču (bivši Didl dom) itd. Spominjam se žolčnih, a utemeljenih razprav, dokazovanj o nc/ustreznosti projekta, mnogih različic predlaganih rešitev, vpletanja pravne stroke in še bi lahko našteval. Lahko rečem, daje v tem primeru cerkvena stran prelila kar nekaj krvavega potu in sc v obdobju usklajevanja odpovedala nekaterim projektom v svojo škodo, preden so si vse stranke v postopku segle v roko in podpisale pogodbe. Pri našem županu in občinskih službah pa ni šale. kajti kar sc tam spomnijo, to tudi naredijo, potem pa si po pilatovsko umijejo roke.
Pa ne mi, prosim, govoriti o zvezanih rokah in nepristojnostih občinskih služb, hkrali pa sc izgovarjali na »državo«. So pa naše občinske velžene in velmožjc najlepši dokaz, da živimo v državi, kjer sta cerkev in država strogo ločeni, saj kar lahko firma Občina. Župan. Svetniki & Co. naredi z levo roko. RKC oziroma župnik nili z božjo pomočjo nc more.
Na koncu pa vendar ugotavljam, da smo k nastalemu stanju največ pripomogli sami meščani v Logatcu na čelu s Krajevnima skupno-stima. Stanje, v katerem zasledimo vse spektre obnašanja in katerega sta ali popolna brezbrižnost ali besedno udrihanjc za šankom čez tega in onega najbolj opazna temelja, nc vodi nikamor. Pod okriljem KS Naklo in KS tabor bi morali čim prej ustanoviti združcnjc/-i vseh. ki jim jc šc mar za Logatec, saj sc nam že dogaja arhitekturna in tudi družbena dcslrukcija
Primož. Tollazzi
Ne nazadnje
Hrast stoji v turjaškem dvoru.. .(Prešeren)
Logaški upokojenci so obiskali grad Turjak in deželo cvička
Logaški upokojenci vseh nas je bilo za večji in manjši avtobus smo 12. februarja obiskali grad Turjak. Najavljeno skupino je pričakal tamkajšnji vodnik (občinski svetnik) in jo popeljal po gradu, ki ga še kar obnavljajo.
Turjačani so spadali med najstarejše plemiške rodbine v deželi, saj naj bi prišli i/ Švabske med 9. in II. stoletjem po zmagi nemškega cesarja Otona I. nad Madžari pri Augsburgu leta 955. Vse ozemlje južno Od Karavank in vse do Snežnika je pripadalo Kranjski marki. Med drugimi mejnimi groti, ki sojo upravljali, je bil tudi grof Popo. Od tega naj bi Turjačani dobili v fevd del zemljišča na Dolenjskem. Svoj dom so si postavili na enem od številnih gričev Kranjske dežele in Iti gospodovali skoraj 1000 let. V časih, ko so se Turjačani naselili v tem kraju, so se klatili po neizmernih turjaških gozdovih divji voli ali turi, ki so delavce ovirali pri gradnji turjaškega gradu. Praded turjaških grofov sc je zato odločil, da bo nadležne podivjane ture iztrebil. Sčasoma je vse pobil, le cn sam tur se mu je vedno izognil in še dalje napadal zidarje ter tako maščeval smrt poginulih vrstnikov. Junaški Turjačan ga je pet dni in noči nepretrgoma zasledoval in ga šesti dan končno uspel uloviti, ukrotiti in ga živega pripeljati na grad. Star zidar pa jc junaku prerokoval: »Tvoj rod bo močan. Četudi potomci tvojega rodu ne bodo več krotili divjih turov, ker si jih bil že ti iztrebil iz naših gozdov, bodo vendar vsi junaki, ki bodo U drug način izpričevali svoje junaštvo.« Počaščen s tem pohvalnim prerokovanjem je prvi Turjačan prevzel podobo divjega tura v svoj rodbinski grb.
