APRIL 15 P Vel. petek IG S Vel. sobota 3 7 N Velikanoe 18 P Apoloni j 19 T Leon IX.. p. 20 S Neža Mont. 21 C Anzelm P Aleksander,m.+ 28 S S Jurij 24 N Bela nedelja 25 P Marko 2G T Peregrin 27 S Cita 28 Č Pavel od Križa 29 P Peter Vel. + 30 Katarina Sijen Q PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V. ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) stev. (no.) 79. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. APRILA _ FRIDAY, APRIL 22, 1938 letnik (vol). xlvil - «13 čehoslovaška obvestila Italijo, da ji priznava zakonito pravico do Abesinije. — Anglija skuša pridobiti Italijo, da razrahlja zvezo z Nemčijo, s čimer bo ta bolj . dostopna za pogajanja. — Italija s tem pridobiva. Rim, Italija. — Kak mogočen vpliv lahko izvaja Anglija na politiko evropskih držav, imamo te dni dva jasna dokaza. Prvi je v tem, ko se je takoj po sklenitvi pogodbe med Anglijo in Italijo objavila vest,da namerava slediti Francija vzgledu Anglije in pod-vzeti enake razgovore z Mus~ solinijem. Drugi dokaz angleškega vpliva pa je doprinesla zdaj Čehoslovaška. Čehoslovaška vlada je zadnji torek presenetila Evropo, ko je uradno naznanila, da priznava Italiji legalno pravico do Abesinije. Njen tukajšnji poslanik, dr. Čvalkovski, Je obiskal italijanskega zun. ministra Ciano in mu sporočil, da njegova vlada ne nasprotuje, da bi italijanski'kralj nosil tudi naslov abesinskega, cesarja. To je zopet nova zmaga za italijansko vlado, ki si jo je izvojevala edino s svojo zvezo z Nemčijo. Namen vsega tega ^e popolnoma prozoren, nam-i'eČ, da se Italija z raznimi koncesijami nekako podkupi, da bo razrahljala svoje prijateljstvo s Hitlerjem in se naslonila na demokratične države. Enako je tudi očividno, da stoji v ozadju za tem Anglija, v čehoslovaškem zunanjem ANGLIJA KUPUJE LETALA Več sto aeroplanov si namerava nabaviti v Ameriki. London, Anglija. — Na poti v Ameriko je posebna komisija, poslana od angleškega zračnega ministerstva, ki ima nalogo, da nakupi v Zed. državah več stotin bojnih aeroplanov. Najprej pa bo morala komisija najti kako pot, da se bo lahko izognila ameriškemu nevtralnostnemu zakonu, ki bi utegnil ovirati ta izvoz. Anglija potrebuje aeroplane, da bo po njih številu lahko tekmovala z Nemčijo. Dasi so njene tovarne v stalnem obratu, pa tega sama ni mogla doseči in jih je zato prisiljena uvažati. -o- PAPEŽ ODIDE NA LETOVIŠČE Vatikan. — Tukajšnji krogi trdijo, da je skoraj gotova stvar, da bo papež Pij odšel na svoj letoviški grad Gandol-fo 30. aprila. Domneva se, da se poda na letovišče tako zgodaj zato, da prepreči zadrego, ki bi utegnila nastati, ko pride Hitler 3: maja v Rim na ministrstvu sploh nič ne pri-'obisk. Kakor znano, ne vlada-krivajo svojega prizadevanja, jo med Vatikanom in Hitlerjem ravno najboljši odnošaji, toda kljub temu bi mednarodni običaj zahteval, da Hitler kot glava države, obišče vrhovnega glavarja cerkve. Če bi tega ne storil, bi se utegnili odnošaji med njima še bolj poostriti. -o- NAZIJI ZAPLENIJO HABSBURŠKE POSESTI NA DELU Rusko ljudstvo skušajo odvrniti od praznovanja Velike noči. da bi čim najbolj ustregli Angliji v vsakem oziru. Cilj pa, ki ga zasleduje Anglija pri tej Politiki, je v tem, da Nemčijo Čim najbolj oslabi, toda ne z namenom,, da bi ona lažje u-darila na Nemčijo, marveč, da Napravi Hitlerja bolj .dostopnega za pogajanja. Kakor že °menjeno, ima angleška vlada v načrtu zvezo štirih glavnih evropskih držav, Anglije, Francije, Italije in Nemčije, s cimer bi se odstranila nevarnost za mir. Pričakovati je,da bodo zdaj Redile še druge evropske dr-zave s priznanjem Abesinije Galiji, in tako bo ta lahko tri-umfirala. Od velesil ji boste 2anikali pravico do Abesinije Potem le še Rusija in Zed. države, toda pričakuje se, da "O na zadnje skušala izvajati diplomatski pritisk, naj se pridržijo ostalim. Priporočilo glede primarnih volitev Chicago, 111. — Državni se-natar J. O. Monroe je poslal °krajnemu sodniku Jareckiju Pismo, v katerem priporoča, |la-j se sistem za primarne vo-izpremeni v toliko, da bo' ^ak volilec lahko izbiral kandidate za obe stranki, denio-j^atsko in republikansko; o-.°ji bi namreč bili na eni sami jsti. Jarecki je v torek dejal, a Predloga še ni natančno Preštudiral, vendar se mu zdi, a bi po tem sistemu lahko ako stranka nagovorila svo-® volilce, da volijo za najslabšega kandidata druge franke, in tako svoji stranki a8iguraj0 zmag0 pri giaVnih Volitvah. Berlin, Nemčija. — Kakor se je objavilo zadnji torek,, je nazijska vlada izdala zaporno povelje za Habsburžana Otona, sina pokojnega avstrijskega cesarja Karla, s Čimer si je zasigurala pravico, da lahko zapleni večji del premoženja, ki ga ima družina Habsburža-nov na Avstrijskem. Neki list, ki poroča -o tej zadevi, žigosa Otona kot izdajalca, ki je pobegnil v Pariz in prosil tamkaj pomoč za Avstrijo proti Hitlerju. Posestva Habsburža-nov v Avstriji se cenijo na o-krog deset milijonov dolarjev. Takoj po vojni je država ta posestva zaplenila, a so jim bila vrnjena pod vlado Dollfus-sa in Schuschnigga. -o- GEN. PERSHING ŽE POTUJE Chicago, 111.— General Pershing, ki je bil pred nekaj meseci težko bolan, je zdaj že toliko boljši, da, lahko potuje. Tako se je zadnji torek vozil skozi Chicago v New York k poroki svojega sina. Riga, Latvija. — Prihodnjo nedeljo bo obhajala pravoslavna cerkev svoje velikonočne praznike in ta čas si je v Rusiji izbrala- organizacija brezbožnikov, da s podvojeno intenzivnostjo skuša odvrniti ljudi od cerkve. Njih načelnik, J. Gubelmann, je objavil, da se bo tekom praznikov vršilo okrog 15,000 brezbožni-ških zborovanj širom Rusije, na katerih se bo skušal zanesti med ljudi protiverski vpliv. Kljub dosedanjemu delu svoje organizacije pa priznava Gubelmann sam, da je vera, še zelo močno usidrana med ruskim ljudstvom, zlasti na de-^li in da je 30,000 krščanskih kongregacij uradno registriranih. Tudi v sovjetskih listih, dasi so priobčili objavo brezbožnikov,, se lahko opazi velikonočni duh, kajti v njih so številni oglasi, v katerih se priporočajo razni priboljški za praznike. -o- NEPRIJETNA AFERA V HOLC Washington, D. C. — Generalni svetnik Home Owners' Loan Corp., Horace Russell, je zadnjo sredo kar na hitrem resigniral s svojega urada. Uvidel je, da je ta korak najboljši, kar jih more napraviti, ko se je razkrilo njegovo nepravilno postopanje. Mož, ki je star 40 let in je poleg omenjene službe bil tudi predsednik federalne advokatske zveze, je namreč izrabljal svoje visoko mesto v to, da je oglašal nekega drugega advokata, O. B. Taylorja, ki je resigniral od HOLC in šel v privatno prakso. Storil je to potom pisem, pisanih na papir s HOLC glavo, katere je razposlal tisočerim advokatom in drugim osebam širom dežele. Russell se je opravičil za napako, ki jo je storil, ter obenem podal resignacijo. ZDRAVNIK PRIPOROČA PITJE VODE Pittsburgh, Pa.