Sedanji grad je zgrajen skoraj kot trikotnik. To obliko je dobil grad po letu 1520. fin jačani so si sčasoma pridobili mnogo posestev. Moč in ugled sta jim rasla od rodu do rodu. Cirof Ivan Vajkard Turjaški je bil celo prvi minister na cesarskem dvoru. Časi so bili viharni, ljudstvo je zaradi številnih turških ropov popolno tna obubožalo, in llerberl Turjaški, roj. leta I52K. se je moral pogosto boriti za obstoj utrjenih postojank in Turkom vračal milo za drago, dokler ga le-ti niso presenetili v Budačkem ob Radgonji Ida 1575. V bojnem metežu so Turki llerbertu ubili konja, ga podrli in mu odsekali glavo kakor tudi njegovemu spremljevalcu Frideriku Višnjegorskemu. Zmage pijani Turki so nesli obe glavi
v dar samemu sultanu. Ilerbertovim sorodnikom sc je posrečilo, da so dobili za odkupnino 20.000 tolarjev obe nagačeni glavi. Do leta 194.3 sta bili shranjeni v skrinjici iz cipresnega lesa v grajski orožarni, po napadu na grad 19. septembra 1943 pa je skrinjica izginila brez sledu, /a navedeno visoko odkupnino je bil Ferhad-paša zgradil v Banjaluki čudovito džamijo.
Hcrbet Turjaški je bil goreč protestant in je v obnovljeni kapeli omogočil , da so grajski ali pa škocjanski predikanti opravljali luleransko bogoslužje. Kapela, še vedno imenovana luteranska, je okrašena s srednjeveškimi freskami, /a najdragocenejšo fresko velja »Poklon in pohod Treh kraljev«. V kapeli je pridigal tudi Jurij Dalmatin, ki se ga ljudsko izročilo spominja kot Jurija Kobilo. Grofje naj bi ga v obdobju preganjanja protestantov »zazidali« v prostorček nad vhodom v kapelo, od koder je imel skrivni rov za pobeg. Tuje Dalmatin prevedel Biblijo, za kar so ga grolje nagradili s kobilo. Ljudje so mu zato dali vzdevek - Kobila.
Turjaški grad je svoj razcvet doživel v 17. in IS. stoletju. Nad grajsko okolico je kraljevala mogočna lipa. Tudi Prešernu je drevo vzbudilo pozornost; v pesnitvi Turjaška Rozanuinda jo je sicer zamenjal za hrast. Del obnovljenega gradu z ječo smo si ogledali. V tem deluje tudi kapela za cerkvene poroke. Grofje so skrbeli za svoje služabnike tudi potem, ko so le-ti že ostareli. Pred gladom jL- bi(o posebno poslopje, imenovano hiralnica s tremi sobami, kjer so pod grofovim skrbništvom živeli »upokojeni«
Pred Turjakom
služabniki. V drugem delu gradu blizu vhoda smo po prostornem obnovljenem stopnišču prišli v prostor, kjer imajo kulturne prireditve, si ogledali poročno dvorano, kjer se sklepajo poroke, in prostorno dvorano, ki je namenjena večjim prireditvam.
/ začetkom 2. svelovne vojne, zlasti pa z letom 1943 so se vrstili hudi dnevi za grajsko rodbino, vajeno udobja m izobilja. Partizani so z bojem vdrli v grad. Ljudje so od blizu in daleč razgrabili grofovsko »zapuščino«, in tako je izginil dragoceni inventar.
Po ogledu Turjaka smo sc skoz Grosuplje in nato po avtocesti mimo Otočca in končno po lokalnih cestah skozi Rako pripeljali okoli podneva do Studenca, kjer so nas v gostišču »Pri Juncu pogostili z obilnim kosilom, /a veselo razpoloženje je vse do večera skrbel harmonikar, ki jc vmes pripovedoval tudi šale in prodajal svoje zgoščenke. Za dobro voljo so poskrbele tudi maškare, za katere so bile pripravljene nagrade, o kalrih je odločalo Število podarejenih srčkov. Po večerji smo sc poslovili od gostiteljev in se po slabih dveh urah pripeljali domov.
Marinka 1'elkovšek
Bralci pišejo
Zanima me...
V domu kulture v Logatcu vsako leto gostuje igralska skupina SKD z Vrha Sv. Treh Kraljev. Igralci so mladi, vso pohvalo.. .
Tudi letos sem si ogledala njihovo predstavo, tokrat »Ministra v škripcih«. Izredna predstava, polna akcije, dobrih likov, skratka, dve uri smeha in zadovoljstva.
Lc nekaj me vsako leto moti ob zaključku: nihče sc jim / nekaj besedami niti ne zahvali razen aplavza ljudi niti jim ne pokloni ene same rožice
Zakaj tako???
Obiskovalka Marinka Dolenc
»t/3 CZ 01}
Ne nazadnje
Umrl je akademski kipar Janez Lenassi
Konec januarja je preminil eden največjih slovenskih modernih akademskih kiparjev Janez Lenassi
Rojen leta 1927 v Opatiji, Logatčanoma - materi Francki Godina in očetu Juliju Lenassiju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost druge generacije. Leta 1956 pa je tam končal tudi speeialko pri B. Kalinu in F. Smerduju, 19X2 pa je bil na tej akademiji habilitiran za docenta.