— Na zdravniškem zborovanju v tukajšnjem mestu je bil zadnji torek navzoč tudi znani zdrav nik dr. C. W. Mayo iz Rochester, Minn., kateri je govoril o zdravilni vrednosti vode. Pov-darjal je, naj se nihče ne boji piti vode, kajti to sredstvo je poceni in eno najboljših, da se ohrani telo zdravo. Priporočljivo je, izpiti kozarec vode pred vsakim obedom in sploh naj bi normalna oseba povžila okrog osem kozarcev vode na dan, je dejal. KRIZEMJVETA — Praga, Čehoslovaška. — Neki tukajšnji list poroča, da je po vesteh iz Berlina dala nazijska vlada poklicati domov vse nemške častnike, ki so izstopili iz službe in živeli kje v inozemstvu. Vzrok za to je, ker nova nemška armada potrebuje več častnikov. — Berlin, Nemčija. — Nazijska vlada je i:-;ala odločbo, po kateri bodo morali vsi pro-testantovski pastorji izreči prisego zvestobe Hitlerju, drugače bodo odpuščeni brez pokojnine. V mnogih krajih, kjer se to že izvaja, se je število pastorjev uprlo. — Vatikan. — Tukajšnje glasilo objavlja, da je bilo v teritoriju španske vlade pobitih skupno 1379 redovnikov, pripadajočih 27 različnim re-dovom. Za posvetne duhovnike pa poroča, da jih je bilo na stotine pomorjenih. ZAROTA Do 2000 fašistov aretiranih v Rumuniji vsled zarote,ko so skušali zajeti kralja in proglasiti fašistično državo. Bukarešta, Rumunija. — Pred pžlr dnevi je bilo poroča-i;o, da so dale oblasti aretirati v Rumuniji okrog 300 oseb, ki so bile zapletene v nazijsko zaroto proti vladi. Te dni pa so sledile nadaljnje objave, iz katerih se razvidi, da je morala biti zarota v resnici izredno dalekosežna, kajti izvršilo se je še več aretacij, da je zdaj v ječi skoraj 2000 oseb. 'l^ltf; Kakor se iz uradnih virov poroča, je bil namen zarotnikov, ki pripadajo fašistični organizaciji Železne garde, da ujamejo kralja Karte, ko bi ta prisostvoval slovesnostim pravoslavne Velike noči prihodnjo soboto, in nato proglase fašistično državo. Oblasti so- vedele za zaroto Sz Jugoslavije Žalostne posledice kratkega nesporazuma med delavci, ki so se sprli vračajoč se z dela proti domu. — Velika razrvanost med mladino na jugu. — Smrtna kosa —' Razne nezgode in nesreče. Prepir med delavci Ljubljana, 31. marca. — Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo: V Gradišču je več delavcev kopalo v vinogradu posestnika Antona Solina iz Stojnc, župnija Sv. Marko. Po večerji so se napotili proti domu. Med potjo pa je nastal prepir, med katerim je Janez Kelenc iz Sojne udaril brez vsakega vzroka Antona Mustra iz Gradišč z držajem motike. Nato je hotel udariti še Kelca Franca, ki ga je pa v silobranu prehitel in udaril Kelenca z ostrino motike po glavi. Muster in Kelenc sta obležala nezavestna. Mustra so spravili domači v hišo. Kelenca so pa ponoči prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je za poškodbami umrl. Kelc je že več dni, toda so se.prevadaa-js.vcie dejanje priznal, izgoyar MATI PRI HČERINI ZLATI POROKI Coldwater, Mich. — V cerkvi Matere božje sta se pred 50. letfi poročila Mr. in Mrs. Mich. Herman iz Bronsona. V isti cerkvi sta zadnji ponedeljek obhajala zlato poroko Posebnost pri tem je bila, da je poročnemu sprevodu na čelu korakala nevestina mati, Mrs. Mary Sikorski, ki bo meseca junija praznovala svoj stoti rojstni dan. in na tihem pripravljale, da so nato lahko udarile s sigurnostjo in po celi državi istočasno. Poleg aretacij udeležencev so zajele tudi velike množine orožja, municije in dokumentov.Načelhik Železne garde, Comeliu Codreanu je bil med tem že obsojen na šest mesecev ječe. Kakor se trdi, je imel v tej zaroti Hitler svojo roko vmes, kajti, ako bi prišla Rumunija pod njegov vpliv, bi si s tem pridobil nekako trdnjavo proti sovjetski Rusiji in do ruske Ukrajine, na katero že dolgo meče oči, bi injel potem le prav kratek skok. Dasi je začasfio ta zarota izjalovljena, vendar nevarnost nikakor ni odstranjena, kajti iz fašističnih krogov samih se povdarja, da je njih organizacija že zdaj močna ter jo bo Codreanujeva aretacija le še ojačila, kakor je svoječasna Hitlerjeva aretacija v Nemčiji okrepila nacizem. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Ne reci jutri bom agitiral za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj in pridobi kakega svojega prijatelja, da se nanj naroči? NACIJONALISTI NA POHODU ja se pa, da je to storil v silo-bfanu. Tudi priče zatrjujejo, da bi bil Kelc gotovo mrtev, če bi se bil za trenutek zakasnil in ne udaril Kelenca. Kelca so orožniki zaprli. -o- Obupana mladina Ljubljana, 26. marca. — V Beogradu so trije mladeniči obrtni vajenci sklenili končati svoje življenje. Prisegli so, da bodo v kratkem času izvršili samomor. Pred nekaj dnevi so enega, ki je bil sin ruskega emigranta in vajenec tipografske stroke, našli mrtvega na Kalemegdanu. Mladi samomorilec je imel pri sebi pismo, v katerem zatrjuje, da si je vzel življenje, ker je spoznal njegovo brezvrednost. Obupana mladina ni več novo poglavje v sodobnem življenju in žalosten primer bi bil že pozabljen, če ne bi zdaj na strašen način končal svojega življenja najboljši prijatelj mladega Rusa, ki je bil graverski vajenec. Ta mladeniq, ki je doma iz Subotice, a je živel že nekaj let v Beogradu, je skočil pod subotiški vlak, ki ga je strašno razmesaril. Ko so o vzi-okih njegovega obupa vpraševali njegovega prijatelja in vrstnika, ki je doma iz Beograda, je ta izpovedal, da je tretji član mlade družbe, ki se je zarotila proti življenju, in da misli tudi on prej ali slej posnemati zgled svojih dveh prijateljev. -o- Nevaren požar v Boh. Bistrici Proti koncu meseca marca je nekega popoldne nenadoma začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Jožeta Ur-banca,po domače Kmeta, v Bohinjski Bistrici, ki ima hišo skoro sredi vasi. Ogenj se je silno naglo razširil in zajel celo poslopje. Na plat zvona, žvižg lokomotive na postaji in klic sirene na žagi so prihiteli gasilci, toda že se je na eni strani vžgalo pri Vandrovcu, na drugi strani so pa plameni lizali Urbančevo hišo. Po dolgem trudu se je gasilcem iz Bistrice, Kamenja,. Nemškega Rovta, Nomenja in Češnjice, posrečilo da se ogenj ni širil naprej in tako rešili celo vas, katero so plameni pretili uničiti. -o- Smrtna kosa Na Smoliuku pri Rušah je umrl France Grizold, daleč znan katoliški in narodni gospodar, sin znanega pohorske^-ga narodnega pevca, pesnika in ljudskega prosvitelja Davorina Grizolda. France Grizold je bil eden najodličnejših slovenskih mož, kar jih je bilo med kmečkimi posestniki v zadnjih desetletjih. Rojen je bil 1. 1852 in je na Grizoldo-vem gospodaril celih 6-5 let. --o-- Slučaj Po Ljubljani je hodil pred kratkim srednjevisok moški, kostanjevih, že nekoliko osivelih las in močno poraščeno brado. Sodijo, da je morebiti to Franc Primar iz Nadgorice pri Črnučah, okraj Ljubljana, ki ga že 22 let pogrešajo. Bil je v ruskem ujetništvu in ie najbrže že pozabil svoj mater-ni jezik. Med tem časom mu je doma umrla mati, brat Štefan se je na domu poročil, enako tudi brat Pavel, ki je v poštni službi v Mariboru. — Sedaj se je dozdevni France izgubil in ne vedo kam za njim. » j -o- Nevaren prehlad V celjaki javni bolnici je pred kratkim podlegel pljučnici Martin Remic, po domače Rojten, posestnik in gostilničar v Šmartnem ob Dreti. Remic se je bil ijekaj dni poprej odpravil na splavarsko potovanje po običaju tamošnjih gostilničarjev in je po nesreči padel v še zelo mrzlo Dreto, kar je postalo zanj usodno. Dočakal je 48. Kampanja Amer. Slovenca Nacijonalistična armada, ko je bila pri svojem prodiranju proti Barceloni na tem, da prekorači neki zasilni most, zgrajen preko reke Ebro. S2B bo zaključena čez osem dni. Ali si tekom te kampanje kaj storil za razširjenje katol. tisk med nami? Ako si, veliko dobro delo si napravil. Ako še nisi, še imaš čas, še lahko nekaj napraviš. Imaš sorodnike, prijatelje, sosede, stopi k njim in pridobi jih za katoliško časopisje. Širiti katoliški tisk je veliko misijonsko delo! Pomagaj pri tem delu! an 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 22. aprila 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v AmerileL Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tista: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta_________1.75 Dsamezna številka_________ 3c The first and the Oldest Slovene, Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year____ For three month«_____ __$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year__3.00 For three months___1-75 Single copy__________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Največja skrivnost našega stoletja Zadnje tedne pada v oči, da igra velika Sovjetska Rusija sredi izredno razgibanega političnega življenja v Evropi tako zabrisano vlogo. Ko doživljamo dogodke, ki tako rekoč spreminjajo zunanji obraz Evrope, se pa glas Sovjetske Rusije komaj čuje. Prejšnje čase, ko je zborovala Zveza narodov v Ženevi, smo bili vajeni drugih reči. Ni minilo skoraj dneva, da ne bi Litvinov, zastopnik sovjetov, k vsem vprašanjem svetovne politike zavzemal — seveda na svoj način — stališča. Litvinov ni nastopal v diplomatičnem smislu ravno spretno, toda vedno z veliko aroganco in cinizmom. V poslednjem času res da ni zborovala Zveza narodov, vendar pa evropski politiki niso zamudili na en ali drug način opredeliti stališče svojih držav. Samo Sovjetija je molčala. Sovjetska Rusija molči morda zaradi tega, ker sploh ne more drugega, kakor molčati. Molči, ker ne more več povedati svetu še kaj drugega, kakor to, kako silno bi rada premenila neizbežno usodo svojih rdečih zaveznikov v Španiji. V resnici se ne more reči, da ne bi boljševiki storili prav vsega za .španske komuniste. Pošiljali so tja svoje vojaške izvedence, nakopičili so v rdeči Španiji ogromne količine najmodernejšega vojaškega materiala. Kominterna je nabirala in še danes nabira po vsem svetu prostovoljce za španska bojišča. Storila pa je Sovjetija tudi diplomatično prav vse, kar ji je bilo mogoče za rdečo Španijo. Posredovala je v njen.prilog v Ženevi in zadnje čase ponovno v Parizu. Bila so tudi direktna pogajanja med Barcelono in Moskvo. Zadnje dni poročajo, da je Moskva podprla špansko ljudsko fronto z ogromno množino vojnih letal, ki bi morda še v zadnjem hipu utegnili obrniti vojno srečo v prilog španskih sovjetov. Toda to so obupna dejanja. Zdi se namreč, da je Rusija zunanjepolitično izčrpana zaradi krvoprelitja v notranjosti. Stalin je dal poklati najboljše sinove komunistične revolucije. Tudi napram Češkoslovaški je moral izjaviti, da v primeru nevarnosti ne bo mogla računati na njegovo pomoč. Sovjeti so na Stalinovo zapoved pobili svoje najboljše generale zaradi strahu in nezaupanja rdečega diktatorja. Sedaj mora nedelavno gledati, kako drugi oblikujejo obraz Evrope. Evropa se sovjetov ne hoji več, ampak ima kvečjemu le gnus pred njimi. Gnus tudi pred nečloveškim barbarstvom, s katerim so bili uprizorjeni procesi proti žrtvam Stalinove diktature. Med najbolj nenavadnimi okoliščinami je vsakokrat vzbudilo največje presenečenje brezpogojno priznanje vseh obtožencev, ki so se kar davili od obtoževanja samega sebe: mi smo krivi! mi smo vohuni! mi smo izdajalci! mi smo lopovi! Tako so vsakokrat klicali obtoženci in do podrobnosti navajali svoja izdajstva in zločine, nameravane umore in tako dalje. To je vedno vzbudilo največje presenečenje v svetu. Nikdar niso obtoženci poskušali, da se branijo, ali da zavrnejo strahovite obtožbe državnega tožilca. Še sami so poleg tega navajali nove zločine. Nikdar se ni zgodilo, da bi otoženci pokazali sploh voljo, da se branijo. Ako pa je kdo vendarle samo poizkusil z obrambo, je po 24 urah pričel z drugimi vred samega sebe obtoževati. Kako je kaj takega mogoče? Tako se sprašuje ne le ves svet, ampak to ostaja zago-netka tudi za priče, ki so prisostvovale omenjenim procesom. Tako na primer piše znani angleški časnikar Ward Price pod naslovom "Največja skrivnost stoletja", da se še nikdar v zgodovini ni zgodilo kaj takega, da bi se moglo primerjati s tako krvavo in neverjetno dramo, kakor so procesi v Moskvi. Tudi pisatelj s še tako bujno fantazijo bi moral izpovedi obtožencev imeti za neresnične, ker ni mogoče, da bi ljudje sami silili pod 'tako mučnimi okoliščinami v strašno smrt. Priznanja bi si bilo mogoče razložiti samo po uporabi mamil ali hipnoze. Toda takšnih mamil zaenkrat znanost ne pozna in vsi podatki o tem so zaenkrat ugibanja brez solidne znanstvene utemeljitve. Hipnoza pa predpostavlja primeren medij, česar pa pri vseh obtožencih redno in vselej gotovo ni bilo. Po vsej verjetnosti bo že najboli resnična torej trditev, da so obtoženci v ječah boljševiške policije bili tako strašno mučeni, da so jih te muke telesno in duševno popolnoma strle in da so bili končno pripravljeni rajši vse povedati in vse priznati, kar so krvniki hoteli, kakor pa se še nadalje izpostavljati nečloveškim mukam. Neki sovjetski uradnik, ki je zbežal v Pariz, opisuje v pariških listih satansko preračunanost raznovrstnih mučenj, ki žrtev popolnoma zmehčajo in njegovega duha uklonijo ter zlomijo. V Lubjanki, posebni moskovski ječi, ki je namenjena za preiskovalni zapor, so jetniki na razne načine mučeni, kar opravljajo Kitajci, Tatari in Mongoli. Prvi način je "mučenje z vodo". Jetnika pri-vežejo k steni, nakar spuste na njegovo glavo tenak curek zelo slane vode, ki se vliva čez oči in povzroča silovite bolečine. Tem začetnim mukam slede polivi z ledeno mrzlo vodo, nato s kropom in končno neke raztopine kislin, ki zapuščajo po vsem telesu peklensko žgoč občutek, da bi si človek raztrgal kožo s telesa, če ne bi bil na rokah in nogah težko uklenjen. Nadaljnja stopnja mučenja je z ognjem, ko nesrečneža zbadajo in žgo z žarečim železom in v rane vlivajo vroče olje. Še strahotnejša so nadaljnja mučila, ki jih ni mogoče niti popisati, tako satansko rafi-nirana so. En način na primer predstavlja mučenje s podganami. Jetnika, ki že ni spal več noči, zapro v tesen in temen prostor, v katerem je veliko sestradanih podgan. Po par dneh je po tem mučenju vsakdo na meji blaznosti. Pri zadnjem procesu je bilo mogoče opazovati delovanje boljševiške policije na sovjetskem diplomatu Kre-stinskem. Krestinski je pri svojem prvem zaslišanju preklical vsa priznanja, ki jih je dal v preiskovalnem zaporu. Takoj nato ga je poglavar policije Ježov dal pripeljati nazaj v Lubjanko. Najprej so ga konfrontirali z njegovo ženo, nato mu zagrozili z mukami in ker je še vedno ostal pri svojih izpovedbah, so ga odpeljali v kleti ječe in izročili v obravnavo "specialni brigadi". Kar je Krestinski sedaj trpel, je zadostovalo, da se je po nekaj urah spremenil v telesno in duševno razvalino. Morali so mu vbrizgati neko tekočino, da je bil sploh še zmožen za obravnavo, na kateri je seveda nesrečnež gladko vse priznal, kar so od njega hoteli. To je velika skrivnost našega stoletja. Toda še mnogo večja skrivnost je v tem, da se dobe še tudi danes v civilizirani Evropi ljudje, in sicer odrasli ljudje, ki gledajo v Moskvo s hrepenečimi očmi in vidijo v njej središče nove kulture, rojstvo novega, boljšega, srečnejšega človeka. Še se dobe ljudje, ki iz Moskve pričakujejo odrešenja in izboljšanja usode človeštva. In to je brez dvoma največja skrivnost našega stoletja. POMLADANSKI KONCERT ZARJE So. Chicago, 111. Ne bilo bi lopo, če bi v našem listu ne omenili pevskega koncerta, na> katerega se pripravljajo naši cerkveni pevci in ki ga bodo priredili na belo nedeljo 21. aprila zvečer ob 7:30 v cerkveni dvorani. — Mnogim naročnikom in fara-nom v naši naselbini je znano, da pevsko dr. "Zarja" oskrbuje cerkvene slovesnosti s petjem vsako nedeljo na koru že nad 13 let. Ce samo malo pomislimo, moramo pripoznati, da so s petjem in še zlasti z vajami, združene žrtve. Koliko