V več kot pol stoletja dolgem obdobju je ustvaril obsežen opus abstraktne male plastike, njemu lastnih spomeniških in javnih realizacij ter monumentalnih simpozijskih skulptur doma in v tujini. Naj naštejemo samo nekaj najpomembnejših: Meditativni kamen, St. Margarcthcn (Avstrija); Cvet kristal, Beljak (Avstrija); Prerez, Proctor (ZDA); Jugo, Labin (Hrvaška); Žrtvenik, Saar-Brueckcn (Nemčija); Narava in civilizacija, Atene (Grčija); Izvir, Tokyo (Japonska); Tlakovanje Židovskega trga, Piran; Fontana, Scsljan (Italija); Antipoda, Kaiscrslautern (Nemčija); Ploščck, Berlin (Nemčija);
Janez Lenassi, akademski kipar
Omizje. Portorož; Precep, Bled.
Med njegove pomembne spomeniške stvaritve spadata spomenika Edvardu Rusjanu v Novi Gorici in padlim borcem NOV v Ilirski Bistrici. Med javnimi objekti pa so pomembni vodnjaki v Portorožu in na Žalah ter na brionskem otoku Vanga.
Kipar Janez Lenassi je prejemnik velikega števila odmevnih nagrad. Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega skala, leta 1974 je prejel prvo nagrado za kiparstvo v Rovinju in leta 1975 v Murski Sobot i. prvo nagrado za kiparstvo v Puli, leta 19X1 je prejel
Jakopičevo nagrado za likovno umetnost in 19X6 drugo nagrado v Meishofhu v Avstriji.
Deset let (19X6-1996) je bil redni predavatelj na priznani poletni akademiji v Sal/burgu v Avstriji. Skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom je dajal Janez Lenassi pobudo /a mednarodni simpozij kiparjev Forma viva (Kostanjevica na Krki in Seča pri Portorožu).
Logatčani sc ponašamo z dvema spomenikoma: spomenik talcem v granitu na dolnjelogaškem pokopališčti in spomenik mučenemu partizanu v okolici Logatca. Pri kiparju Janezu Lenassiju občudujemo njegovo pretanjeno simbiozo skulpture z. okoljem, z naravo, ki jo obdaja, pa naj gre za kamen, beton, glino, les, železo ali jeklo. Njegov kiparski opus je trajna obogatitev našega preteklega, sedanjega in bodočega bivanja.
Hvala ti, dragi Janez, za tvojo daritev. Franc Godina
Zahvala
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni. kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.
Frančišek Matičič 30.7.1937-16.2.2008
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste bili v mislih povezani z nami v težkih trenutkih slovesa.
Prisrčna hvala vsem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje ter za spodbudne besede sočutja. Hvala pogrebni službi Menart, pevcem in trobentarju.
Posebna zahvala g. župniku Francu Kaduncu za lep obred, govorcu Borisu Teglju za lep poslovilni govor ter sosedu Sandiju in njegovi družini za pomoč in oporo. Flvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Vedno sc ga bomo spominjali po njegovi dobrosrčnosti in spoštljivem odnosu do sočloveka.
Vsi njegovi
Urnik v knjižnicah
KNJIŽNICA LOGATEC
ponedeljek, sreda, petek : 9.00 19.00 torek, četrtek : 12.00- 19.00 sobota: X.00 I3.O0 poletni urnik (1.7. - 31.8.): ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 16.00 torek, četrtek: 12.00 19.00 sobota zaprto
KRAJEVNA KNJIŽNICA KOV I F.
torek:   15.00   19.(to četrtek: 12.30- 19.00 poletni urnik (1.7.   31.8.) torek 12.30 19.00 četrtek zaprto
KRAJEVNA KNJIŽNICA HOTEDRŠICA
sreda: 16.00 19.00 petek: 16.00- 19.00 poletni urnik (1.7   31.8.) sreda: 16.00 19.00 petek zaprto
KRAJEA NA KNJIŽNICA VRH SV. I R lil KRALJEV
torek: 12.30 14.30 petek: 17.00 19.00 poletni urnik (1.7.   31.8.) petek: 17.00 19.00 torek zaprto
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer. d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov Časopis je brezplačen Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705. ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281
Ne nazadnje
Knzisce ali krozisce/
To je resnično vprašanje, ki se zastavlja glede nujne rešitve križanja cest pri Kramarju.