prostega časa porabijo pevci za svoje učenje,je težko povedati. Toda. za to se menda ne pritožujejo. Upravičeno pa pričakujejo za ta svoj trud priznanja občinstva, ki ga občinstvo pokaže tedaj, ko ima- jo pevci svoj nastop v dvorani na odru, ali pri kaki drug^ pevski prireditvi. To je menda najmanj, kar jim farani lahko dajo, za njihov trud. Navada je, odkar obstoji cerkveni zbor Zarja, da imajo na belo nedeljo takozvano pevsko prireditev ali pevski koncert. Izbrali so si to nedeljo zaradi tega, ki je najbližja velikonočni nedelji, prva vesela nedelja po Gospodovem vstajenju in zato najbolj primerna ravno za prireditev pevskega društva, ko smo še vsi pod veselim vtisom velikonočne Aleluje. Kakor se sliši, bo letos prav izvrsten program. Zlasti nekatere pesmi bodo jako lepe in prav gotovo bodo na občinstvo tudi učinko vale. — Gotovo bodo udeleženci koncerta z veseljem pozdravili sodelovanje pevskega društva "Adria" iz Chicage, cd sv. Štefana, ki bo pomagalo,. da bo koncert pestrejši. Oni so že naši stari znanci, ki se radi odzovejo povabilu in radi sodelujejo, samo če niso ravno tedaj zaposleni doma. Za letos so obljubili da pridejo in nam prinesejo s seboj "Zlato kanglico", ki je pri nas še nismo slišali, torej nekaj novega. — Zato farani, pridite v nedeljo 24. aprila zvečer v velikem številu v cerkveno dvorano na koncert. Čisti dobiček, kolikor ga pevci napravijo, pojde itak največ zopet za cerkev,, to je za nabavo not in pesmi za cerkveni kor. — Torej nasvidenje v.dvorani. Ljubitelj petja -o- BRIDGEVILČANOM V NAZNANILO Cleveland, O. Ko sva se v Strabanah, Pa., srečala z Mrs. Uršulo Ušenič-nik, je pripomnila: Mr. Grdi-na, na belo nedeljo pa pridite v Bridgeville, Pa. — Dobro! sem rekel; pa naj velja! Bela nedelja se pa kaj hitro približuje. Rojaki tam okolu fare sv. Barbare naj torej pridejo v nedeljo 24. aprila zvečer v dvorano, da bodo videli mnogo slik, prav takih, ki jih bedo najbolj zanimale. To se pravi, da bodo slike po večini naše domače slike. Slike bodo iz stare domovine, pa tudi iz Amerike. — Za nas so take slike najzanimivejše. — Menim, da mi ni potreba naštevati vseh imen slik, toda, toliko vam pa že povem, da bo predstava dolga tri ure in slike bodo na izbiro in tako upamo, da bo vsak zadovoljen z njimi, kakor so bili dosedaj zadovoljni še povsod, kjer so jih gledali. — Zato še enkrat, kdor je prijatelj slik, naj se potrudi v nedeljo 24. aprila v dvorano. A. Grdina, lastnik slik -o- TO IN ONO IZ VINORODNE DOLENJSKE šmihel pri Novem mestu V Šmihelu smo ixneii skoraj 3 tedne najlepšo sončno pomlad. Noči so bile mrzle in ledene, dnevi pa rajsko sončni. Vrtnarjem so noči vso zimsko solato skuhale, ter stebelce vrtnicam ožgale s slano. Grm ima občutno škodo. Na Grmu je tudi lanska toča pustila žalostne sledove v drevesnici. Letos so morali mlada drevesa za Dolenjske sadjarje drugod naročiti, njihova drevesa je toča vsa oklestiia in niso porabna. — 25. marca jc ponoči sneg vse pobelil. Danes ga več ni, le Gorjanci se še ponašajo z belimi kučmami. Vrtovi in polja pa že kar lepo zelenijo. Belokranjska, dežeilca sonca, že širi vonj po cvetočih breskvah, črešpjah. Bog nas varuj takih nesreč kakor preteklo leto. Ce j ride še letos toča ali suša, potem bomo vsi okušali grozote lakote. Ze letos so naše vasi: Vrh, Podi j u-ben, Stranska vas, tudi ftegerča vas, Boričevo dobesedno glado-vale. Ljudje žive od clanes do jutri. Vso zimo ni bilo na mizi drugega kakor močnik, žganci, močnik in žganci. Reveži so pozabili na kruh. Država je poslala več vagonov koruze kg po 1 din. Ali sirote niso imeli denarja in /.daj si z delom na cesti zaslužijo koruzo. Pred kratkim so deiiii rumeno žito po družinah. Za vsakega člana so dobili 10 kg. To naj bo ali za setev ali hrano. — Nekaj čudnega pa je to; gostilne pa niso prazne. Zlasti ob nedtijah in praznikih je veselo življenje pred cerkvijo. Ponoči se vračajo židane volje ob 11, 12, ali tudi ob 1 domov. Ej, ko bi niši možje znali malo bolj varčevati, koliko manj trpljenja bi bilo v. družinah. Pri nas je veliko ljudi zbolelo. V Novem mestu se prav v teh dneh bori s smrtjo znani lekarnar g. Bergmann. — Težko če bo prebolel hudo pljučnico. Dve mali sirotki in vdova mamica, sedaj predsednica društva "U-druženih" — bodo bridko jokaii ob slovesu. Slišim, da ga samo umetno z injekcijami še ohranjajo pri življenju. Iz Ljubljane se mislita vrniti na očetov dom gospod Ivan Lavreričič z ženo Justino — prej KnafelJ j. Lani sta lepo popravila hišo in bosta zdaj očetu — bivšemu mežnarju — lajšala težke ure visoke starosti. V Novem mestu so iani popravljali kapiteljsko cerkev in odkrili v ladji stara gotska okna. Zdaj je uganka rešena, zakaj stoji cerkev poševno. Ladja je stala že v sredi 14. stoletja. Prezbiterij so sezidali povsem nov okrog 1. 1400, staro ladjo so pa spričo pomanjkanja sredstev le nekoliko dvig; uli in potem združili v poševni črti z novim prezbiterijem. To bi mogoče zanimalo novomeške in šmihelske rojake. V Stopičah še nimajo novega g. župnika. Šmihelski rojak g. Fink, ki je pred 5 leti imel novo mašo, je bolan in na dopustu. Za duhovnike moramo res moliti. Stari trdni pionirji vere in kreposti legajo v grob, mladina pa je tako omahljiva. Dogodki na Karavankah dajo militi. Sicer je tiho in mirno, ali vsak ve, da je os obrnjena na jug in vzhod. Da je umrla mati gospoda ministra in senatorja dr. Kulovca, ste gotovo čitali. Ženica je umrla v Ljubljani, ali želela je počivati na domačem pokopališču. Zato so jo prepeljali domov in na Sušicah položili k večnemu počitku. Poročevalec DEMjNE^jUATg odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: Din: S 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50........ 100 $ 12.25........ 200 $ 30.00........ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICII 1849 West Cermak Road CHICAGO, ILL. Lepa zgodba. — Porenta je dobil službo pri avtomatski družbi. "Tu imate ključ," je dejal šef. "Vsak dan boste obredli avtomate in pobrali denar iz njih." Tri tedne pozneje je prišel spet v pisano: "Ali bi mi lahko dali nov ključ? Starega sem izgubil." "Seveda," je rekel šef, "toda, kje ste bili ves čas? Blagajnik vas je vsako soboto čakal,. da bi vam dal plačo." 'Nebesa božja!' je vzkliknil Porenta. "Ali bom tudi plačo dobival." * * * Po notah. — Skladatelj Re-ger se je rad norčeval iz ljudi. Nekoč je imel velik uspeh na nekem dvornem koncertu, kjer je sam igral. Zlasti neka dvorna dama je bila zaradi njegovega igranja vsa navdušena. "In vse to ste igrali brez not?" je vzkliknila. "Kako si morete toliko melodij zapomniti?" Reger, ki jo je hotel potegniti, se je sklonil k njej: "Samo vam povem, da v resnici nisem igral brez not." "Pa jih vendar nimate pred seboj!" "Res, milostiva", je z zvitim nasmeškom odvrnil Reger. "Pred sabo jih nimam. To bi takoj vsakdo opazil. Pač pa ,iih vselej, kadar igram, položim na stol in sedem nanje... Tako jih nihče ne more videti." * * * Lesni trgovec. — "S čim se Pa ukvarjaš?" "Lesni trgovec sem postal." "Tako? Na drobno ali na debelo ?" "Za enkrat še nr: drobno. Po gostilnah prodajam zobotrebce". * * :js Izgovor. — Mati: "Verica, slišala sem, da si sinoči poljubila trgovčevega sina. Ali je to res?" Verica: "Res, mamica, a začel je on..." * * $ Kajenje prepovedano. — ^ nekem hotelu 'majo v podzemeljski garaži zelo opazen lepak z napisom: "Kajenje prepovedano! Mislite na strašni požar v hotelu 'Excelsiorju' Neki dovtipnež je k tem besedam pripisal: "Ne pljuvajte po tleh! Mislite na vesoljni potop!" * *|C !jt Bolje. — Prodajalec: Tu imam imenitno knjigo, ki bl jo moral vsakdo kupiti. Nje" naslov je "Sto poti, kako si pridobim žensko". Zakonec: Oglasil se boni drugič, ko boste imeli knji£° "Kako se ženske iznebim"- * * * Oglasi v "Amer. Slovencu imajo vsikdar uspeh! "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (104) (Meuopolitan Newspaper Scrvice) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS "Kaj misliš vendar napraviti z menoj in kani me misliš dati?" jc zopet vprašala Jane. — "Jsr/. te boni odnesel h Kavandavanda," odgovori beli ugrabitelj na vprašanje. — ' Kdo je to Ka-vandavanda?" vpraša Jane. "On je Kavandavanda!" reče zopet Ugrabitelj, kot Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. ' Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. ■ Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Waclsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemariich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičncga odseka: John Rolih, 52S Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedrčem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00. Sprejema se. člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-'icne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. ? IZ URADA GL. PREDSEDNIKA DSD. Joliet, Illinois. Ker je glavni odbor zelo zaposlen s spremembami in izdajo ^ovih certifikatov, mi ni bilo mogoče v zadnjih petih mesecih pojiti nikakih dopisov v naše glasilo. Enako zaposlen je tudi so-kfat glavni tajnik pri izdelovanju novih certifikatov, ker mora ^i to delo natančno in pravilno urejeno in zato vzame mnogo ča-Potem ko je najnujnejše končano, morata tajnik in predsed-Ill's; Podpisati vsaki novi certifikat po trikrat, fo se pravi za poštnino, poškodnino in bolniško podporo, ker vsak format odgo-VarJa za se. To pomeni, da se morava z sobratom tajnikom na sakih 500 certifikatov 1500 krat podpisati in to vzame časa. Pa, U(n ta trud bo pozabljen, ker z veseljem gledam v bodočnost in ^•Predek naše lepo finančno urejene katoliške bratske podporne 0l"ganizacije DSD., ki bo v ponos ne samo članstvu, ampak tudi rzavi, v kateri poslujemo in sploh v ponos vsemu slovenskemu in ^vatskemu narodu v Ameriki. Nekateri kritiki pravijo, da je ta nova lestvica previsoka in a ne bo privlačno za pridobivanje novega članstva. — Mogoče da bo privlačno za nas, ki smo že v letih. Toda, da vam pojas-l^1*1* da ne bo tako hudo. Imam ravno v rokah certifikat člana, je star 25 let in je zavarovan za $1000.00; mesečno bo plačeval ' kar bo zneslo za celo leto $18.36. In ta član je zavarovan Posmrtnino, poškodbe in operacije. Pomnite, da bo po tej estvici plačeval do svoje smrti in da se plačilo ne bo dvignilo. Po ®lr> vas še vprašam, kje dobite toliko zavarovalnine za tako k aihne prispevke. Toda, ne samo to. Ko je v certifikat v do-ern stanju, nosi po preteku treh let posojilno veljavo in podalj-j ''Je zavarovalnine za več let, mesecev in tednov, če bi mogoče an radi kake nesreče ne mogel plačevati svojih mesečnih prior. ?v" ^o so ugodnosti, ki so privlačne za bratske podporne ^nizacije. Ako bi mi tega ne sprejeli, bi naša mladina nikoli Ijj ^stopala v podporne organizacije, ampak v insurance. — To-2 0 tistim, ki vedno samo kritizirajo, namesto da bi se potrudili Pridobivanje novega članstva, da bi tako podprli sami svojo Podpor VABILO VSEM, KI ŽELE V RUSKI RAJ (Eden, ki je živel v njem) Pred kratkim so našli v Clevelandu v Cuyahoga reki človeško nogo, iz česar se sklepa, da se je zopet pripetil eden barbarskih umorov, kakoršnih je bilo zadnjih par let v Clevelandu že večje število, namreč, da je morilec razsekal truplo. Slika kaže, ko so v reki iskali še ostale dele telesa. novi šolski dvorani na Tenth St. •Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue 'L". Vsi v South Chicago, 111. Seja ie vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa.; tajnik Qeorge Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik Joseph Widina, 5113 Poe Way, Pitssburgh, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu,- 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111. — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway Street, tajnica Rose Ba-hor, 821 N. Center St.; blagajničarka Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place, Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., blagajnik Nickolas Pavlakovich, 309 Beech St. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na domu sobrata Michael Kelly, 12 Sycamore St. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, dsednik Mike Golda-eich' i, !k ,n blagajnik Sam Golda-0)iv'e i,.0',®0* 650. Vsi v Mount '15(1-1 L Seia se vrši vsako drugo v mesecu. društvo av. Družine, La Salle, Sth .reUs- Anton Št,rukel, 1101 — U-lG -I 7',Jmk Anthony Kastigar Jr., Il46 — 7.1 blaK" K«*tigar, s<; vrši v i ,Vsiv La Sallc' »»• ^'ia y šoicL; , 11 nedeljo v niesocu, Kl dvorani sv. R0ka, oh 1. uri popoldne; Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. S. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik l-'rank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less oh pol 8. uri zvečer. Št. 6. Društvo sv. Družine, VVau-negan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rineic. North Chicago. 111.; tajnik in blagajnik Joseph L. Drašler mL 925 Wadsworth Ave., Waukegan, 111 — Srja se vrši vsako prvo soboto v mc-sccu ob pol osmi uri do preklica Dopisi lokalnih društev aMi«HUiuiu:aiiitJiiiiiiiiiiiitiuiiiuiiiiinuiiiiKauaiiuiiiiBiK# IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. S tem prijazno vabim in opozarjam vse članstvo našega društva, da bomo imeli v soboto 23. aprila skupno spoved popoldne in zvečer in v nedeljo 24. aprila pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. — Dolžnost vsakega člana in članice je, da opravi svojo velikonočno dolžnost. Pripomnim naj, da so morda nekateri člani in članice to že opravili med zadnjim misijonom, ki smo ga imeli v času med 27. marcem in 10. aprilom. Vendar vas prosim, da se udeležite sedaj v polnem številu. Zbirali se bomo v stari šoli ob 7:15 zjutraj, da potem ob 7:45 skupno odkorakamo v cerkev. Pridite vsi o pravem času in prinesite s seboj rega-lije; če jo morda kdo še nima,, naj si jo preskrbi pri tajniku, stane samo $1.00 in jih imamo še mnogo v zalogi. Če morda kdo nima denarja na roki, si jo za ta dan lahko pri tajniku izposodi. Prav bi bilo, da bi jo vsak član in članica imel. Pridite vsi, da pokažemo, da znamo ceniti pomen našega društva in naše podporne organizacije DSD; da smo pripravljeni slediti naukom sv; vere in izpolnjevati družbena pravila. Prepričajmo s svojim nastopom naše prijatelje, da smo nonosni na svoje društvo in na v DSD. — Moj opomin glede so druge organizacije. Če pomislimo, je naša DSD že mnogo dobrega storila marsikateremu članu in članici v tem ali onem oziru in to jo dovolj priporoča. Naj še omenim, da so bile zadnje tri društene seje letošnjega leta prav dobro obiskane. Menim,, da od strani članstva ni nobenega vzroka, da bi ne bile vse seje letošnjega leta obiskane v tako lepem številu. Le tako bo naše društvo napredovalo, če se bote zanimali za seje. Potem je upati, da postanemo še močnejši. Dva vedno več napravita kGt eden in če nas je več, bomo -še več in bolje napravili. Zato, čim več članstva je na društvenih sejah, tem bolj nam je zagotovljen napredek društva in Družbe. Na koncu želim vsemu članstvu DSD, društvenim in glavnim odbornikom vesele in zdrave velikonočne praznike in ravno tako članstvu našega društva,, tem pa ki se nahaja- (Dalje) Vrata