Štetje prometa kaže namreč izredno prometno zasićenost križišča Tržaške /. Rovtarsko in Tovarniško, še posebej ob konicah. Štetje prometa 11. novembra lani je poka/alo, da je skozi navedeno križišče v tistem dnevu med 5. in 21. uro zapeljalo: 14.680 vozil (neupoštevaje kolesarje in motoriste); od teh je bilo 12.786 osebnih vozil, 1.150 kamionov in 744 avtobusov.
Samo v jutranji konici istega dne med pol sedmo in pol osmo uro pa je skoz križišče popeljalo 1.053 vozil: 929 osebnih avtomobilov, 66 kamionov in 57 avtobusov.
Po eni strani, zlasti tako misli Uprava za ceste, bi naj uredili križišče s semaforskim režimom, kar bi bilo finančno ugodnejše. Toda ob upoštevanju podatkov iz štetja prometa, bi bila smotrnejia rešitev s krož.išeem, ki bi bila sicer dražja, vendar za promet učinkovitejša. Namreč, semaforizirano križišče bi, šc posebej ob prometnih konicah, ustvarjalo velike prometne zastoje, neprijetne prometne zamaške po logaških ulicah. Da bi lahko
•Si
vzpostavili tekoči promet skoz navedeno križišče in posledično tudi po sovpadajočih ulicah,bi bila edina smiselna in funkcionalna
Smotrno bi bilo le krožišče.
rešitev s krožiščem, zaradi katerega bi bilo treba podreti »znamenito« Kramarjcvo hišo in prestaviti Batičev spomenik NOB.
Marcel Stefančič
Pred 25-letnico Društva invalidov
V soboto, 9. februarja, je bil v jedilnici Osnovne šole Osmih talcev v Logatcu letni občni zbor Društva invalidov (Dl) Logatec, ki se ga je udeležilo 112 članov. Zbora so se udeležili tudi župan občine Logatec .lanez Nagode, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago
Novak s sekretarko mag. Tanjo Hočevar, predstavniki Dl Notranjske z Vrhnike, iz Ilirske Bistrice, M DI ( erkniea-Bloke-Loški potok in predstavniki Društva upokojencev Logatec.
1 (vodnemu pozdravu predsednice Dl Kristine Mcze je sledil kratek kulturni
Delovno predsedstvo občnega zbora.
FotO! A. Petkovšek
program, v katerem so nastopili ženski pevski zbor Dl DU pod vodstvom novega zborovodje Matije Logarja in pesnica Francka Čuk z nekaj svojimi pesmimi ter članice Dl s skečem pri pouku.
Za kulturnim sporedom je predsednica društva izčrpno poročala o delu drttštva v minulem letu z. vsemi podatki o izvajanju posebnih socialnih programov in tudi programov za ohranjanje zdravja. Zboruje poročala tudi o pripravah na 25-lctnico društva, ki bo 21. junija letos. Pozvala je vse člane društva, da po svojih močeh prispevajo k temu svečanemu dogodku.
Župan Janez Nagode in predsednik ZDIS sta v pozdravnem nagovoru pohvalila delo društva in članstvu zaželela uspešno delovanje še v naprej. Logaški župan je posebej poudaril dobro povezavo in sodelovanje z društvom tako pri izvajanju programskih aktivnosti kot tudi glede pomoči za izvedbo proslave ob 25-lelnici obstoja in delovanju društva.
Žal, smo tudi tokrat na občnem /boru pogrešali direktorico Centra za socialno delo občine Logatec Lidijo Obreza in poslanca Državnega zbora RS Stanislava Brenčiča.
France Brus
o
rN
U (J
00
o
Ne nazadnje
Pust skoraj brez dela
Kar nekam čuden je bil letošnji pust, saj mu svoje prvotne naloge že kar nekaj časa ni treba več opravljati; zime mu ni bilo treba preganjati, kvečjemu bi jo lahko pripeljali v naše kraje. A narava gre svojo pot in ne tako kot bi hoteli tisti, ki z njo upravljajo.
Pa tudi tradiciji smo ostali zvesti in kljub lepemu sončku smo primerno obarvali pustni torek. Že v šolskih klopeh ni bilo ta dan učencev, ampak smo srečevali kralje, kraljične, medvedke, volkove, kuharje, zdravnike, in seveda, v zadnjem času najbolj zaželene nindže, spidermane in podobne junake. Ker pa so morale maske dopoldne preživeti v šolskih klopeh, so se v zabavi sprostile šele popoldne.