sosedne celice se na tiho odpro. Čuje se šepet in tihe stopinje. Zopet druga vrata za-škripljejo. Nazadnje se naša vrata odpro. Poveljnik pogleda v celico — jetnike obide mrzli pot — kdo bo pozvan zdaj ? Hvala Bogu, zdaj so bili pozvani jetniki z prtljago — srečni ste, zdaj se ne bote imeli več ničesar bati, vsaj nocoj ne, ker šli bote v Butiriko . . . Pozvani so pa še drugi in ti brez prtljage. Gredo pred sodnika — ali pa na mori-šče, kdo ve? Po par urah se zopet prikaže poveljnik in popraša po prtljagi. Vsak ve, kako prtljago misli — so to razne cape jetnikov, ki se niso več vrnili. Pregleda te cape in pobere kar mu ugaja drugo pa vrže proč s satanskim nasmeškom rekoč: "Vzemite si,' če želite," nakar odide. Oni, ki so šli ne rabijo cap več. Najbolj kruto trpičenje je pa to, da obsojeni, ki imajo umreti, morajo gledati naj prvo številne usmrtitve z ustrelitvijo, nakar pridejo še sami na vrsto. Imam tu en tipičen slučaj: V moji celici je bil zaprt tudi neki Georgijanec, ki je igral vodilno ulogo v uporu leta 1924. Upor je bil zadušen v krvi. Do leta 1925, se je mož uspešno skrival pred oblastmi, je nam pravil. Ali izsledili so ga in zaprli. Čeka je skušala po najbolj grozovitem počenjanju z njim iztisniti iz njega izpoved imen in oseb še drugih; ki so sodelovali v uporu. Kako je Čeka z njim v tem slučaju ravnala, mi je Georgijanec sam povedal ta-ko-le: "Popolnoma so me slekli, da sem bil čisto nag in so me peljali v neko klet. Tam so me porinili v teman hodnik. Na dru-jo na bolniških posteljah pa gem koncu hodnika so vodile ljubega zdravja. — S spošto- stopnjice navzdol v drugo klet. vanjem. John Barbich, tajnik -o- velikonočne dolžnosti naj velja tudi članom in članicam ki so na potnih listih in to brez izjeme. Dajte društvenim uradnikom priznanje s tem,da delujete z nami in mi vam bomo hvaležni ter še z večjim veseljem sodelovali v korist društva in Družbe. Ker se bo isto nedeljo 24. aprila vršila tudi društvena seja in bo na seji podano trimesečno društveno delovanje po nadzornikih,, ste uljudno vabljeni da se tudi seje udeležite v velikem številu. Kateri se le kaj zanimate za društveni napredek, sem prepričan, da bote prišli. Seja bo v navadnih prostorih v stari šoli. — Ob enem prosim članstvo, da bi se malo bolj pozanimali in nekoliko bolj redno plačevali svoj mesečni asesment, da za nekatere ne bo prepozno. Sami si bodo krivi, če to spoznajo šele tedaj, ko jih že zadene kaka nesreča. Sa.j ste lahko brali v št. 69, našega glasila Amerikanski Slovenec poročilo našega glavnega tajnika Mr. Frank Wedica. Prosimo torej, da to upoštevate. Bodite vselej in povsod zavedni člani in članice in držite se gesla. Ne obrekujte svojega društva, niti svojn Družbe. Mar niste pri vstopu v društvo obljubili da bote sodelovali v dobrobit društva in družbe? Mar ste na te svoje obljube pozabili? Ne jezite se na svojega bližnjega, ne želite mu slabo, ker slabo pride na vsakega že samo po sebi. — Osebno nisem čez nobeno katoliško organizacijo, toda po mojem mnenju je DSD na prav tako dobri podlagi, kot IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Cenjeno 'članstvo, naznanjam vam, da se vrši naša prihodnja seja v nedeljo 24. aprila v navadnih prostorih. Prosim vas, da pridete vsi pravočasno. Jaz bom tam že ob 1 uri popol. — Ob' enem ne pozabite, da se v nedeljo 24. aprila pomakne čas za eno uro naprej in jaz bom tam po novi uri, kakor se bo tudi seja vršila po novem času. Naznanjam tudi,da so prišli novi certifikati, zato prosim vse člane in članice, da pridete na sejo, kjer jih bote dobili. Ob enem bote tudi slišali trimesečno poročilo finančnega odbora, oz. nadzornikov. Poleg tega imamo tudi še več važnih stvari za rešiti za na predek društva in DSD. — Nasvidenje v nedeljo 24. aprila na seji. — Sobratski pozdrav. John Densa, tajnik -o- NA DUNAJU ČISTIJO Na dunajski univerzi čistijo dalje in kakor javlja "Pariser Tageszeitung", niso med žrtvami novega režima samo židovski zdravniki, temveč tudi arijci. Med temi se nahaja sloviti internist Jagič, poleg njega pa tudi profesor na kliniki za živčne bolezni, naslednik Wagncr-Jaureg-ga, Potzl, ki je bil odpuščen baje zaradi tega, ker je privrženec Freudove psihoanalitične teorije. Židovske zdravnike so odstranili z dosedanjih položajev, toda so jih tudi prisilili, da še nadalje vrše svoje delo. -o- Nikdar ne rcci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v liiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost. del na oba konca hodnika. Tam se je začela zanj noč groze. Blizu njega se je postavil čekist z revolverjem v roki, s katero je držal proti njemu namerjen revolver. Medtem so odprli vrata kleti, ki je bila razsvetljena. Prignali so nekega jetnika na prav surov način, prav kakor se je njemu godilo prejšnjo noč. Bil je starejši mož, slečen do nagega. Moral je na razgreto mrežo, kjer so ga privezali k steni. Kmalu zatem je počil strel iz revolverja in častitljivi starček se je zgrudil s strelom od zadaj v glavo. Čekist je stopil k starčku, če je mrtev, nakar se je približal temu Georgijancu, mu pomežiknil z očmi in odšel, njega pa pustil zopet samega v takem stanju. Zopet čez nekaj časa privedo drugo osebo na isti način. Bila je mlada dekle, sko-ro še otrok. Isto so naredili z njo. Ponavljalo se je to grozno morjenje več ur. Georgijanec je pravil, da je naštel sedemnajst strelov, potem se je onesvestil. Ta noč in njeni dogodki v boljševiški glavni ječi je tako uplivalo nanj, da je postal mentalno popolnoma zmeden. Živci so mu odpovedali in v takem stanju je izdal vsa imena svojih zaveznikov pri uporu in so ga zato izpustili na svobodo. Med mojim bivanjem v tej celici sem bil s kakimi 50 kaznjenci skupaj. Kmalu so me odvedli s kakimi 40 drugimi s prtljago vred. Več ko tretjina od vseh je bilo usmrčenih. Črni truk je nas pripeljal v Butiriko. Tam sem ostal v zaporih skoro pol leta. Med tem časom sem spoznal vso jetnišnico. Poveljnik ječe je bil neki Adamski, ki je bil preje v civilnem življenju hotelski po-strešček. Bil je izredno robat značaj. Celice v tej ječi so silno umazane in sten se drži kar na debelo blato. Golazni in uši je bilo toliko, da so hotele nas uje-sti. Ležišča so bila vsa krvava, kjer so jetniki ubijali razne golazni. Hrana je bila nezadostna in slaba. Za zajutrek so dajali Tla te druge kleti so bila pokrita z nekimi mrežami, ki so se razgrevale, da so se svetlikale. Na teh mrežah je ležalo truplo z obrazom proti tlom in zadaj glate je zijala rana od krogle. Kri mu je tekla še vedno po'jetnikom tenek kos kruha. Ne- obeh straneh vratu in glave. Moj stražnik mi je pokazal truplo z opazko, da jaz imam še 24 ur za premišljevanje, kaj bom storil." Naslednjo noč je bil ta Georgijanec zopet pozvan. Šel je s strahom in bojaznijo in na obrazu se mu je videlo, da je hotel, nam vsem reči: lahko noč za vedno. Ob jutranjem svitu se je vrnil obrit, nadiševljen z perfju-mom, žepe je imel polne cigaret, katerih nekaj je razdelil med nas in je pripovedoval, kaj se mu je zgodilo prejšnjo noč. Stražnik ga je bil zopet odvedel pred sodnika, kateri se je zopet trudil, da bi bil iztisnil iz njega imena oseb, ki so sodelovale pri uporu. Končno je poklical sodnik stražnika in ga je zopet peljal v klet. Ko sta dospela tja, ga je stražnik vldenil in privezal k steni hodnika, na takem kraju, da je lahko gledal in vi- kako slabo smrdljivo juho, ki so jo kuhali bogve iz česa. Za večerjo kake slabe močnate vodene jedi. Hrana je prinesena za vse jetnike skupaj v eni posodi. Žlic nimajo, ne kozarcev, itd. Srečen je oni, ki ima slučajno kake sorodnike v Moskvi, ki mu dajo potom stražnikov žlice ali kozarce. Drugi manj srečni, morajo čakati, da se drugi najedo, da dobe žlice na posodo, ali pa nazadnje jedo iz posode, kakor živali. Poleg tega so vse celice okužene z nalezljivimi spolnimi boleznimi in nevarnost je velika, da človek pride iz teh lukenj okužen. (Konec prih.) POTREBUJEM 10 LJUDI za paketiranje in čiščenje čebule in asperagusa. Zglasite se za vse podrobnosti pri: Mr. Frank Lubichu, Route 3. Peterson Rd. Joliet, Illinois. KADAR PIJETE plvp pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-viia. — Na zapadni strani Chicago raz pečava MONARCH PIVO JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd St. Tel. Canal 0177 Chicago, 111. Stran '4 'AMERIKANSKI SLOVENEC — k > ^ ^ Til "9 "S O T O ^ ' 9£ ROMAN J M® AAA JJUSlCa ii Spisala B. Orcxy VtPw p® Prevedel Paulu« V i _—J RAZNE ZANIMIVOSTI r ■ i i-i vr-—rr*fc r W'yrVTi ni v,., Petek, 22. aprila 1938 t_. Ura je enakomerno tikala svoje sekunde. Heron je skril obraz med prste, mrzlično se je tresel. Chauvelin je iznova nemirno stopal gorindol. Armandu so se bleščale oči. Z utripajočim srcem je poslušal Heronovo zgodbo. Cesar Heron ni povedal ali ni vedel povedati, si je izlahka sam dostavil. V duhu je preživljal prizor, ki se je odigraval pred par dnevi v Blakeneyevem stanovanju. Gospod Andrej Foulkes je- bil tam, pa lord Anton Dewhurst in Hastings. In Blakeney je hodil po sobi, stal pri oknu in gledal ven na reko. Pa je dejal z odločnim glasom: "Za prestolonaslednika gre —." "Ali sumiš koga —?" je vprašal Chauvelin, obstal pred Heronom ter mu položil spet roko na ramo. "Sumim —?" je vzkliknil Heron in zaklel. "Sumim — ? Za gotovo vem! Pred par dnevi je sedel tule, prav na temle stolu, ter se hvalil in bahal. Povedal sem mu tistikrat, da ga bom lastnoročno zadavil, če ne pusti Capeta pri miru —!" Njegovi dolgi, koščeni prsti so se stisnili v pest, kot bi hoteli že ko j zadaviti svojo žrtev. "Koga misliš —?" "Koga —? Koga drugega ko tistega prokletega de Batza! Njegovi žepi so polni denarja! Podkupil je Simona in njegovo babnico in Cochefera in stražo in—." "— in Lorineta in tebe!"' je pristavil Chauvelin suho. "Ni res!" je kričal Heron. Zbodel ga je očitek, pene so mu stopile na usta, planil je po koncu kot bi se hotel boriti na življenje in smrt. "Ni res — ?" ga je Chauvelin hladno zavrnil. "Čemu si pa torej, prijatelj Heron, tako nagel s svojim sumničenjem —? Z ovadbami pač ničesar ne boš opravil! Zadeva je prezamotana, ne da se s kladvom razvozlati! Ali je še kdo gori v stolpu?" je dostavil mirno in stvarno. "Vsi so še gori. Ugibajo in premišljujejo, kako bi potegnili vratove iz zanke. Prepozno so nastopili službo, to je njihova krivda in tega se dobro zavedajo. In tisti de Batz!" je nadaljeval ves hri-pav od jeze in sovraštva, "— prisegel sem mu onidan, da ga zadavim, če se bo vmešaval v Capetovo zadevo! Sicer pa sem mu že na sledu! Se nocoj ga dobim v pest! In mučil ga bom, da, mučil ga bom! Sodišče ga mora meni izročiti. Saj imamo temne celice spodaj in saj dobro vemo in znamo, kako ie treba prijeti za natezalo —. Vemo in znamo, kako je treba podaljšati človeku življenje, da mu je h koncu že neznosno in da vse izpove —. Mučil ga bom, ah — mučil ga bom!" Pa Chauvelin je kratko in ostro prekinil njegove besede in odšel. Tedaj se je Armandu vzbudila tli ■i5 želja po svobodi. Chauvelinovi koraki so zamrli na hodnikih, dolgo bo trajalo da se vrne, saj je moral poizvedovati in komisarje popra-ševati. Heron se ni zmenil zanj, prilika je bila ugodna in povrh — tako naglo je izpreminjal Armand svoje mnenje! —, če bo svoboden, bo laže pomagal Ivanki. Blakeneya bo našel. Ali pri vratih La Valette, kjer Andrej čaka s svojim pokritim vozom, ali pa zunaj v gozdiču blizu St. Germaina. Upal je celo, da bo prehitel Blakeneya — In pripovedoval bo tovarišem o svoji nesrečni Ivanki ter jih rotil in prosil, naj jo rešijo. Seveda je čisto pozabil, da nima več izkaznice, da ga bodo pri mestnih vratih ustavili in odpeljali v ječo, morebiti celo nazaj pred samega Herona. Mlad, brezglav človek je bil, nepremišljen in nagel. Vstal je in odšel k vratom. Heron se ni zmenil zanj. Stopil je na hodnik. Pa koj se je zableščalo dvoje bajonetov pred njim in zunaj na mračnem hodniku so zaropotale straže. Chauvelin si je dobro zavaroval svojega ujetnika! Razočaran se je vrnil Armand na svoj prostor pri peči in nekaj minut pozneje je vstopil Chauvelin. "Lahko pustiš pri miru de Batza in njegove ljudi, Heron!" je pravil, ko je zaprl vrata za seboj. "Ta človek vsaj ni imel nobenega opravka s Capetom." Heron je neverno pogodrnjal. Pa Chauvelin je le prezirno skomignil. Armand je videl, da drži v pesti zmečkan listič. "Ne izgubljaj čala, državljan! Lahko zapreš de Batza, ali pa ga pusti pri miru, — kakor hočeš. Od tega bedaka se nam ni prav ničesar bati!" S trepetajočimi prsti je razgenil listič, ga pogladil in poravnal ter ga z odurno kletvico vrgel po mizi pred Herona. "Tisti prokleti Anglež je bil spet na delu —! Mislil sem si da je on, koj ko sem čul tvojo zgodbo. Spravi na noge vso armado svojih vohunov! Potrebovali jih bomo!" Heron je pobral papir in ga nesel k luči. Čisto otrpel je bil od strahu, da bo moral z glavo plačati za ubeglega Capeta. Armandu pa je vkljub skrbi za Ivanko in vkljub lastnemu obupnemu položaju kipelo srce od veselja. "Dušica" na delu —! Sam je bil priča, kako deluje! Percy je izpolnil svojo obljubo —! Chauvelin ga je gledal in se prezirljivo nasmehnil. "Ker boš imel sedaj polne roke dela," je dejal Heronu in namignil proti Armandu, "te ne bom nadlegoval z zadevo tegale državljana in z njegovo prostovoljno izpovedjo, ki ti jo hoče podati. Dovolj je, če ti povem, da je pomočnik "Dušice" — mislim eden njegovih najzvestejših in najožjih prijateljev." Heron se je zbudil iz svoje otopele za-mišljenosti ter zmedeno, divje pogledal po Armandu. "Smo torej dobili v pest enega tistih ljudi, kaj?" je mrmral kakor pijan. "Kajpada! Pa danes je prepozno za ovadbo in zasliševanje. Ven iz mesta itak ne more, zadosti je, če ga tvoji ljudje ne izgubijo izpred oči. Jaz bi ga na tvojem mestu pustil, naj gre domov." (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PASJA ZVESTOBA O zvestem psu poročajo iz Stare Kanjiže. Pred kratkim je tam umrla 78 letna vdova Lukača Lukay, ki je dolga leta živela v samoti in imela za varuha le psa. Starka je psa negovala zato, ker ji je bil ::vest ter je ni nikdar pustil samo. Ko pa je starka nenadoma umrla, se je psa lotila ctožnost. Nič ni jedel ves čas, ko je starka ležala na odru. Tudi na pokopališče jo je spremil Tam se je vlegel na grob in se ni dotaknil nobene jedi, ki so mu jo prinesli ljudje. Po treh dneh je poginil. -o- NI MU USPELO V Bratislavi je prejel neki šofer poziv naj nemudoma pride na Dunaj, odkoder bo prepeljal na čehoslovaško o-zemlje bolnika iz dunajske bolnišnice. Šofer se je odpeljal po naročilu in se ustavil pred bolnišnico, v kateri je ležal neki tvorničar, ki je imel roko v mavcu. Bolnika so spravili v vozilo, ki je nato oddrdralo proti meji. Tam pa je nemški carinik prerezal mavec, ki se mu je videl sumljiv in iz obveze se je vsulo na tla nad pol milijona šilingov bankovcev. Tvorničarja, ki je hotel prenesti denar čez mejo, so seveda na mestu aretirali. PROTI KRŠILCEM POGODB Washington,;D. C. — V poslanski zbornici je poslanec B. N. Scott v ponedeljek predložil resolucijo, v kateri se zahteva,, da, se proti tistim državam, ki so kršile kako pogodbo, katero so podpisale tudi Zed. države, proglasi neuraden bojkot. Ta zakon bi imel baje nadomestiti sedanji nevtralnostni zakon. NI DOLGO UŽIVAL ZMAGE Carlyle, 111. — Pri volitvah zadnji teden je bil nominiran kandidatom za okrajnega sodnika na republikanski listi 66 letni A. H. Timmermann. Mož pa se ni dolgo veselil zmage. Zadnji ponedeljek ga je namreč pobrala smrt. Zbolel je pretekli teden med tem, ko je opravljal službo na volilnem odboru. i* ■ v ČRNA SMRT V INDIJI V ozemlju Benaresa in Ala-habada je nastala epidemija kuge, ki se širi z grozotno na. glico. Samo v mestu Mirzapur-ju so v enem dnevu našteli 150 smrtnih žrtev. Skupno število žrtev "črne smrti" znaša že več nego tisoč. -o- širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! SMARNICE & & M M Ji & M ^ M & & M & M A & M M JM ^ M £ A katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik: 1. EVHARISTIČNE ŠMARNICE, založene ob priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50 2. MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................................ 