Dom krajanov seje bil dodobra napolnil z raznovrstnimi maškarami, od tistih najmanjših, ki komaj lovijo ravnotežje, pa do tistih, ki imajo že kakšno leto več, in celo nekaj odraslih maškar je bilo opaziti. Bolj ali manj izvirne maškare so se zabavale v prijetnem vzdušju, k čemur so pripomogli tudi slastni krofi. Ob tem velja posebna zahvala nekaterim pekarnam, ki so podarile to slastno pustno dobroto. Tudi glasba je bila za vsak okus, najprej taka za ušesa najmlajših, nato pa tudi ritmi, v katerih uživajo naši najstniki. Treba je reči, daje pustna zabava popolnoma uspela, pri čemer je treba pohvaliti učenec devetega razreda in učiteljici, ki sta bili ta dan še posebej dejavni. Jasmina Buh in Magda Kune sta
To vam je hila čislo prava Ninja želva. lolo: M. liogataj
namreč držali vajeti celotne prireditve v svojih rokah.
Zime, kot rečeno, nismo odgnali, a veselje smo vseeno vnesli v naše preveč stresno vsakdanje življenje.
Metka Bogataj
73 ta
Veseli pust
V Logatcu je bilo 2. februarja že tradicionalno XX. Otroško pustno rajanje v OŠ 8 talcev, ki so ga letos organizirali Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec, Osnovna šola 8 talcev in logaška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Dvorano so napolnile male in velike pustne šeme z vse več in več izvirnih, doma narejenih mask; izostale niso niti skupinske in družinske mask - Najbolj izvirne maske so prejele nagrade - Za sladkanje s svežimi krofi je poskrbela Kavarna
in slaščičarna Kljukec iz Logatca
Na letošnjo pustno soboto se je rajanja v mali telovadnici OŠ Logatec udeležilo okrog 500 obiskovalcev. Maškare so se začele zbirati ob petih popoldne. Ob živahni glasbeni spremljavi Primoža in pevke Vesne sta voditeljici OŠ 8 talcev -klovncsi Špela Peterka in Margarita Jereb spretno usmerjali sprevod mimo strokovne komisije, kije z budnim očesom ocenjevala
maske. Med mnogimi čarovnicami, ninja želvami, super meni, kavboji, princesami, gospodičnami, strašili, živalskimi in drugimi liki, za katere se dobijo čudoviti dragi in manj dragi kostumi v trgovinah, je bilo opazili tudi doma izdelane maske. Takih mask je vsako leto več in prav te so najbolj padle v oči, saj so bile najbolj zanimive, drugačne, izvirne in prepričljive.
O   Prvonagrajena "časopisna gospodična ".
Med izdelavo v domači delavnici pa so pridobili tako starši kot otroci, saj so gradili dragocene medsebojne odnose, za katere je v današnji porabniško usmerjeni družbi vse manj časa in prostora. V sprevodu se je zvrstilo tudi kar nekaj skupinskih in družinskih mask.
Petčlanska komisija, ki so jo sestavljale Zvonka Peček, Ivica Podjed, Bibijana Mihevc, Stanka Prezelj in Tanja-Pina Škufca je najbolj domiselnim kostumom podelila praktične nagrade. Prvo mesto si je vsekakor prislužila časopisna gospodična, drugo mesto družinska zasedba - avlo s prometnima znakoma, tretje mesto pa je zasedla tuba zobne pasle. Med mnogimi izvirnejšimi so bile nagrajene še: hrošč, maček (iarfild, racman - Skopušnik, strašilo in Arabec, zeleni Jurij in Pika nogavička na konju, dve zamorki, družina mišk in mala čebelica, morski deklici, družina pikapolonic, Ostržek, šolarka, kuhar, rdeča kapica, skratka, gobica in tnali žabec. Rajanje se je končalo ob sedmih zvečer. Maškare so se ob koncu posladkale šc s svežimi, slastno dišečimi, še toplimi krofi Kavarne in slaščičarne Kljukec.
Zora
Ne nazadnje
"Si
Na večer je posijalo sonce
Prejeli smo čudovit knjižni dar Anice Perpar Ko sonce sije, pesniško zbirko za otroke in ne več otroke
z ilustracijami Darje R u pni k
vseh nas. še posebej pa otroškega srca in duha. Škoda, da nas je pesnica prikrajšala /a poslušanje njenega lastnega branja, ki smo ga nekako pričakovali. Kaj da ne!
Je pač Aniea menila, da raje odstopi svoje verze Mateji.
Predstavitev najnovejše pesniške zbirke Logaške pesnice Anice Perpar je bila umeščena v prostor, kamor je knjigi le najbolj odmerjeno mesto v knjižnico. Ali logaška Knjižnica je bila tO pot daleč premajhna za dogodek, ki ji je prilikah Kaka stotina in več, kolikor se jih je zbralo ljubiteljev Aničinih pesmi od blizu in daleč, seje stiskoma gnetla v edinem razpoložljivem delu Knjižnice, kjer bi se pa sicer primerno razposedla komaj polovica vseh njih. Kakor da so si premnogoteri želeli žarkov, ki so se X. marca ponujali, da bodo živo posijali v mrakoben večer.
In v pričakovanju dogodka je postajalo vzdušje v avditoriju vse skri vnostnejše. kol v pričakovanju nečesa osrečujoče odrešilnega. Zanimivo veliko neučakanosti je odmevalo vse naokrog. Vse do trenutka, ko sc je izza predstavitvenega omizja oglasila Mateja, pesničina hči, ki je ob kitari sveže, gibko in mladostno razigrano, na trenutke navihano zapela svojo uglasbitev mamine pesmi prav iz predstavljajoče se pesniške zbirke Ko sonce sije. In kasneje je Mateja izpela še nekaj svojih skladb, uglašenih na nravi in ritem preprostih, a učinkovitih pesniških podob, ki jih je sicer ljubko izpesnila Anica Perpar. Seveda, česa takega ne doživi ravno vsak pesnik, in kazno je bilo, daje bil mami Anici hčerkin nastop prisrčen do pravcatega ganotja. In nam tudi, kajpak.
Od levo: založnik Anion Mam, pesnica Anica Perpar in ilnslralorka Darja Rnpnik.
Potem je kramljajoče prepletal niti tega večera urednik Anion Marn, sicer direktor Zavoda za intelektualne dejavnosti Ad pirum, ki nam je med drugim zaupal, s kako bravuroznim navdušenjem je sprejel odločitev, s katero je izdal in založil Aničino pesniško zbirko v KOO izvodih.
Po uvodnem pozdravu množici zbranih je založnik Marn Pritegnil k besedi pesnico, ki nam je zaupala, svoje zadovoljstvo nad možnostjo, da je zbirka za otroke zagledala beli dan. potem ko so sicer pesmi nastajale zlagoma in jih je objavljala mnogokod: v Cicibanu, Cicidoju, v Tobentici in še kod. Izbor za zbirko je pač segel po najboljšem, kar seje natreslo natanko v 79 pesmih. Vsaka zase poje o drobnih srečanjih z življenjem, ki sc dotika
daje z njimi muzicirala, ali pa skupini učencev iz gorcnjclogaškc šole, ki so v režiji in vodenju Darje Merlak kot mravljice pridrobencljali - Ena, dve, ena, dve in se ljubko poigravajoče sprehodili skoz pesem Mravlje. Z vsem strahospoštovanjem do vseh prisotnih pa seje dve- ali triletna deklica ob očetovi pomoči prebesedila skoz Mačjo misel.
Prijazno dopolnitev pesniške zbirke pa ponujajo preproste, risarsko učinkovite ilustracije, s katerimi je presenetila Darja Rupnik. Risbe z enostavnimi sredstvi barvito doslikavajo vsebinske drobce imenitnih poezij, kijih premore knjiga pesmi za otroke Anice Perpar.
m
t/l      7 f* '
1'olž iluslralorke l>. Rnpnik.
Po opravljeni predstavitvi smo lahko za okroglih 15 cvrov kupili res lepo opremljeno in vsebinsko bogato pesniško zbirko, ki sta jo podpisovali pesnica in ilustratorica. Čestitke obema z vseh koncev so očitno privrele iz iskrenega prepričanja.
Marcel Šlcfančič
Vsem našim ženam in materam
želim, da bi bile v obeh spominskih dneh v marcu deležne kar najbolj prijazno prazničnega razpoloženja
župan Janez Nagode
00
o
U
ca z
Ne nazadnje
»Slovensko meščanstvo« tudi z logaškimi starosvetnimi oblačili
Od prvih dni marca je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine zanimiva razstava   Slovensko meščanstvo.
V vhodni avli pričaka obiskovalca narodna noša.
»Te ne bi takoj povezovali z. meščanstvom. To tudi ni bila kmečka noša, ampak so si jo ljudje izmislili za posebne priložnosti, ko so se poistovetili s slovenstvom,« je pojasnjevala soavtorica razstave T. Totnažič.
I
Johana Jerina (stoji) in njena mati (sedi). Iz arhiva Mihevčevih
Za nas na Logaškem je morda posebej zanimiv ogled noše, dediščine Johane Jerina-Medetovc, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja živela v Bcričcvcm, pa seje kasneje vrnila v rodni Logatec.
Iz istega »gnezda« izhajata tudi razstavljeni pa tu objavljeni fotografiji, ki prikazujeta nekdanjo nošo, kakršni sta
Šušteršičevi dekleti s stricem Francem Jerinom. Iz arhiva Mihevčevih.
nosili Johanini logaški nečakinji s stricem Francem iz. tridesetih let prejšnjega stoletja ali pa še posebej zanimivo logaško praznično nošo Johane ter njene matere izpred prve svetovne vojne.
Dragocenost fotografij je v prikazu visoke kulture logaških oblačil
Pavel Mlhevc
Spet so nas razveselili
V branje smo prejeli zanimive in slikovite pripovedi pesmi in mnogotera sporočila; ene je prižvrgolel Žvrgolač, glasilo osnovne šole Tabor, druge so pridrobtinile Drobtinice s Planin, glasilo POŠ Rovtarske Žibrše. Obeh glasil smo bili veseli. Avtorjem, urednikom in oblikovalcem čestitamo.
Uredništvo Logaških novic
Vsem ženskam in materam voščimo prijazne marčne praznične dni.
Uredništvo
Ne nazadnje
Večer iz popotne bisage
Plešnarjevi hiši smo življenje vdihnili vsi, ki smo se ta večer zbrali v njej; drug drugemu
smo nesebično podarili čas
Prvega februarja smo se podali na Ravnik: eni peš. opremljeni / naglavnimi svetilkami, drugi /. avtomobili kakor komu drago. Stara Plešnai jeva domačija nam je Iti večer odprla svoja vrata. Še ne dolgo lega je bila na hiši zamenjana strešna kritina in, da bi t;i dogodek obeležili, sta Iva in Andrej Istenič, ponosna lastnika te čudovite, čisto prave notranjske hiše, po mnogih letih s pomočjo Ravničanov preuredila tudi notranjščino in nas povabila v goste.
Ta večer smo zbrani v "hiši" ob zakurjeni peči in ob mizah, na katerih so se ponujale dobrote, ki so jih spekle ravni-ške gospodinje, prisluhnili eilrarki Damjani Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem in Alenki Veber iz Babnega polja. Taje z zbrano druščino delila izkušnje, ki so seji nabrale na pohodih po slovenskih gorah. Ponudila pa nam je tudi nekaj predlogov za nedeljske izlele. Gospa, ki šestnajst let dela kot urednica pri celjski Mohorjevi družbi, kjer veliko piše in fotografira, nam je zaupala, da jo je odkrivanje zanimivih koščkov naše lepe dežele povsem prevzelo.
Večerje poimenovala "iz popotne bisage" zalo, ker po njenem mnenju človek ne potrebuje nič več kol navaden revež, da odkrije kak lep konec Slovenije. Če si lačen, si na poli nabereš brusnic, odžejaš se ob bistrem studencu, prisluhneš ptičjemu petju, srkaš mir, se čudiš veličastju gora, nastavljaš soncu lice. da te poboža   samemu sebi dovoliš. da ti je lepo.
Alenka Veber si že deset let prizadeva, da bi ljudi navdušila nad kulturno dediščino, lako obiskuje ljudi po številnih slovenskih krajih, da bi začutili dragocenost sto in več let starih
Zgodnje obrezovanje
Zaradi izredno toplega februarskega vremena se je marsikateri gospodar lotil obrezovanja sadnega drevja in trle okrog domače hiše. Kamera je ujela Darka Šemrova, ki je pri znancih obrezoval preko sedemdeset lel Staro jablano na Šolski ulici; jablana prav vsako leto dobro obrodi.
nmann
Oh :x«kih Ihnnjuninih tilcr. predmetov, stavb, pa ludi pesmi in zgodb. Da bi starim predmetom in stavbam vdihnili življenje.
Plešnarjevi hiši smo življenje vdihnili vsi. ki smo se ta večer zbrali v njej. Privoščili smo si drugačen večer. Večer, ko smo imeli priložnost s sočlovekom izmenjati besedo ali dve. Večer, ko smo drug drugemu podarili čas. Večer, ki jih je premalo. Gospa Alenka je večer po uvodu Ingrid Kovač Brus začela s pravljico, s sporočilom s katerim naj sklenem svoje pisanje: V življenju je potrebno, da vsak skrbno polni svojo kaščo življenja svoj pehar s pšenico. Pšenična zrna simbolizirajo jasne misli. Teh naj bo. ko se klobčič življenja razvije, čim več. Kadar pa se ponudi priložnost. SVOJa pšenična zrna delimo s soljudmi.
Darja Mcrluk
Darko Scmrov visoko v krošnji.
Obrezovanje starih jablan ni ravno enostavno, saj so drevesa zelo visoka, in obrezovalec mora pazili, da se mu ne /Ionu kaka trhleča veja ali da se mu ne spodmakne lestev. Pri tovrstnem Obrezovanju velja spoštovati pravilo starih ljudi, ki pravijo, naj se gospodar nikar sam ne loti obrezovanja, ker se mu zdi škoda vsake vejice. Sosed lahko tO brez čustvene prizadetosti Strokovno ugotovi, kaj je treba odžagati ali obrezali, zlasti na stari jablani.
Besedilo infotoi France lir as
{VEStM TON
TERMOTOM d.o.o., IOC Zapolje IV/6, 1370 Logatec T +386 1 759 12 10, F +386 1 759 12 15, E info@termotom.si, W www.termotom.si
Smo podjetje, ki je že vrsto let specializirano za distribucijo in vgrajevanje raznovrstnih plošč, kot so polikarbonatne plošče LEXAN in Fastlock UNI. V našem programu najdete tudi visoko kvalitetne akrilne plošče ALTUGLAS, lepljene plošče BLIZZARD in ekološke pohodne plošče DECODECK.
Zaradi vse večje potrebe po strokovnem kadru vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo novega sodelavca/sodelavko na delovno mesto
VODJA PROJEKTOV m/ž
Izobrazba: gradbeni inženir ali tehnik. Opis dela: koordinacija in vodenje projektov. Zahteve: znanje Autocada in angleškega jezika, najmanj 3 leta delovnih izkušenj (tehnik: 5 let) na podobnem delovnem mestu in vozniški izpit B kategorije. Zaželjen tudi strokovni izpit. Ponujamo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Prijave pošljite na naslov:
Termotom d.o.o., IOC Zapolje IV/6, 1370 Logatec, najkasneje do 29.3.2008.
Fotoobjektivnost
S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti
Logaški Stonehenge
Zc nekajkrat sc mi je zazdelo, da se logaški druidi zbirajo pod smučiščem na Sekirici in skrivoma častijo Sonce. Morda so v teh dneh, z obilo dežja, spremenili taktiko in zaplesali indijanski ples dežja. Vsekakor bodo bodoči arheologi izračunali, da je diagonala med severnim in južnim stebrom logaškega Stonehengea natančno tretji koren razdalje med zakonodajo in rešitvami urejanja prostora.
Tudi Žibrše se vidijo od zgoraj
Veliko vznemirjenje me je spreletelo, ko sem ob novem letu prejel Logaški koledar zračni posnetki 1957 2007. Mrzlično sem iskal posnetek Žibrš, domačega kraja, saj si človek želi pogledati na domače dvorišče tudi iz drugega zornega kota. Vznemirjenje pa je bilo toliko večje tudi zato, ker sem oktobrskega dne, koje fotografŽnidaršič poslikal naše kraje za koledar, tudi sam preletaval Žibrše in pri tem ujel v objektiv okrog HO žibrskib motivov. Želel sem svoj pogled primerjati z njegovim.
Logaški Stonehenge
Besedilo in Joto: KRAS
Tam spodaj so pa /ihrše.
Pa glej ga zlomka, posnetka Žibrš na koledarju nisem našel. Premalo mesecev in njim namenjenih strani ima koledar, da bi na njih lahko predstavili vse kraje naše občine. Ali pa je vzrok celo kje drugje, saj si podobo našega občinskega središča lahko ogledujemo kar na straneh petih mesecev.
Kakorkoli že to pol vam ponujam pogled na osrednji del Žibrš. Pri preletu je bil v helikopterju tudi kolega, snemalec TVS, in njegove posnetke bomo lahko že v kratkem videli na logaški kabelski televiziji.
Besedilo in Joto: Branko Kapnik
Smetnjaki v pravo napoto
Nil
Smetnjaki v pravo napoto.
Slari   cesti   pri Urusovcm
* SELISKAR
Betajnova 16. Vrhnika T 01/750 22 52
kozolcu nepregledni ovinek zakrivajo še na skrajni rob ceste postavljeni smetnjaki. Prava sreča je, da v tem nepreglednem ovinku zaradi (prc)velike hitrosti avtomobilistov še ni prišlo do večje nesreče.
Vranjo Bogataj