1.00 3. SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00 4. MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.l........ 1.00 5. 1>AVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše.....i 1.00 6. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ 1.00 7. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00 8. NA SV. GORO, M. Brurmt.....................1.00 9. MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA Ž\V- ( LJENJA, Fr. Kruljc .................................... 1.00 10. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lautižar ........................................................ 1.50 11. PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid .75 12. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00 13. RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1.00 14. ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00 15. ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00 Naročila je poslati s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois r r p* fr r w w w r w r p- r r w 10* r NEKAJ KRASNEGA ZA MESEC MAJNIK Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. cena $2.00 v vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naroČilom pošljite potrebni znesek. Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi. Pisano polje J. M. Trunk | Knjigarna Amerikanski Slovenec + 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois + ...... * * * * * * + * * "..si ne da nič dopovedati". Ne gre za to, omenim pa, ker je le vrlo značilen pojav. Med socialisti in komunisti je. Cika nekaj tudi med nas, in celo na moj "P. p." Okoli razmer v Rusiji se vrti. Izraziti socialisti trdijo tako, izraziti komunisti pa tako. Križ je, priznam in tudi občutim. Obupno vzdihne urednik vsaj o enem (Uletu), "ki si ne da nič dopovedati". Komunisti trdijo, da je v Rusiji O. K., ali vsaj bo v kratkem O. K., socialisti pa trdijo, da v tem in tem ni O.K. in posledica je hud rešpe-tir, kako je. Kakšno je ozadje tega re-špetira? Dandanes živimo v prav čudnih razmerah. Propagande za to in ono nikoli ni manjkalo, in posebno ob spopadih se propaganda ni ustrašila izmišljotin, laži, za propagando skovanih vesti. Vsak ne more biti na mestu, kjer se kaj godi, vzeti mora vest, kakršno dobi,, in ker se je propaganda raztegnila na razna polja in postala brez vsake in najmanjše vestnosti, je pri vesteh velik križ. To je eno. Drugo je večjega pomena. Med ljudi se je vgnezdilo neko zagrizeno, fanatično razpoloženje, psihološko stanje, kakršno je označeno v zgoraj-šnjem vzdihu,bolestnem vzkliku: "...si ne da nič dopovedati." Terejo in terejo svojo naprej, reci, kar hočeš, ni jim dopovedati. Tudi ta roba je bila med ljudmi že od nekdaj, le podvojila se je dandanes. Fanatizem raznih vrst se je razpasel in privedel do strastnih rešpetirov. Pri tem je zopet tragično, da zapadejo po-gostoma temu fanatizmu tisti, ki se zgražajo nad fanatizmom drugih, ker si nič ne dajo dopovedati. V Španiji vidijo samole upor zoper "legalno vlado", nobenih krivic ne vidijo pri ti vladi, ki je zakrivila upor. Vidijo le otroke in žene, ki trpijo po bombardiranju, na tisoče in tisoče prav zavestnih umorov ne vidijo. Na Dunaju vidijo le "mesarsko delo" kle-rofašistov, kako pa je do upora prišlo, pa zopet nočejo videti. Celo vrsto takih slučajev bi lahko navedel, ko si ne "dajo dopovedati" taki, ki se nad tem fanatizmom in to zagrizenostjo pritožujejo. Svet mora biti zmeden, ko so ljudje zmedeni. * Prvi vtisi. Iz Slovenije vidim nekaj vesti o prvih vtisih, ki so jih napravili dogodki v sosedni Avstriji. Neka zbeganost, precej presenečenja, duševna okame-nelost. Vsak si misli svoje, ali pa nič ne misli. Pri tistih, ki bi bili prizadeti, ako se korakanje nadaljuje, tudi precej strahu,, kakor spoznam iz zasebnih pisem. Vobče le neki — kismet. Da bodo nadaljevali korakanje, o tem ni dvoma, le čas je še negotov. Še nekaj vidim. "Saj smo rekli, saj smo že tedaj in tedaj povedali... saj smo videli.." To pomeni; vi in le vi ste krivi, mi si umi- jemo roke. In še vidim: ta vlada, ta vladna politika. Z Nemci grejo in z Italijani. Ta Korošceva in klerikalna in fašistična in diktatorska vlada. Le svobodo je zatirala ta vlada. In še vidim vrlo značilno, kar sem že prej videl in slišal: ti p r...Srbi. Za Slovenijo se nikoli niso brigali, le molzli so jo in odirali in pobirali davke in ji nič niso dali...težko, da bi zdaj Srbi kaj storili za Slovence, ko pride Hitler. To vidim. Ko ravno ni bilo treba pomoči, so bili bolj pr..Srbi, zdaj Hitler Slovence lahko kar stisne, požre na žlici vode, zdaj bi bila pomoč sicer nujna in Srbi naj bi pomagali, sami sedimo za mizami po kavarnah pa "bodo težkokaj storili Srbi za Slovence". Hitler u-tegne imeti zelo lahko delo. Avstrijcem je pokazal kos kruha, velik hleb, pa je vse na tleh, in — Slovencem?? Nočem zabavljati, je strašno tragično, ampak še bolj tragično je, ker je tako hudo tragično že kar sppčetka, ko se bliža konec. Ako pride smrt, ne bo mučeniške smrti. -o- LENOBA — BOLEZEN Na seji- medicinske akademije v Njujorku je neki zdravnik poročal, da je lenoba zdravljiva. Pravi, da se največ otrok zato slabo uči, ker nimajo zdravih rdečih krvnih telesc. Zato predlaga, da bi v vseh primerih, v katerih se v letih razvojne dobe nis° spremenila rdeča krvna telesca in so torej otroci še vedno lenobi podvrženi, dobili taki» in tudi manj nadarjeni otroci, injekcije mastnih,, živalskih snovi in joda in bi tako Pola.* goma izginila bolezen, ki se 11 pravi lenoba. Marsikateri starši bi bili zdravniku hvale2"1' če bi se to zgodilo in če so njegova izvajanja resnična. ŠIRITE AMER. SLOVENCA" BR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne i" 7 —S zvečer izvzemši ob sre(*a'1-,0£fi jRezidenani telefon: La Grange 390° Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJU SLOVENCI! Kadar želite krasiti grobove «v jih dragih, ne Pobite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vr»« nagrobne spomenike v vseh na binah države Illinois. Cene «nerge' delo jamčeno, postrežba solidna, priporočam! Kadarkoli nameravate kupHi n®-grobni spominski kamen. P1® . podpisanega za vsa pojasnila cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški en gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je biva več let v Ameriki. — Knjiga ima 29 strani. CENA: - Trdovezan v platno-- Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois