PRED TEDNOM
SOLIDARNOSTI
Delovnim ljudem in občanom!
V	mesecu juliju pred dvanajstimi leti je močan potres razdejal Skopje. V spomin na ta tragičen dogodek in na solidarnost, ki so jo skupaj z ljudmi vsega sveta izkazali narodi in narodnosti Jugoslavije, smo zbrali čas od 26. julija do 1. avgusta za Teden solidarnosti. V tem tednu se bo v Jugoslaviji zvrstila vrsta solidarnostnih aktivnosti, ki so velikega pomena za negovanje in razširjanje solidarnosti kot družbene in osebne vrednote naših delovnih ljudi in občanov.
V	lanskem letu so republike in pokrajine podpisale družbeni dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Dogovor predvideva, da se redno in po vnaprej sprejetem programu zbirajo sredstva za pomoč ob večjih naravnih nesrečah. S samoupravnim združevanjem sredstev'za odpravljanje posledic naravnih nesreč in z drugimi solidarnostnimi akcijami v teku vsega leta moramo solidarnost, ki je ena izmed najpomembnejših pridobitev naše revolucije, uveljaviti kot najbolj jasen in konkreten izraz humanizma in bratskega povezovanja ljudi v naši socialistični samoupravni
družbi. Zato izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije poziva vse delovne ljudi in občane socialistične republike Slovenije, da še posebej in v polni meri v tednu solidarnosti organizirajo ter sodelujejo v vseh solidarnostnih akcijah.
Svoja prizadevanja na tem področju naj bi-delovni ljudje in občani naše skupnosti strnili v zbiranje in združevanje sredstev posebnega prispevka iz osebnega dohodka in iz dodatnega dela, kot je določeno z medrepubliškim dogovorom in z republiškim zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. S to in z drugimi akcijami bomo v praksi pokazali, da smo enotni v prizadevanjih za uveljavljanje solidarnosti kot humane in etične vrednote, na osnovi katere uresničujemo pogoje za materialno in družbeno varnost in za enotno delo delovnih ljudi ter razvoj vseh delov, družbe naše skupnosti.
IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
SLOVENIJE

V javni razpravi med delavci horjulske Iskre je poleg nekaterih drugih samoupravnih aktov prav sedaj tudi sporazum o stanovanjskih zadevah. S tem sporazumom naj bi predvsem uskladili pogoje za pridobitev stanovanja oziroma stanovanjskega kredita s kriteriji solidarnostnega sklada in banke. V prihodnjem letu namreč računajo, da bodo s pomočjo sredstev solidarnostnega sklada zgradili stanovanjski blok z osmimi stanovanji, in to predvsem za mlade družine.
Čeprav so potrebe po stanovanjih med njihovimi delavci velike, jih težko rešujejo, saj Horjul nima zazidalnega načrta vzrok, kar jim prkatično onemogoča kakršnokoli legalno gradnjo. Prav zato načrtujejo znatnejšo pomoč krajevni skupnosti za izdelavo zazidalnega načrta, ki jim bo omogočil gradnjo družbenih stanovanj.
KOLIKŠNA JE
NAŠA
SKRB
ZA VARNO
DELO?
Škodljivo
nerazu-
mevanje
posamez-
nikov
in
družbe
Stran 2


DELAVSI ENOTNO
19. Vli. 1975 - ŠT. 28, L XXXII
MIKA SPILJAK
V ŽELEZARNI JESENICE
V	sredo, 16. julija je obiskal železarno Jesenice predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Spremljali so ga član CK ZKS Iztok Vinkler predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije Rajko Orešnik, sekretar tega odbora Srečko Mlinarič in namestnica sekretarja Vida Prinčič.
V	dopoldanskem pogovoru so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij železarne in občine, predsednik delavnega sv eta železarne in njen generalni direktor. Predsednik sindikata v železarni Franc Ko-bentar je seznanil tovariša Špiljaka, kako deluje sindikat v železarni in kako je organiziran od sindikalnih skupin do sindikalne konference. Posebno pozornost je pri tem posvetil delegatskim odnosom v sindikalni organizaciji. O razvoju samoupravljanja v železarni in o prizadevanjih delovnega kolektiva za novo organiziranje v več temeljnih organizacijah združenega dela je spregovoril predsednik delavdcega sveta Alojz Kalan. Generalni direktor mg. Peter Kunc pa je orisal napore delavcev železarne, da bi proizvodnja potekala nemoteno, in nakazal bodočnost železarne v srednjeročnem razvojnem programu.
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak se je zanimal predvsem, kako daleč so v železarni pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, kakšen sistem nagrajevanja uveljavljajo, kako uspe-
vajo z izvozom in kakšne težave imajo pri uvozu surovin.
Po dopoldanskem pogovoru si je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije ogledal valjamo Bluming in Steckel ter gradnjo nove hladne valjarne na Beli. Popoldne pa se je na Jesenicah sestal širši družbenopolitični aktiv s komunisti železarne, na katerem je Mika Špiljak predaval o aktualnih vprašanjih delovanja ZKJ z drugimi komunističnimi partijami.
F. K.
SINDIKATI IN ZBORNICA ZA SKUPNO - PLANSKO - MIZO
OSNOVNA USMERITEV: SAMOUPRAVNO
Zadnje čase pri nas posvečamo vse več pozornosti planiranju. In ob tem poudarjamo, da ni vseeno, kako planiramo in po kakšni poti prihajamo do planskih nalog, ki naj bi vsekakor bile dejansko dosegljivi cilji.
Pred dnevi sta se v domu sindikatov v Ljubljani sestali predsedstvi republiškega sveta ZSS in Gospodarske zbornice Slovenije, da bi skupaj ocenili priprave planov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občinah ter določili nadaljnje naloge za pospeševanje samoupravnega planiranja.
Vsekakor se najprej zastavlja prav delamo krivico. Delali so
vprašanje, kako naj ocenimo sistem planiranja in. „pristop k planiranju11, ki smo ga poznali doslej. Bi lahko zanj rekli, daje bilo samoupravno?
Prizadevanja — namreč „za“ samoupravno -planiranje — so vsekakor bila zelo močna, vendar so bili praktični rezultati vse prej kot spodbudni. Prav gotovo bi bilo najlaže reči, da planerji niso izpolnili naših pričakovanj, čeprav bi se hkrati s to trditvijo natančno zavedali, da strokovnim delavcem, ki so sodelovali pri planiranju, pravza-
pač v skladu s časom in z razmerami, v katerih so živeli, in tako so tudi njihovi dosedanji rezultati bili zadovoljivi toliko časa, dokler nismo bolj natančno in bolj odločno ugotovili, da bi moralo biti samoupravno planiranje nekaj več. Točneje, da nujno potrebujemo drugačen pristop v planiranju in pri opredeljevanju takih planskih nalog, ki jih bodo delavci v TOZD dejansko vzeli za svoje in ob tem seveda tudi razuneli svojo delovno in mobilizacijsko nalogo, ne pa morda kot nekaj, kar so
jim „oni izračunali14 in razložili tako, da pravzaprav ničesar ni moč razumeti.
Prva zahteva — in tudi za naš socializem življenjskega pomena je — da planerji v TOZD najdejo neposreden stik z delavcem. To je po vsej verjetnosti tudi edina pot, da plani ne bodo viseli v zraku, kakor zdaj ugotavljamo v prenekaterem primeru. Gre namreč za preprost pojav —' „preprost“ v načinu razmišljanja tehnokratov in drugih vodstveno razpoloženih oseb — ki mislijo, daje njihova sveta dolžnost pri planiranju, da povedo, kaj „bi lahko bilo, če bi bilo.“ In v tem „če‘, so seveda sredstva, ki jih kolektiv nima, jih pa naj bi dobil nekje drugje, da bi lahko uresničeval svoje planske naloge.
Zanimivo je, da je tak način planiranja pri nas zelo razširjen. Namreč, zastavljanje takih na-
log, ki sicer upošteva svoje lastno delo in zmogljivosti, nikakor pa ne tudi denarja, ki ga obvezno manjka pri takem planskem načrtovanju in ga je seveda tre-ba.dobiti od nekje drugje.
Že na osnovi teh nekaj misli lahko napovemo, da se bodo tako zbornica kot sindikati v prihodnje odločno zavzemali za tako planiranje, ki bo „sedelo na tleh“ in bo predvsem računalo s svojimi lastnimi silami in z realnimi mižnostmi TOZD, podjetja, regije ali kako drugače opredeljenega „kolektiva.“
Toliko o planiranju, ki je delavcu najbliže, torej v njegovi TOZD. Malce drugače - čeprav ne v osnovi - se stvar zastavlja pri iskanju odgovora na vprašanje, kako naj pravzaprav planiramo v republiki, da „ne bomo plavali v zraku.“ Videti je, da si bomo morali v najkrajšem času
odgovoriti na vprašanje, kako in kje nameravamo priti do surovin, kako bomo razrešili razpravo o bolj in manj zanimivih gospodarskih panogah (seveda \ slovenskih okvirili) in koliko odločnosti bomo pokazali pri zavestnem opuščanju predelovalne industrije v korist „mož ganom“, če se izrazimo kar najbolj p i ep ro sto in poenostavljeno.
Vsekakor pa se tudi v planskih prizadevanjih kot izredno žgoča in neodložljiva naloga v republiškem merilu kaže predvsem energetski položaj in ,.arterioskleroza" v železnjškem in cestnfem prometu. Videti je, da prav nobeno resnejše planiranje — tudi kratkoročno ne! — ne bo moglo obiti omenjenih vprašanj nadaljnjega razvoja vse naše družbe.
I.T.
Za uvod ugotovitev: v naši republiki imamo v jugoslovanskem merilu najbolje organizirano službo varstva pri delu, najbolj natančno evidenco nesreč pri delu in najbolj učinkovit nadzor nad izvajanjem predpisov, ki zadevajo to področje. Pa vendar še zdaleč ne moremo trditi, daje ta problematika pri nas v celoti urejena. V marsikaterem podjetju celo tisti, ki so poklicani za to, da skrbijo za varnost pri delu, za ustrezne delovne razmere, ki za opravljanje teh nalog dobivajo vsak mesec osebni dohodek — varnostniki in vodilni delavci podjetja — ne spoštujejo predpisov, ne razumejo pomena varstva pri delu, podcenjujejo nevarnosti. ..
Koliko je v lanskem letu veljala družbo nepazljivost pri delu, neodgovornost posameznikov, pomanjkljivo opravljena zaščita delovnih mest — o tem nimamo zbranih podatkov. Vendar po svoje dovolj zgovorno pričajo podatki o številu nesreč pri delu: lani se je po podatkih zavoda za zdravstveno
varstvo pripetilo v Sloveniji 48.315 nesreč ali 67,1 nesreča na 1000 zaposlenih. Ker evidenca ne loči nesreč po težini njihovih posledic niti po tem, ali so se zgodile na delovnem mestu ali na poti na delo in z dela, nimamo niti teh podatkov. Toda: inšpektorji dela, ki morajo po naravi svojega dela raziskati vsako težjo nesrečo, so lani raziskovali 529 primerov nesreč, od tega 53 s smrtnim izidom. Javnemu tožilcu so poslali 136 prijav, sodnikom za prekrške 418 predlogov za kaznovanje, sami pa so izrekli 404 mandatne kazni in 187 prepovedi dela.
Neodgovornost posameznikov je torej naravnost zastrašujoča. Zaskrbljujoč je tudi podatek, ki posredno govori o ceni za to neodgovornpst: lani smo zaradi nesreč pri delu na vsako nesrečo izgubih poprečno 19,6 delovnih dni. Skupaj torej 900,000 delovnih dni (v Jugoslaviji nekaj manj kot 5 milijonov delovnih dni zaradi nesreč pri delu in kakih 25 milijonov zaradi posledic pijančevanja).
KOLIKŠNA JE NAŠA SKRB ZA VARNO DELO?
Resnici na ljubo moramo povedati, da so nesreče pri delu pojav, ki spremlja gospodarski, industrijski razvoj sleherne dežele. Zavoljo tega nas pravzaprav sorazmerno visoko število nesreč ne sme čuditi, niti se ne smemo zavajati s podatkom, da je na primer pogostost nesreč v Sloveniji manjša kot v ZR Nemčiji in da so tudi posledice v Nemčiji težje. Celo pohvalimo se lahko s podatkom, da je število nesreč pri delu lani kljub večjemu številu zaposlenih, večjemu obsegu fizične proizvodnje in večji učinkovitosti dela v absolutnem merilu upadlo.
Vendar nam drugi podatki razkrijejo, da se za navidezno dokaj urejeno zunanjostjo skrivajo nerazumevanje pomena varstva pri delu, organizacije ustreznih delovnih pogojev, slabo poznavanje nevarnosti in celo podcenjevanje nevarnosti pa tudi kršenje predpisov zavoljo nevednosti, ali malomarnosti. Za številkami o nesrečah se kot končne posledice nekega stanja skrivajo skorajda nikakršna raziskovalna dejavnost na tem področju. Skrb za delovne razmere, ki niso škodljive zdravju delavca, je večinoma prepuščena ne tako številnim varnostnim inženirjem in drugim, ki jim je skrb za varno delo osnovna delovna naloga, ter občasnim zdravniškim pregledom. Izobraževanje delavcev je preprosto prepuščeno vodjem posameznih delovnih skupin.
DRAGO VARČEVANJE
Ob tem je denar središče razmišljanj — tako delavcev za stroji kot vodilnih; seveda oboji ne razmišljajo o denarju in varnosti dela na enak način, z istim ciljem. Prvi bi radi zaslužili z delovnimi rezultati, ki prekoračujejo norme, več kot redni osebni dohodek, drugi pa razmišljajo o prihranku sredstev ob nakupu zaščitnih sredstev. Rezultat navidez razhajajočih se razmišljanj pa je kajpak enak: manjša varnost pri delu, težje delovne nesreče. Prihranek? V resnici so trije „opehaijeni“: delavec, ki se ponesreči
in za to izgubi del dohodka, podjetje, ki zaradi nesreče za/ dlje izgubi delavce, pa družba.
Nihče ne raziskuje, ali je na posameznih delovnih mestih možno namestiti boljše varnostne naprave, ki bodo hkrati varovale delavca in ga manj ovirale pri delu; boljše delovne naprave, kot so anatomski stoli in druge. Ker nihče ne namenja sredstev za raziskovalno dejavnost, se ustanove, ki bi jo lahko opravljale, ukvarjajo zgolj z rutinskimi opravili, med katere sodi tudi izdajanje atestov.
PREVENTIVA PASTORKA
Podjetja niso stimulirana za uvajanje preventive pri varstvu dela, vsaj sistemsko ne. Stroške zdravljenja delavcev pomaga kriti socialno zavarovanje iz prispevkov, ki jih plačujejo TOZD, medtem ko so stroški za preventivo le dodatni strošek v podjetju. Zato trdimo, da je tudi družba, ki tudi na svoj način ,,razmišlja" o varnosti dela, »opeharjena v svojih prizadevanjih za varčno varnost pri delu.
Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, je nedavno tega na IV. kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva poudaril, da v Jugoslaviji izgubimo letno kakih 65, milijonov delovnih dni zaradi takšnih ali drugačnih izostankov z dela, skupna škoda, ki jo od tega imajo delovne organizacije, pa po njegovih virih presega skupne stroške, ki bi bili potrebni za izboljšanje varnosti pri delu.
Kaj lahko potemtakem rečemo o varstvu pri delu po vsem tem, kar smo doslej zapisali?
Inšpektorji dela trdijo, da naše varstvo dela ni slabo. Podatki o njihovem delu, rezultati njihovih rednih obiskov v delovnih organizacijah pa povedo tujii to, da bi lahko še marsikaj izboljšali v organizaciji in izvedbi varstva pri delu.
DELO VARNOSTNIKOV ...
Poglejmo nekaj primerov, v katerih lahko sami presodimo, ali je varnostna
služba primemo organizirala posel.
V	gradbeništvu ni tako težko videti žerjavov, ki prenašajo tovore nad glavami delavcev — kar pa je hudo v nasprotju s predpisi. Da pa ne bomo kritizirali 'samo varnostnikov, naj povemo, da se v gradbeništvu tudi delavci neradi poslužujejo varnostne opreme, češ da jih ovira pri delu. In še nekaj velja omeniti: gradbeni delavci zaradi rokov, ki jih sklepajo vodstva podjetij, pa zavoljo daljših sezon v zadnjem času delajo po vse dneve. Preutrujenost pa je kar prepogost vzrok nesreč pri delu.
V	železarnah, denimo, pobirajo vročo skrepenelo žlindro iz livnih jam po navadi kar žerjavi, kar je prav tako proti varnostnim predpisom. Velik problem je močan hrup v nekaterih podjetjih, predvsem v kovinski industriji, deloma tudi v tekstilni in drugih. Hrup, ki utruja živce in kali zbranost pri delu; neustrezna razsvetljava; neprimerni sedeži ob delovnih strojih, posebej še v avtobusih. Značilen podatek: veliko šoferjev naših avtobusnih podjetij že po 40. letu starosti zavoljo preutrujenosti ne želi ali pa ne more opravljati več svojega poklica!
.. IN OSTALIH ODGOVORNIH
Inšpektorji so lani 804-krat ugotavljali, da delavci niso imeli ustreznih sredstev ali opreme za varstvo pri delu. V mnogih primerih se je izkazalo, da je delavci tudi ne želijo uporabljati, ker ni funkcionalno izdelana, pogosto je tudi slabše kakovosti in ni primerna za varno delo.
Tega in številnih drugih nepravilnosti so krivi tudi vodilni kadri v podjetju, trdijo inšpektorji. Premalo poznajo pomen varstva pri delu, obravnavajo ga formalistično in površno, tovrstnim službam v njihovih podjetjih ne dajejo dovolj podpore, celo varčujejo na račun varstva pri delu. Takšnemu vzdušju primerna je tudi zasedba kadrov v varnostnih službah; manjka jih skorajda dve tretjini. V podjetjih, kjer pa nevarnost poškodb
ni tako velika, opravljajo naloge varstva pri delu za to delo na tečajih usposobljeni delavci poleg svojega rednega dela; teh bi moralo biti okoli 5000, ob koncu minulega leta pa jih je bilo le 513.
POMANJKLJIVO IZOBRAŽEVANJE
Razumevanju pomena varstva pri delu je enako tudi izobraževanje delavcev. Pravzaprav bi kazalo najprej organizirati ustrezne izobraževalne tečaje za vodilne delavce v podjetjih .. . Vsekakor pa so nedvoumna opozorila inšpektorjev, ki trdijo, da v mnogih podjetjih delavci niso na primeren način seznanjeni s pravilno zaščito pri delu, da so po nekaj uvodnih pojasnilih prepuščeni sami sebi.
SKRITI
POVZROČITELJI NESREČ
Med povzročitelje nesreč pri delu ali med možne pozvročitelje lahko pnštejemo tudi takšne delovne naprave in razmere, ki jim na prvi pogled ne moremo ničesar očitati; sem sodijo poleg razsvetljave delovnega mesta, prezračevanja, hrupa, kar smo vse že omenili, tudi neprimeren položaj delavca med delovnim procesom in druge vzroke, ki so krivi poklicnih obolenj. Posredno pa vplivajo tudi življenjske razmere delavcev, prepičlo odmerjen počitek, neurejene stanovanjske razmere in drugo.
Vsi ti našteti in neomenjeni povzročitelji nesreč pri delu kajpak govore v prid trditvi, da morajo vprašanju posvečati pozornost ne le ljudje, 'ki se s tem poklicno ukvarjajo, pač pa mnogo širši krog ljudi v podjetjih - od vodilnih in vodstvenih kadrov do samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij. Vprašanje varnega dela ni samo vprašanje, ali ima delavec na voljo zaščitna sredstva in ali je delovno sredstvo dovolj varno, da ga lahko pri delu uporablja. Prav tega pa se pri nas nasploh še premalo zavedamo — in to je največja slabost našega sistema varstva pri delu. B. RUGELJ
Mariborski delavci stoje ob
strani?
Mariborski sindikati so krenili v odločno akcijo pri uveljavljanju vsebine samoupravljanja v TOZD in uresničevanja stabilizacijskih ukrepov. Kot so ugotovili na tridnevnih posvetih1 s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, bo treba takoj opredeliti odgovornost slehernega delavca v naporih za izboljšanje gospodarskega položaja in pri tem tnobilizirati vse napredne sile v posameznih območjih. Žarišče akcije mora biti v bazi, tam, kjer delavci proizvajajo in ustvarjajo, saj bomo le tako laže in tudi učinkovitejše reševali nakopičene probleme.
V novo srednjeročno obdobje moramo stopiti z obvladanimi gospodarskimi gibanji, čeprav je povsem jasno, da rezultatov ne bomo mogli doseči prek noči Zato mora biti akcija sindikatov trajna, so poudarili udeleženci posveta v Mariboru.
Ko so ocenjevali gospodarska gibanja v mariborski občini, je bilo rečeno, da v izvozu Mare bor že zaostaja za republiškim poprečjem. Blagovni izvoz je v primerjavi z minulim letom nazadoval, po drugi strani pa je močno porastla tudi zaposlenost. Nepokritih naložb je v Mariboru za blizu 40 milijonov, kar predstavlja 3 odstotke vseh investicij. Mariborski sindikati tudi ocenjujejo, da so pri pripravljanju in sprejemanju raz-vojhih programov delavci slabo sodelovali oziroma ponekod niso imeli niti možnosti, da bi lahko povedali svoje mnenje. V osnovnih organizacijah sindikata bo zato treba ponovno kritično proučiti samoupravno planiranje. Da bi ugotovili, ali poteka samoupravno planiranje v TOZD v skladu z ustavnimi določili, je občinski sindikalni svet Maribor že pred časom razposlal poseben vprašalnik, odgovore, ki so jih dobili nanj, pa so tudi politično ocenili.
Tako ugotavljajo, da so sindikalni delavci v TOZD le v 31 primerih sodelovali v delovnih skupinah za izdelavo srednjeročnega plaha TOZD. Se manj primerov pa je bilo, ko so delavci že aktivno sodelovali v procesu pripravljanja in sprejemanja samoupravnih osnutkov srednjeročnih planov. Dejstvo, da nismo uspeli procesa samoupravnega planiranja že v začetku približati delavcu, temveč je le-to ostalo v glavnem v , pristojnosti strokovnih služb, je gotovo politično negativno. Tako bo treba v naslednjem obdobju marsikaj popraviti. V ta namen so mariborski sindikati sprejeli poseben akcijski načrt. Vse družbenopolitične sile v TOZD, zlasti še sindikalne organizacije, si bodo morale prizadevati, da bodo delavci dejansko postali osnovni nosilci planiranja v združenem delu ter skupaj z drugimi občani v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Glede na razmere, ki so po oceni sindikatov precej razlikujejo' od ustavno zasnovanega samoupravnega planiranja v TOZD, je temeljna naloga obdravskih sindikatov v naslednjem obdobju, da z , usmerjevalnim in usklajevalnim delom zagotovijo vodilno vlogo delavcev pri oblikovanju razvojnih programov na vseh ravneh in področjih družbenoekonomskega življenja.
Za začetek pa je treba, da tudi izvršni odbori sindikatov v TOZD kritično ocenijo svojo dosedanjo aktivnost na področju samoupravnega planiranja.
J. U.

iifZi,
ŠE Z 8. SEJE REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
RUDI KOPRIVNIK:
SPORAZUMI
BREZ
MEGLE!
Povzetek uvodnih misli direktorja centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
Ocena uveljavljanja že sprejetih sklepov in stališč sindikatov in aktivnosti sindikatov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke naj bi nam pomagala ugotoviti, s katerimi idejnopolitičnimi in gospodarskimi problemi smo se srečevali v svoji aktivnosti in do kakšne mere smo uspeli realizirati sklepe 8. kongresa ZSS na področju'dohodkovnih odnosov.
—	V dosedanjem obdobju smo bili sindikati aktivni predvsem pri nastajanju in oblikovanju panožnih samoupravnih sporazumov, precej manj pa smo se aktivno vključevali v oblikovanje sistemov notranje delitve dohodka v TOZD.
— Zdaj še ne moremo dokončno razpravljati o delovanju novih samoupravnih sporazumov, ker so bili nekateri ali komaj sprejeti, ali pa jih šele dokončno izdelujejo.
— Kljub vsemu pa že lahko govorimo o nekaterih problemih, ki so se pokazali:
—	predvsem velja spregovoriti o razumljivosti v nekaterih poglavjih, kot so na primer poglavja o osnovah in merilih za razporejanje dohodka. Kako naj delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice, če ne razumejo samoupravnih sporazumov? Kaj naj jih spodbuja k boljšim delovnim rezultatom, če formulacije niso razumljive, če je premalo vidna povezanost delovnih * rezultatov z merili za razporejanje dohodka in delitvijo sredstev za osebne dohodke?
— Še ve‘dno se pojavljajo dileme o ravni razporejanja dohodka: ali je to TOZD ali OZD, čeprav o tem v ustavi ni dvoma,
—	skoraj v vseh samoupravnih sporazumih je delovno mesto edina osnova delitve OD; druge osnove niso določene.,
—	dober del samoupravnih sporazumov je dokaj formalno uredil vprašanje inovacij.
—	Ne glede na kritično razmišljanje je potrebno ugotoviti, da je bilo opravljeno veliko delo. Samoupravno sporazumevanje na tem področju je uspešno opravilo svoj zrelostni izpit.
—	Pri nadaljnjem dograjevanju samoupravnih sporazumov bo treba posvetiti vso pozornost še vprašanjema:
—	kako so vgrajena stališča sindikatov v podpisane samoupravne sporazume in kako so določbe samoupravnih sporazumov konkretizirane v samoupravnih aktih TOZD, in
—	kakšni so dejanski rezultati delovanja novih samoupravnih sporazumov.
To pa pomeni, da se moramo v sindikatih organizirati tako, da bo možno stalno spremljanje izvajanja samouprav rtih sporazumov in stalno spremljanje delovanja skupnih komisij, ki jim je pri njihovem delu treba nuditi vso potrebno politično pomoč. To je ustavna dolžnost sindikatov.
Med nalogami, ki jih imajo sindikati, je tudi ugotavljanje, kdo je in kdo ni kršil samoupravnih sporazumov v letih 1973 in 1974. Moramo poskrbeti, da se dosledno uporabijo sankcije, predvidene z zakonom.
KOLIKO RES ZASLUŽIŠ, TOVARIŠ ?
Delovni ljudje, odobravajo prizadevanja za stabilizacijo • Kdaj bomo poklicali na odgovornost tiste, ki ne uresničujejo samoupravnih dogavorov • Plača ali osebni dohodek? • Lepi rezultati na področju samoupravnega spoiazumevanja
,,Naša naloga v tem trenutku ni ocenjevati gospodarskih gibanj nasploh, kajti taka ocena je že narejena in sprožena je celovita družbena akcija. Naša naloga je dogovoriti se, kako bomo delali sami in konkretno v svojem delovnem okolju, kjer stvari lahko spreminjamo in jih moramo spreminjati," je med drugim dejal sekretar RS ZSS za ekonomsko politiko Janez Tršan na začetku S. seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Glavna točka dnevnega reda je bila: uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike in samoupravnih odnosov na področju delitve dohodka.
O seji smo delno že poročah, kolikor nam je dopuščal čas (kajti začela seje ob zaključku redakcije) že v prejšnji številki. Zato se bomo danes omejili le na razpravo.
PODPORA STABILIZACIJI
Iz vseh razprav bi lahko povzeli osnovno ugotovitev: delovni ljudje iskreno odobravajo vsa prizadevanja, da bi odpravili neugodna gospodarska gibanja in naposled le stabilizirali naše gospodarstvo. Marsikje so že začeli konkretno razpravljati in zahtevati odgovore na vprašanja, zakaj je uvoz večji, izvoz pa manjši kot v minulih letih, kaj nameravajo predlagati poslovodni organi, kaj lahko sami prispevajo k zmanjšanju inflacije in k nižjim cenam. Delovni ljudje poudarjajo, da se široko zasnovana akcija ne bi smela spremeniti v kampanjo, v nekakšno neurje, ki bo slej ko prej minilo in ki bi se ga dalo prevedriti nekje na varnem, temveč mora ta akcija spodbuditi drugačen odnos do dela, večjo produktivnost in'razumno porabo na vseh področjih. To pa je naloga vseh, od vratarja do predsednika zvezne vlade, kot je nek^o dejal.
KOMU POKAZATI VRATA?
Več razpravljavcev je zato zahtevalo poostreno odgovornost pri izvajanju sklepov, dogovorov in nalog, kajtiče bi vse uresničili, nas mnogo sedanjih težav ne bi pestilo.
Izogniti se moramo dosedanji praksi, ko smo sprejemali na kilograme dobrih sklepov -- je dejal drug razpravljavec - vsi so povsod kimali, ko pa so se razšli, je vsak preračunal, kaj mu ustreza in to tudi izpolnil, vse drugo pa mirno zanemaril, ne da bi se mu karkoli zgodilo. Sklepov imamo torej dovolj — tako so menili tudi drugi — zdaj jih moramo samo uresničiti, kajti ne živimo v iluzijah, da bodo težave odpravili administrativni ukrepi. Tistemu, ki ne upošteva dogovorov, pa je treba preprosto pokazati vrata.
POSLEDICE ..LJUBEGA MIRU“
Prizadevanja* za dobro gospodarjenje, je bilo večkrat slišati, pa so tudi priložnost, da drug drugemu odkrito povemo, koliko zaslužimo. Ne koliko nam glede na delovno mesto in izobrazbo gre, temveč koliko zaslužimo glede na rezultate svojega dela. Ob tem bi morali biti sila pošteni, ne bi pa smeli gledati samo vodilnih, temveč tudi tiste v neposredni proizvodnji. Nobena skrivnost namreč ni, da so na vseh ravneh in na vseh delovnih mestih ljudje, ki dobro delajo ip
veliko naredijo, so pa kajpak tudi takšni, ki delovni čas preživijo brez velikih prizadevanj, bodisi zato, ker jim delo sploh ne diši, bodi zato, da bodo popoldne na „fušu“ čimbolj spočiti.
Zanimivo je, da ljudje v vsakem delovnem kolektivu dobro vedo, koliko kdo prispeva v skupno skledo. Kljub temu pa so organizirane razprave o tej problematiki zelo redke, še bolj redko pa se zgodi, da bi kdo komu dejal: ,.Oprosti tovariš, ti s svojim delom takšnega osebnega dohodka ne zaslužiš!" Posledice takšnega ..ljubega miru", ki je za „zdravo vzdušje" v kolektivu nadvse „po-memben", pa sežejo daleč in jih bolj ali manj poznajo povsod, marsikje pa že krepko občutijo. Kje je potem uresničevanje ustave, ki zelo nedvoumno govori, kaj bi morali biti osebni dohodki?
Nagrajevanje po delu - to je nesporno — pa je pomemben korak na poti k stabilizaciji.
V razpravi so mnogi razpravljavci opozorili tudi na različne pogoje za pridobivanje dohodka, na splošne gospodarske razmere in na neogibno stabilizacijo, s katero je edino mogoče zagotoviti realno raven osebnih dohodkov.
ZRELOSTNI IZPIT OPRAVLJEN
Glede samoupravnih odnosov na področju delitve dohodka so razpravljavci na seji menili, da so sindikati — kljub različnim sla-, bostim in pomanjkljivostim, ki se še marsikje kažejo — opravili pomembno nalogo. V dosedanjem samoupravnem sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke so doseženi lepi rezultati,
‘ za kar po besedah Janeza Barboriča, predsednika RS ZSS, zaslužijo vse priznanje tudi strokovni organi pri republiškem svetu ZSS. Zrelostni izpit smo v glavnem dobro opravdi.
Med nalogami sindikatov na tem področju je tudi sklep, da si bomo prizadevali za dosledno uresničevanje ustavnega načela in sprejetih stališč, da so samo delavci v TOZD oziroma v delovnih skupnostih nosilci samoupravnega sporazumevanja. Zato bomo praviloma zavračali vse oblike sporazumevanja, kjer njihovo vlogo prevzemajo druge strukture oziroma, kjer je ta njihova osnovna pravica in dolžnost, ki izhajata iz ustave, samo formalna.	V. Č.
Pripis uredništva: Gradivo z 8. seje RS ZSS bomo objavili v prilogi „Sindikati“.
KMALU NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU!
PeterToš: SAMCU PRAVNA DELAVSKA KONTROLA
V	založbi ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/II, bo v okviru zbirke sindikalna knjižnica izšla že četrta knjižica avtorja Petra Toša ..SAMOUPRAVNA DELAVSKA
IvvJIN 1 JvvJLA .
V	tem prepotrebnem priročniku avtor obširno osvetljuje problematiko samoupravne delavske kontrole v socialistični samoupravni ureditvi, govori o vlogi in nalogah družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delavske kontrole, o ustavi in zakonski ureditvi tega področja. V priročniku so podrobneje razčlenjena vprašanja, ki zadevajo vsebino, naloge in cilje delavske kontrole, pa tudi metode in načine delovanja organa samoupravne delavske kontrole ter vprašanja, ki zadevajo neposredno organizacijo samo upravne delavske kontrole.
Se posebej opozarjamo na primer samoupravnega akta o delavski kontroli, ki gaje avtor dodal knjigi kot pripomoček pri normativnem opredeljevanju vprašanj samoupravne delavske kontrole.
To delo iz knjižnice Sindikati (številka 4) ..Samoupravna delavska kontfola" lahko naročite s tem, da izpolnite naročilnico in jo pošljete na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II.
—-------------------------------—-------- odreži!--------------------------------------
Nepreklicno naročam pri ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II,
...........izvodov (z besedo........................) brošuro knjižnice Sindikati številka
4 SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA po ceni 20 dinarjev za izvod.
Knjigo pošljite na naslov.............................................................
poštna številka..........kraj.........................................................
Priimek in ime podpisnika naročilnice.................................................
V Ljubljani........... 1975	Podpis naročnika
(oziroma žig organizacije)
JANEZ TRŠAN:
KONKRETNI IN JASNI CILJI
Povzetek uvodnih misli sekretarja RS ZSS za ekonomsko politiko
V tem času se moramo še bolj usposobiti in organizirati za preusmeritev tistih gospodarskih gibanj, ki sicer niso nova, vendar pa so letos takšna, da že ogrožajo druge zelo pozitivne rezultate, ki smo jih dosegli z dosedanjim samoupravnim razvojem
Celovita, družbena akcija že teče. Kakšne naloge imamo v sindikatih?
-	Akcijo moramo resnično prenesti do delovnih ljudi v TOZD in v druge temeljne samoupravne skupnosti. Tako bomo zagotovili resnično, in "konkretno spreminjanje stvari in pospešeno odpravljali vsa tista negativna gospodarska gibanja, ki že ogrožajo nadaljnji, še hitrejši samoupravni družbeni razvoj. .
-	Zaostriti moramo odgovornost organizacij in posameznikov za naloge, ki jih imamo in smo jih dolžni dosledno uresničevati.
— Potrebno politično akcijo in sploh politiko moramo zasnovati na strokovnih podlagah, ki bodo omogočile učinkovito delovanje in precizirale odgovornost. Tako bomo izrinjali iz prakse še vedno zelo očiten strokovni primitivizem, ki je najbolj škodljiva oblika tehnokratizma, pa tudi politični voluntarizem
Skratka, je poudaril Janez Tršan, z akcijo za gospodarsko stabilizacijo moramo doseči, da bodo vsi odgovorni sindikalni delavci neposredno in zelo konkretno ustvarili družbeno vzdušje, v katerem bodo delavci sami in neposredno obvladovali svoj življenjski prostor in odločilno vplivali nci sprejemanje konkretnih sklepov, ki bodo spremenili sedanja, ponekod zelo neugodna gerspodarska gibanja. Če tega ne bomo storili, akcija ne bo konkretna
Vedeti je namreč treba, da se v mnogih TOZD še ne zavedajo ali pa nočejo zavedati resnosti gospodarskega položaja, predvsem pa svoje odgovornosti za odpravljanje gospodarskilCproblemov.
Cilji našega delovanja so torej jasni in konkretni. Ob uresničevanju le-teh bomo gradili tudi zavest, da je lahko plačano samo družbeno koristno delo, in da tisti, ki ne odpravijo svojih nalog, ne morejo na ,,svo-jih“ delovnih mestih čakati drugih časov. Enkrat za vselej bi se morali dogovoriti, da ne bomo plačevali tistih, ki ne delajo, zlasti ne tistih, ki bi morali s mojim delom največ prispevati za dvig družbene produktivnosti. Zato bi morali z internimi pravilniki odpravili čaščenje delovnega mesta in formalne izobrazbe ko; edini glavni osnovi za osebni dohodek.
Razumljivo je torej, da n% bomo mogli uspešno v<> diti družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo, če ne bomo v OZD nagrajevali najbolj odgovornih indivi dualnih in kolektivnih poslovodnih organov na temelju njihovega dela, na temelju strokovnih programov in kako potem uspešno uresničujejo te programe, ,ki so bili sprejeti po samoupravni poti.
Seveda pa med našo akcijo ne bi smeli pozabiti tudi na ugotovitev, da so tudi v neposredni proizvodnji delavci, ki jim delo ne diši.
— Časovno pa velja akcijo razdeliti na dva dela, na - dolgoročno, ki mora pospeševati vsa prizadevanja za zvišanje družbene produktivnosti, kar po drugi strani pomeni tudi ustavno organiziranje združenega dela, ter - kratkoročno, ki mora dati rezultate še v letošnjem letu, zlasti kar zadeva zunanjetrgovinsko menjavo, investicije in cene.
Posvet novogoriških sindikalnih delavcev
ZAVIHATI BO TREBA ROKAVE...
Dobra udeležba, izčrpni uvodni referati pa zelo malo razprave, to so osnovne značilnosti posveta funkcionarjev osnovnih sindikalnih organizacij novogoriških delovnih organizacij, ki ga je v minulem tednu priredil občinski sindikalni svet Nova Gorica. Povod za posvet je bila zadnja plenarna seja RS ZSS, vzrok pa akcija, kije potrebna tako za hitrejše uveljavljanje določil nove ustave glede poglabljanja samoupravnih pravic delavca kot za bolj stabilizacijsko obnašanje v gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacijah ter akcija za pravilen vsebinski in kompleksen pristop k programiranju in planiranju v temeljnih organizacijah združenega dela in v enotah naše družbenopolitične organiziranosti.
Le s samoupravnim planiranjem v TOZD in KS ter v SIS se pravi s kompleksnim pristopom k izdelavi razvojnih planov tako za posamezne dejavnosti ter TOZD oziroma KS, kot za celotno gospodarsko in negospodarsko dejavnost, ki ne bodo planske enote, neodvisne druga od druge, pač pa bo njihov razvoj načrtovan v najtesnejši vzročni povezavi, bo delavec lahko dejansko nosilec družbenoekonomskega razvoja in njegovi interesi skladni s širšimi družbenimi interesi. Tako je, jedrnato povedano, med drugim poudaril uvodničar na to temo na omenjenem posvetu Janez Tršan, sekretar RS ZSS za ekonomsko pohtiko, zatem pa še poudaril nekatere prednostne naloge sindikalnih delavcev v TOZD in drugih oblikah zdmženega dela na tem pod-rot^u.
Razprava o uresničevanju ustave je izzvenela v besedah Danila Bašina, predsednika občinske komisije za samoupravljanje, tako, kot bi kjerkoli drugje: številne nedoslednosti pri uresničevanju ustave, ki jih je na svoji zadnji plenarni seji nanizal RS ZSS, veljajo tudi za večino delovnih organizacij ,na novogoriškem območju. Žal Bašin ni navajal posameznih konkretnih primerov; sicer pa je to naloga tako osnovnih organi-
zacij sindikata kot drugih odgo-■ vornih samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov v občini, da v naslednjih tednih analizirajo razmere v svojih temeljnih organizacijah zdmženega dela in- višjih oblikah zdmženega dela ter se dogovorijo za akcijo. Zato tudi po uvodni besedi ni bilo razprave — treba je pač brez mnogo govorjenja zavihati rokave in temeljito pomesti v lastni hiši.
Bolj živahna pa je bila razprava, ki je sledila uvodnim podatkom o gospodarskih gibanjih, pri nas in posebej v novogoriški občini, ki jih je posredoval dr. Vinko Mozetič, predsednik 10 skupščine občine Nova Gorica. Njegove ugotovitve so temeljile na rezultatih gospo-
darjenja v prvih letošnjih treh mesecih, vendar z dodatkom, da so pa razmere od. tedaj dalje spremenile le na slabše in da se rezultati gospodarjenja tudi v novogoriški občini še naprej slabšajo. Trenutni gospodarski rezultati in obeti za drugo polovico leta naravnost kličejo po odločni in hitri akciji ne le tistih „od zgoraj“, pač pa predvsem vseh odgovornih in odločujočih dejavnikov v sleherni TOZD. Rezerve v TOZD so raznovrstne, zlasti v boljši orga-' nizaciji delovnega procesa, v izboljšanju storilnosti vseh zaposlenih, v nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi, v iskanju novih trgov in drugje. Skratka, v delovnih organizacijah si morajo mnogo bolj kot doslej prizadevati, da proizvodni krog tudi sklenejo s prodajo izdelkov, ne pa, da jim obleže zaradi slabše konkurenčnosti v skladiščih. Brez skrajne zavzetosti in tudi širše zastavljene odgovornosti subjektivnih dejavnikov v podjetjih pa ^seveda vseh teh nalog ne bo mogoče izvesti niti ob pravem času niti v celoti.
R. B.
NEKAJ GOSPODARSKIH KAZALCEV
Izvoz: Vrednostno skorajda dosega uvoz. Še leta 197 3 je novogoriško gospodarstvo izvozilo za 9 milijonov dolarjev izdelkov, lani je za izvoz iztržilo že 16,5 milijona dolarjev, letos pa načrtujejo 28,7 milijona dolarjev izkupička od izvoza. Rezultati prvih treh letošnjih mesecev ne kažejo, da bi plan uresničili.
Rast dohodka: Celotni dohodek v prvih treh mesecih je bil za 49 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju, dohodek za 39 odstotkov, ostanek dohodka pa za 47 odstotkov, podjetja pa so za ustvarjeni celotni dohodek porabila za 52 odstotkov več sredstev kot lani. Sedem OZD je prvo tromesečje zaključilo z izgubo, v skupnem znesku 332 milijonov dih. Lani v istem času je izguba v novogoriškem gospodarstvu znašala 549 milijonov din.
Terjatve: Skupaj znašajo 1,06 milijarde din, od tega preko roka zastarane 290 milijonov din. Obveznosti novogoriškega gospodarstva znašajo skupaj 780 milijonov din.
ORGANIZIRANI BODO BOLJ UČINKOVITI
Domžale: delavci pri zasebnih delodajalcih so ustanovili svojo osnovno organizacijo sindikata
Ob koncu letošnjega junija so se zbrali delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, na ustanovnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata. Udeležba in zanimanje za sindikat je potrdilo dejstvo, da, delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, doslej niso imeli nobene možnosti vključiti se v reševanje svojih življenjskih in delovnih razmer in problemov, zato je tembolj pomembno, da so si z ustanovitvijo svoje osnovne organizacije sindikata ustvarili pogoje in možnost za enakopravno vključevanje v družbenopolitično delo, s tem da bodo njihovi problemi in interesi bolj prišli do veljave kot doslej.
Na občnem zboru so govorili
o vlogi, organiziranosti in nalogah sindikata, še posebej pa o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata, o osnutku nove kolektivne pogodbe, o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Precej pripomb je bilo izrečenih na sedanji sistem reševanja stanovanjskih problemov. Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih namreč nimajo pravice do kredita za reševanje svojih stanovanjskih problemov in so tako v neenakem položaju z delavci, ki so zaposlenih v družbenem sektorju. Tudi izobraževanju ob delu bo treba posvetiti več pozornosti kot doslej, zlasti pa prek sindikalne organizacije vzbuditi med delavci zanimanje za izobraže-
vanje, saj sredstva za izobraževanje niso problem.
Vsi obravnavani problemi na občnem zboru so sestavni del letnega delovnega načrta osnovne organizacije sindikata. Izvršni odbor pa bo moral ob sodelovanju drugih dejavnikov skrbeti za reševanje teh proble-
mov-	B. M.
Seminarji o obveščanju
Kakor vsako leto bodo tudi letos poleti v Piranu funkcionalni seminarji o organizaciji in vsebini obveščanja delavcev v združenem delu, pripravili so jih sektor RS ZSS za obveščanje in politično propagando v sodelovanju s centrom RS ZSS za družbeno izobraževanje, delavska univerza ,,Tomo Brejc" iz Kranja in komisija za obveščanje kraško-obalnega sveta Zveze sindikatov Koper.
Za letošnji avgust so napovedani tile seminarji:
—	za organizatorje obveščanja delavcev v združenem delu od 4. do 9.;
—	o organizaciji in urejanju poceni tiskanega glasila ali biltena delovne skupnosti od 11. do 15.
—	za dopisnike in poročevalce v glasilo ali bilten delovne skupnosti - od 18. do 22.;
nih skupnosti - do 25. do 29.
Vsi seminarji povezujejo teorijo komuniciranja v združenem delu s praktičnimi izkušnjami na tem področju. Svetujejo najbolj primerne in uporabne rešitve za uvedbo in uveljavitev primernega sistema medsebojnega obveščanja delavcev v združenem delu za njihovo delo in samoupravljanje in za njihovo politično delovanje. Vsak udeleženec dobi za delo na seminarju ustrezno literaturo in v praktičnem delu v manjših skupinah sproti preverja pridobljene izkušnje.
Podrobnejše informacije o posameznih seminarjih je mogoče dobiti v sektorju RS ZSS za obveščanje in politično propagando, Ljubljana, Dalmatinova 4 - telefon 323-958 ali pri delavski univerzi „Tomo Brejc" v Kranju, Staneta Žagarja 1 — telefon 21-243, kar je tudi mogoče
— za tehnične urednike glasil in biltenov delov- naročiti razpise za seminarje.
MERA JE POLNA
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata Splošnega gradbenega podjetja Primorje Ajdovščina, TOZD Koper je na razširjenem sestanku minuli petek skupaj s predstavniki aktiva ZK in samoupravnih organov obravnaval samoupravne odnose in delovanje družbenopolitičnih dejavnosti v tej temeljni organizaciji združenega dela. Povod za širši sestanek sindikalnega političnega aktiva so bile nekatere slabosti in pomanjkljivosti pri razvijanju in uveljavljanju notranjih samoupravnih osnosov, ki po številnih izjavah in mnenjih delavcev niso urejeni.
Med slabostmi je potrebno omeniti zlasti še naslednje: vodilni in vodstveni delavci onemogočajo samoupravljanje, delavci nimajo samoupravnih pravic, neučinkovitost delovanja delavskega sveta in pasivnost samoupravne delavske kontrole, razveljavljanje sklepov zborov delavcev, nezadovoljivo reševanje vlog in pritožb članov delovne skupnosti, malomaren od- -nos vodilnih delavcev do težav in problemov, premajhna skrb za urejanje delovnih in življenjskih razmer zaposlenih in zelo slabo notranje medsebojno obveščanje so tista osnovna vprašanja, ki otežujejo uresničevanje novih samoupravnih odnosov,, neposrednejšo in aktivnejšo vlogo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovnih kolektivih.
Navedene slabosti in še obilo drugih perečih vprašanj, o katerih je tekla beseda na posvetu sindikalnega političnega aktiva, pomenijo zaviralno silo v delovanju samoupravnega sistema, hkrati pa takšne razmere pomenijo plodna tla za uveljavljanje samovolje'in tehnokratizma. V razpravi je bilo še zlasti poudarjeno, da je potrebno vsa pereča vprašanja samoupravnega in družbenega položaja delavcev urejati in reševati po samoupravni poti, ob tesnejšem in učinkovitejšem delovanju vseh družbenopolitičnih- organizacij. -
Gre tudi za pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o medse-
bojnih delovnih razmerjih, kjer niso zadovoljivo urejene niti najosnovnejše pravice in obveznosti.
Tako je bilo navedeno vprašanje višine letnega dopusta, saj je po njihovem samoupravnem sporazumu osnova še vedno 16 dni, čeprav je po ustavi in zakonu o medsebojnih razmerjih v združenem delu ta osnova 18 dni. Prav tako ni urejeno plačevanje potnih stroškov delavcem, ki gredo ob državnih praznikih k svojim družinam. Na seji so zato spraševali, kako je možno, da imajo druge temeljne organizacije to vprašanje urejeno v samoupravnih aktih, le v TOZD v Kopru ne. Tudi odnos vodilnih delavcev do številnih poškodb in nezgod pri delu ni zadovoljiv, večkrat pa so nekvalitetne še zdravstvene storitve.
Obratovodje in delovodje imajo neutrezno strokovno izobrazbo, premalo pa so tudi družbenopolitično dejavni, kar se odraža v tem, da se ne udeležujejo zborov delavcev in drugih sestankov delovne skupnosti. S takšnim odnosom do družbenopolitičnega delovanja in samoupravnega reševanja problemov pa delavci niso zadovoljni, saj bi morali sleherni vodstveni delavci poleg strokovnih kvalifikacij imeti še moralnopolitične • in samoupravne lastnosti. Posledica tega je, da so delavci na posameznih gradbiščih pomanjkljivo informirani o vprašanjih in zadevah, ki vplivajo na družbenoekonomski in
samoupravni položaj delavca. Pobud in predlogov delavcev ne upoštevajo, seje delavskega sveta so neučinkovite in ne odražajo razpoloženja, mnenj in potreb delavcev. Ta samoupravni organ še vedno dela po starem, delegatski odnosi še niso v celoti zaživeli. Samoupravna delavska kontrola ne deluje skladno s svojo ustavno funkcijo, saj ni dovolj vtkana v samoupravno življenje temeljne organizacije združenega dela. Samoupravna delavska kontrola tudi ni spremljala uresničevanja samoupravnih sporazumov in drugih temeljnih aktov, morala bi delovati bolj preventivno in sproti opozarjati na številne nepravilnosti.
Ob temeljiti oceni in analizi razmer v tej temeljni organizaciji združenega dela Primorja Ajdovščina pa prav gotovo tudi vodstvo sindikalne organizacije ni zadovoljivo opravilo svoje naloge in vloge kolektiva. Sindikat je bil le preveč formalen in ne dovolj učinkovit še zlasti pri reševanju problemov iz življenja in dela temeljne organizacije ter pri uveljavljanju- nove ustavne vsebine samoupravljanja v združenem delu.
Zaradi neurejenih samoupravnih odnosov in številnih slabosti ter nepravilnosti so ob koncu sestanka sklenili, da bo posebna komisija občinskega sindikalnega sveta temeljito pregledala temeljne samoupravne akte, izvršni odbor osnovne Organizacije sindikata pa bo skupaj z aktivom ZK pripravil oceni družbenopolitične usmerjenosti vseh vodilnih in vodstvenih delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, vodstvo sindikalne organizacije pa bo analiziralo dosedanje delo delavskega sveta in samoupravne delavske kontrole.
MILOŠ SVANJAK
IZREK KAZNI
Skupna komisija za samoupravno sporazumevanje o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v združenem delu v delovnih skupnostih skupnosti za zaposlovanje SRS objavlja, da je na svoji seji dne 11. julija 1975 izrekla udeležencu samoupravnega sporazuma delovni skupnosti Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana javni opomin.
Komunalni zavod za zaposlovanje Ljubljana ni upošteval sklepa skupne komisije z dne 11. julija 1975, da se dvigne vrednost točke po sporazumu s 1. julijem 1975 leta, ampak je dvignil to vrednost s 1. junijem 1975. leta. Obenem je skupna komisija naložila kršitelju dolžnost, da popravi storjeno napako.
El
VPRAŠANJE:
- Ali imajo zaposleni upokojenci pravico do letnega dopusta, regresa in nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni?
Ali je treba zaposlenega upokojenca, ki je bil upokojen s 40 leti pokojninske dobe, prijaviti v socialno zavarovanje?
Ali je bil sklenjen družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnin zaposlenim upokojencem, kije predviden v 186. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS?
S.P.R. - LJUBLJANA
ODGOVOR:
Zaposleni upokojenci imajo enake pravice do letnega dopusta, regresa in nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni kot vsi drugi delavci.
Po 24. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 54/72) oziroma po 187. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (Uradni list SRS št. 1/73) starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) in se je ponovno zaposlil, ne oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. Takega upokojenca je torej treba prijaviti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje le za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni. V zakonu o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS št. 38/74) podobnega
določila ni, zato je treba takega upokojenca prijaviti v zdravstveno zavarovanje za vse zavarovane primere.
Družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnin zaposlenim upokojencem, predviden v 186. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, je bil sicer sklenjen, vendar ne velja več, kot tudi ne velja več 186. člen statuta. Določbe 186. člena statuta so povzete po’ prvotnem besedilu 23. člena zakona o pokojninskem in 'invalidskem zavarovanju. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Uradni list SRS št. 26/73) pa je bilo besedilo 23. člena spremenjeno in ne predvideva več , zmanjševanja- pokojnin ter družbenega dogovora o načinu zmanjševanja pokojnin zaposlenim upokojencem, pač pa določa, da plačujejo zaposleni upokojenci poseben prispevek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, če njihov dohodek iz dela presega 30 %. skupaj s pokojnino pa dvojni znesek poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
P. S.
19. julij 1975 stran
RO 10. KONGRESU ZVEZE NEMŠKIH SINDIKATOV
V znamenju splošnega soglasja
Nedavni 10. kongres DGB je pomenil začetek predvolilne kampanje za volitve v Bundes-tag, ki bodo v letu 1976 in ki bodo zelo pomembne za' opredelitev Zvezne republike Nemčije bodisi za pot nadaljnjih postopnih reform ali pa za ohranitev sedanjega stanja. Nastop politikov na začetku kongresa, zlasti pa govora Brandta in kanclerja Schmidta sta bila namenjena predvsem pridobivanju glasov delavcev za program socialdemokratske stranke ter za utrjevanje strankinih vrst, kijih je v minulem letu zajela prehodna kriza.
Predstavniki vlade .so na kongresu DGB z zadovoljstvom poudarjali, da je inflacija spet v sprejemljivih okvirih, da se gospodarske razmere izboljšujejo in da je začelo upadati število nezaposlenih. Hkrati so poudarjali, da je zavoljo usmerjenosti ZRN v izvoz bodočnost države v znatni meri odvisna od razvoja v zahodnih industrijskih državah, kancler Schmidt pa je izjavil, da bo vlada zahtevala od atlantskih zaveznikov, naj po-
svete vso pozornost usklajevanju njihovih gospodarskih politik. Se posebej velja poudariti, da so predstavniki vlade in socialdemokratske stranke v svojih nastopili na kongresu spregovorili tudi o zlomu nacizma pred tridesetimi leti ter poudarili, da Nemci nikoli ne'sme-jo pozabiti na tedanje izkušnje ter da morajo braniti demokracijo in svobodo.
Deseti kongres DGB je potp dil dosedanja stališča zahodno-nemških sindikatov ter poudaril, da so sindikati z besedami in z dejanji pokazali, da „imajo življenje v ZRN za boljše kot v kateremkoli drugem sistemu, ki obstaja na svetu, ter da so se ideali in stvarnost demokratične, parlamentarne in socialne države uveljavili v tekmi siste-mov.“ Tako govorniki iz sindikalnih vrst kot tudi predstavniki političnih strank pa so poudarjali stare zahteve sindikatov o gospodarskem vzponu in družbenopolitični stabilnosti ZR Nemčije.
Sedanji politični in ekonomski trenutek ZRN je bil rdeča
FIATOV VODILNI ČLOVEK 0 ODNOSIH S SINDIKATI
PROŽNOST IN REALIZEM
,,Ali je res, da Italijo vodita Fiat in Vatikan? “ je bilo domiselno in obenem provokativno vprašanje angleškega novinarja, ki je vznevoljilo Umberta Agnellija, delegiranega upravitelja velike italijanske avtomobilske družbe na nedavnem obisku v londonskem cityju. Čeprav se mu je sprva na obrazu kazala mešanica ne-volje in začudenja, je Agnelli obšel to vprašanje in izkoristil priložnost za to, da se je sklical na „evropeizem“ svoje grupe ter na njeno so- . cialno funkcijo ter hkrati na odgovornost za pereče probleme italijanske družbe.
Agnelli, ki se je podal v London, da bi tam.predstavil novi „Fiat-mirafiori“ je prestal preskušnjo pred predstavniki mednarodnega tiska, ki so ga nekaj ur spraševali o različnih možnih argumentih, ki zadevajo njegovo dejavnost: o zgodovinskem kompromisu v zvezi s petrodolaiji, o značilnostih in zmogljivosti ter cenah različnih fiatovih vozil, o EGŠ, Toljatigradu, o odnosih s sindikati ter o njegovih ocenah razvoja avtomobilskega trga in sektorja.
Po Agnellijevem mnenju bo moč avtomobilsko krizo premostiti nekako v letih 1978/1979. Potrebne bodo nove strategije, usmeritev na proizvodnjo strojev ih kmetijskih traktorjev, vlečnih strojev in komercialnih vozil. Nadalje bo prihodnji razvoj terjal prehod na nekatere tipe modelov manjših vozil in vozil srednjega razreda, nujna pa je tudi revizija odnosov med industrijami tega sektorja v okviru EGS.
Fiat je pripravljen sprejeti vse te izzive, čeprav je'eko-nomsko zaledje skromno in čeprav nacionalni okviri za te namene niso zadostni. Tako bi po Agnellijevem mnenju morali v Evropski gospodarski skupnosti sprejeti ukrepe proti dumpingu, se pravi proti umetnemu ohranjevanju nizkih cen z namenom, da bi — podobno
kot Japonci - v nekaterih vzhodnoevropskih državah — izrinjali evropsko konkurenco z nekaterih trgov.
Kar zadeva Fiatove naložbe v vzhodnoevropskih državah, je ’ Agnelli pripomnil, da se za zdaj še niso poplačale, vendar pa že začenjajo dajati sadove v obojestransko korist. Tako Poljaki z uspehom izvažajo vozila z oznako Polsky-Fiat. Kar zadeva ruske modele „Lada“, so cene sicer res umetno nizke, vendar pa nikakor ne gre za pomembnejše količine, ki bi se pojavljale v izvozu na zahodnih trgih.
Med Fiatom in novimi vzhodnoevropskimi avtomobilskimi industrijami je v teku dokaj obsežna tehnološka izmenjava, možne pa so še nadaljnje pogodbe o distribuciji.
O položaju v Italiji je delegirani administrator družbe Fiat dejal, da si je treba prizadevati za 'premostitev aktualne krize skupaj s sindikati, vendar bosta pri tem potrebna prožnost in realizem. Svoboda manevriranja in akcije managementa je bila omejena, medtem ko se je vpliv sindikatov vidno razširil. Vendar bodo morali slednji prevzeti soodgovornost, denimo pri spodbujanju večje mobilnosti delovne sile in njene zaposlitve v industrijski proizvodnji.
V prihodnje naj bi se odnosi s sindikati razvijali na drugačnih osnovah. Obstajata dve možnosti: formula soudeležbe, ki jo najvplivnejši italijanski sindikahsti zdaj še odklanjajo, ter nujnost ohranitve svobodnih pobud v tržnem gospodarstvu za sektor potresnih dobrin. Formula nacionalizacije je lahko koristna in smotrna v bazični industriji ali v socialni porabi, ni pa uporabna v drugih dejavnostih, kjer bi po Agnellijevi sodbi verjetno' vodila k protekcionizmu in antiekonomskim formulam upravljanja.
N.Ž.
nit skozi vso razpravo na desetem kongresu DGB, čeprav naj bi kongres začrtal predvsem pot prizadevanj sindikatov v naslednjih treh letih. V razpravah so bili poudarjeni resnično veliki uspehi na področju življenjskega, še posebej pa socialnega standarda, ki so jih v minulem obdobju dosegli v znatni meri tudi po zaslugi sindikatov, čeprav so mnogi razpravljavci opozarjali, da še vedno niso uresničene vse zahteve delavcev, ki zadevajo dostojanstvo v odnosih med ljudmi in državo, med gospodarstvom in delom.
Deseti kongres je podprl sedanjo koalicijsko vlado, zlasti pa socialdemokrate. Liberalom je veljala dokaj ostra kritika, češ da zavirajo politiko reform, za katere se zavzemajo socialdemokrati. Vendar pa je tudi to kritiko prevevala očitna želja, da ne bi porušili koalicije med socialdemokrati in liberalci, saj v ZRN prevladuje mnenje, da bodo tudi po volitvah v prihodnjem letu lahko vladali socialdemokrati le s podporo libera-lov. Zelo ostra pa je bila kritika delodajalcev, ker slabo izkoriščajo kredite in olajšave, kijih je zagotovila vlada, da bi spodbudila investicijsko dejavnpst ter oživila konjunkturo in zmanjšala nezaposlenost.
Kongres se je iztekel brez dramatičnih zapletov, izpričana je bila enotnost tako rekoč o vseh vprašanjih. To potrjuje tudi dejstvo, da je kongres končal z zasedanjem celo dan poprej, kot je bdo predvideno, pri tem pa je sprejel blizu 290 predlogov kongresnili resolucij.
Razširitev paritetnega soodločanja na celotno zahodno-nemško gospodarstvo je še naprej osrednja zahteva nemških sindikatov, pri čemer pa velja poudariti, da so sindikati dokaj nepričakovano dobili polno podporo predsednika republike. Slabosti kapitahstičnega gospodarstva, ki so se še posebej odrazile v minulem poldrugem letu in ki so povečale število nezaposlenih na več kot milijon delavcev, so vplivale na zahtevo sindikatov o usmerjanju investicij v gospodarstvo in o tem, naj vlada v bodoče hitreje odpravi strukturna neskladja, ki pomenijo enega glavnih vzrokov sedanjih gospodarskih din družbenih problemov. Kongres je vno-
vič zahteval prerazdelitev lastnine, kontrolo multinacionalnih koncernov, večjo zaščito potrošnikov, nadaljnje pospeševanje socialne politike in razvoj delovnega prava, reformo izobraževalnega sistema itd. Kongres je tudi zadolžil predsedstvo DGB, da do naslednjega kongresa pripravi predloge za nadaljnje reformiranje sindikatov ter izoblikuje nov načelni in akcijski program DGB, ki bosta opredelila dnaloge sindikatov v spremenjenih razmerah.
Zelo malo pa je bilo na desetem kongresu DGB razprav o delavcih — migrantih. Kongres je sprejel tri resolucije, ki zadevajo problematiko migrantov. Prvi dve resoluciji zahtevata enako obravnavanje inozemskih delavcev, uveljavitev vseh določil tarifnih sporazumov tudi za tuje delavce, zagotovitev stanovanj, okrepljeno' varstvo delavcev v primeru odpovedi delovnega razmerja ter zakonsko prepoved zasebnega novačenja tujih delavcev. Tretja resolucija pa zahteva, naj se vodstvo DGB zavzame za ukinitev zakonske določbe, ki je začela veljati v 'začetku letošnjega leta, po kateri otroci delavcev iz Portugalske, Španije, Turčije, Grčije in Jugoslavije, ki ostajajo v domovini, prejemajo manjši otroški dodatek od tistih otrok, ki prebivajo v ZRN.
Deseti kongres DGB je posvetil precej pozornosti tudi mednarodnim vprašanjem, še posebej pa odnosom s tretjim svetom. Kongres je izrekel vso podporo zunanji politiki vlade in DGB. Obsodil je kartele, procese koncentracije in zlorabo moči v zahodnih industrijskih državah, prav tako pa je izrekel kritiko tudi državam v razvoju, kadar izkoriščajo svoj monopol nad surovinami v gospodarske in politične namene. Kongres je poudaril, da bo DGB še naprej krepila svoje sodelovanje z zahodnimi in stike z vzhodnimi sindikati. Kongres se je izrekel za krepitev akcije Evropske konfederacije sindikatov. V ta namen se že pripravlja ustanovitev evropskega sindikalnega inštituta, ki naj bi pripravljal znanstvene analize za delo Evropske konfederacije sindikatov in izobraževal evropske sindikalne funkcionarje.
V	L. C.
Mednarodna menjava upada
Revija „ Mednarodna finančna statistika11 piše, da se je izvoz zahodnih industrijsko razvitih dežel zmanjšal za 4,7 % v primerjavi z Istim obdobjem lani, tako da je znašal v treh mesecih letos 136,2 milijarde dolarjev. Na to je vplival predvsem manjši izvoz iz Zahodne Nemčije, Japonske in Kanade. Skupaj z zmanjševanjem izvoza pa je še bolj očiten manjši uvoz industrijskih dežel na Zahodu. Uvoz se je zmanjšal za 7 % in je znašal 133,9 milijarde dolarjev k primerjavi 143,9 milijarde v enakem obdobju lani.
Podatki' mednarodnega monetarnega sklada so prvo uradno in prepričljivo potrdilo ocen, da je svet zajela resna ekonomska kriza. Zmanjševanje obsega zunanje trgovine industrijsko razvitih dežel v poprečju za 6 % samo v treh mesecih je porazno, še posebno, če upoštevamo, da je bila njihova zunanja trgovina zadnja leta v veliki ekspanziji. To dejstvo je odraz težkega ekonomskega položaja v svetu, ki ne temelji na začasno slabši konjunkturi, temveč na zastoju in zmanjšanju proizvodnje, povečanju nezaposlenosti in finančnih težav, vse to pa je posledica globoke krize, v katero je zašel kapitalistični svet.
Na Norveškem se otepajo varuštva NATO
Norveška bo sama branila svoje interese v zvezi z nahajališči nafte v Severnem morju. Norveška vlada je v tem smislu odklonilno odgovorila na nasvet Nizozemske, naj bi zaupala var stvo svojih naftnih nahajališč atlantski vojaški organizaciji NATO. ^omarica NATO naj bi po nizozemski pobudi bdela nad Barentskim moljem ter nad prostranimi območji Sevecnega moija, kjer pravkar opravljajo obsežna raziskovanja.
V vrtalne naprave, ki iščejo nafto v norveških obalnih vodah, v Barentsovem morju ter med Spitzbergi in Severnim rtom kot tudi v opremo za izkoriščanje naftnih rezerv iz obstoječih vrtin so mednarodne •naftne družbe vložile že ogromno denarja. Nadejajo se namreč, da bodo poleg sedanjih nahajališč v Severnem morju odkrile še nova bogata ležišča surove nafte pod morsko globino. Precej že odkritih naftnih nahajališč je v obalnih vodah Norveške, ki pa ne kaže nobene volje, da bi kaki „mednarodni policijski sili11 zaupala varstvo nad tem svojim naravnim bogastvom. •
Morska prostranstva južno od 62. vzporednika so bila po ženevski konvenciji iz leta 1958 razdeljena med Norveško in Veliko Britanijo. Nizozemski predlog pa zadeva morsko območje, ki ga ženevski sporazum ne zajema, in pomeni potemtakem neke vrste vmešavanje v pre-
RAKOVA RANA VELIKE BRITANIJE: NIZKA PRODUKTIVNOST
težno norveške zadeve. Minister za zunanje zadeve Norveške je zavrnil sodelovanje z drugimi evropskimi državami, pri tem pa poudaril, da so pred nedavnim odkrita naftna nahajališča Norveško postavila v mednarodni položaj in bi jo še bolj izpostavila tveganju, če se zavoljo svojih političnih in gospodarskih interesov ne bi povezovala tako z zali od neevropskimi kot tudi vzhodnoevropskimi državami. Norveški minister je v zvezi z naftnimi vprašanji navedel možnost graditve naftovoda za potrebe Velike Britanije kot tudi plinovoda, ki bi iz Norveške potekal v NDR.
Nizozemski predlog povezujejo poznavalci razmer z det stvom, da so se nekatere ra : iskovalne platforme v Barents vem morju znašle natanko i:a tako imenovani „vamostni poti“, to je na točki, kjer se stikajo območja, ki jih po en strani nadzorujejo sile NATO, po drugi strani sile Varšavskega pakta.
Norveški zunanji minister je takole utemeljil stališča svoje vlade: »Bolje je, da sami zagotavljamo varstvo nad tem sektorjem. Položaj Norveške sam je v strateškem smislu izredno od-čutljiv, čemu se bi torej po nepotrebnem izpostavljali tveganju. Smo sicer člani NATO, vendar mejimo s Sovjetsko zvezo na območju, kjer dve drugi državi, Švedska in Finska, vzdržujeta strogo nevtralnost.11
N. Ž.
Bo odpuščanje edini izhod?
Zdaj, ko je Velika Britanija glasovala za članstvo v EGS, bo vlada primorana poiskati rešitev za enega temeljnih gospodarskih problemov, za dvig zdaj podpoprečne produktivnosti, ki je značilna za podržavljeno industrijo.
Koraki z istimi evropskimi sektorji ne vzdrže niti neposredno po minuli vojni podržavljeni sektorji, kot so železnice in premogovniki, niti zasebne družbe posebnega pomena, kot so, denimo, Rolls-Royce, Britisch Serospace in British Shipbuilding, ki v splošnem proizvajajo na delovno enoto manj kot njihovi evropski konkurenti.
Najbolj značilna primera nizke produktivnosti na zaposlenega sta ladjedelstvo in premogovništvo, ki sta bila — kakšen paradoks - temelja britanske gospodarske moči v prejšnjem stoletju, V teh sektorjih produktivnost ustreza tretjini tiste, ki jo dosegajo isti evropski sektorji, medtem ko je produktivnost v britanski metalurški in avtomobilski industriji ravno za polovico niqa kot v tovrstnih zahodnonemških industrijskih dejavnostih.
Predsednik British Steel Corporation je predlagal, naj bi zmanjšali število zaposlenih za
nemški Thyssen z le 92.000 zaposlenimi.
Razlaga za to je ,,senilnost11 britanske industrije, ki bi ji morebitni modernizacijski posegi le še otežkočili socialne probleme. Tudi sindikati niso zainteresirani za racionalizacije v industriji, ker bi le-te domnevno omejile možnosti zaposlovanja.
British Leyland s svojimi 60 obrati in bogatimi tradicijami ni kos zahod nonemškemu konkurentu Volksvvagnu, ki se je do evropskih razsežnosti razvil dejansko šele v povojnem obdobju. Tudi British Aerospace temelji še na strukturah, ki izvi-
20.000, torej na skupno , raj° *z Prve svetovne vojne. 220.000 delavcev, s čimer bi Ladjedelniška industrija je kljub
spodbudili dinamičnost in racionalnost sistema, ki dosega .nižji dohodek kot zahodno-
ogromriim naložbam v obrate v Clydeu in Belfastu sestavljena v glavnem iz majhnih in razdrob-
ljenih enot.
Navzkrižni politični interesi še -dodatno negativno vplivajo na že tako nezadostne industrijske zmogljivbsti. Tako bi, denimo, British Rail lahko zagotovila višjo produktivnost, če bi bile uresničene predlagane reforme. V tujini čislajo učinkovitost in prislovično točnost služb britanskega javnega prometa, vendar pa so te službe drage in visoko obremenjujejo plačevalce davkov. Nezadostna je tudi alternativna ponudba v prenatrpanem cestnem prometu.	• *
Sir Donald Ryder, ki načeluje National Enterprise Board in ima njegova beseda nedvomno precejšnjo veljavo v industrijski politiki Wilsonove vlade, zaupa v učinkovitost konkurenčne tekme med javnimi in zasebnimi družbami, kar pa zadeva avtomobilski sektor, sodi, da bo moral več storiti za pritegnitev kupcev ter tudi za podjetniško presnovo.
Aktualna filozofija podržavljenih industrij, ki je plod sub-venciorriranja nastalih izgub ter neprostovoljnega ohranjevanja
cen na nizki ravni, je nedvomno slaba spodbuda za dvig produktivnosti s smotrnejšim gospodarjenjem in , za omejevanje očitno ekstenzivne zaposlenosti.
Sir Don Ryder je skupaj s svojimi sodelavci izračuni, da bi British Leyland potreboval najmanj milijardo funtov, hkrati pa bi moral žrtvovati kakih 50.00.0 delovnih mest, da bi ujel korak s svojimi konkurenti na evropski celini. V aeronavt-ski industriji bi bila združitev BAC s KaWker-Siddeleyem smiselna le, če bi racionirali 30.000 - delovnili mest. Še bolj drastične bi morzSe biti omejitve v ladjedelništvu.
Gre torej za dve skrajno občutljivi in zamotani rešitvi; za kapitalne naložbe in za odpuščanje delavcev, da bi razklenili začarani krog nizke produktivnosti, pičlih dobičkov in nezadostnih naložb. Po tradiciji kaže vlada širokogrudnost z izdatnimi kapitalnimi injekcijami, ki naj bi rešile „ogrožene“ industrije, vendar se ta praksa ne bo mogla ponavljati v nedogled.
N. Ž.
19. julij 1975. stran 6
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PORABAV REALNE MEJE!
ENOTNA AKCIJA ZA URAVNOVEŠEN JE GOSPODARSKE RASTI
Te dni je izvršni svet Črne posebno pomembno je, da sa-gore sprejel program varčevanja moupravne interesne skupnosti s sredstvi splošne in skupne po- zagotovijo čim bolj racionalno rabe. Tak program je bil nujen,	organizacijo poslovanja in
saj so izgube v republiki pre-	disciplino pri porabi sredstev,
segle 100 milijonov dinarjev, Program izvršnega sveta republi-pomanjkanje obratnih sredstev ke Črna gora še posebej poudar-je že doseglo kritično točkp, ja dosledno spoštovanje dogo-investicijske prekoračitve samo vorjenega obsega porabe ter na večjih objektih pa so preko- skrajno restriktiven in selekti-račile 2 milijardi dinarjev. Reso- ven pristop k reševanju zahtev lucija o letošnjem družbenoeko- za razširjeno dejavnost republi-nomskem razvoju Črne gore si- ških organov, uprave ter drugih cer napoveduje, da bo letošnja uporabnikov proračunskih sred-splošna in skupna poraba na- štev.
raščala za 20 % počasneje kot Izvršni svet črne gore je za-družbeni proizvod - vendar, so- hteval od uporabnikov prora-deč po polletnih rezultatih, te čunskih sredstev, naj s programi napovedi ne bodo uresničene, varčevanja izločijo 5 odstotkov
Če začnemo pri proračunski sredstev, ki so jim bila dodelje-porabi, kj so si jo v Črni gori v na za redno dejavnost in naj jih zadnjih letih stalno prizadevali ne razporerajo za prvo tričetrt-omejevati, čeprav jim nikoli ni letje letošnjega leta. Izvršni svet uspelo, da bi jo tudi dokončno tudi poudarja, da je treba za-obrzdali, lahko rečemo, da v tej ostriti odgovornost nosilcev po-obliki porabe ne bodo možne sameznih nalog, hkrati pa sti-nadaljnje restrikcije oziroma da mulirati odgovorno in discipli-prihranki ne bodo kdo ve ko- nirano delo. Izvršni svet pri tem likšni. Veliko večje prihranke poudarja pomen delitve sred-pa bo možno doseči z racionali- s^ev osebnih dohodkov po re-zacijo in modernizacijo dela zultatih dela v upravnih orga-uprave in drugih organov bodisi nih. Celoten program varče-v republiki bodisi v občinah, z vanja,_ki ga je sprejel izvršni večjo delovno disciplino, s svst Črne gore, po splošnem smotrnejšo delitvijo dela ozi- mnenju zagotavlja široke mož-roma s pravilnejšim razpore- nosti, da bi proračunsko po-janjem kadrov ter s smotrnejšo rabo slednjič le uskladili z mož-uporabo sredstev za delo. Še nostmi republike.
J. STOJANOVIČ
VOJVODINA
Kdor izvaža, bo manj obdavčen
IS Vojvodine je sprejel pred- lovne skupnosti pa bodo v le-log sprememb zakona o davkih tošnjem letu povsem oproščene v pokrajini. S sprejetimi spre- davka iz dohodka, tako da bo s membami je zagotovljeno voj- tem delovnim skupnostim osta-vodinskemu gospodarstvu ža 84 lo kakih 44 milijonov dinarjev, milijonov davčnih olajšav za iz-	•	.
boljšanje njegovega materialne- P° predlogu bodo oproščeni ga položaja in likvidnosti.	davka na dohodek: tekstilna in-
Davčne olajšave v višini 40 dustrija, industrija usnja m milijonov dinarjev bodo dobile obutve, rečni in jezerski pro-kot pomoč za pospeševanje iz- n16*’ organizacije, ki gospoda-voza delovne organizacije s pod- rij0 z gozdovi, organizacije, ki ročja industrije, kmetijstva in se ukvarjajo s pretovarjanjem, gozdarstva. Vsaki delovni skup- gostinstvo, turistična podjetja, nosti bodo namreč zmanjšali inštituti in zavodi za napredek davek za dohodek za toliko od- gospodarstva in drugih dejav-stotkov, kolikor bo znašal izvoz nosti, podjetja za prikazovanje v njeni celotni proizvodnji. Ne- filmov ter radio-difuzne postaje katere panoge in nekatere de- in njihova združenja.
Te dni smo priče enotne akcije za ukrotitev negativnih gospodarskih gibanj na vseh ravneh, od TOZD, krajevne skupnosti in občine, do ZIS in zvezne skupščine. V to akcijo so vključene vse družbenopolitične organizacije, poteka pa pod okriljem socialistične zveze delovnih ljudi V tej akciji postaja vse bolj jasna meja med številnimi organizacijami združenega dela in posamezniki, ki spoštujejo zakone in se aktivno vključujejo v graditev sistema, ter manjšim številom organizacij združenega dela, v katerih se posamezniki ali skupine samovoljno vedejo. To je nujno, da bi dobili ti pojavi stvarne razsežnosti, nujho pa je tudi za analizo njihovih vzrokov.
Eno so vzroki, ki vodijo v gospodarski kriminal, podkupovanje in druge oblike seganja po družbeni lastnini, nekaj povsem drugega pa so vzroki, ki vodijo v kršitve predpisov in zakonov pri poslovanju organtacij združenega dela zaradi pomanjkljivosti gospodarskega sistema, ekonomske politike in podobno. Aktivnost ZK in drugih družbenih dejavnikov je zato - ob stalni krepitvi odgovornosti organizacij združenega dela in posameznikov za spoštovanje zakonov — usmerjena v odpravljanje vzrokov nezakonitega ravnanja v gospodarstvu, ki izvirajo iz napak v delu državnih organov in nerešenih družbenoekonomskih problemov. Vendar odnos državnih organov v republikah in pokrajinah do gospodarskih prekrškov ni vedno enak: ponekod jih tolerirajo, zlasti tedaj, če bi zaradi kaznovanja oškodovali „svojo“ delovno organizacijo, občino in podobno. Zato zdaj uveljavljamo enotna stališča in enake kriterije v celotni ZK in vsej družbi v boju proti takim pojavom in njihovim nosilcem. Imamo organe, ki nas morajo varovati pred negativnimi pojavi in uporabljati vsa sredstva ter metode, ki jih dajejo ustave ter zakoni. Zveza komunistov jim daje pri tem polno politično podporo, prizadevati pa si mora tudi za njihovo boljšo kadrovsko, organizacijsko in materialno usposobljenost in se upreti pritiskom ter kršenju samostojnosti v njihovem delu, hkrati pa od njih zahtevati odgovorno ravnanje
Glavna naloga zveze komunistov, njenih organizacij in vodstev v sedanjem trenutku je, da se lotijo tistega, česar še niso storili - določanja konkretne politične odgovornosti, izrekanja ustreznih ukrepov proti članom ZK, ki niso ravnali ali pa ne ravnajo v skladu s sklepi X.
kongresa ZKJ in s sklepi najvišjega partijskega vodstva. Stališče predsedstva CK ZKJ je zelo jasno: ,,nujno je, da centralni, občinski in pokrajinski komite in organizacije ZK ter komunisti v pristojnih organih družbenopolitičnih skupnosti takoj ugotovijo, zakaj niso bila stališča in naloge 4. seje predsedstva CK ZKJ popolnoma in dosledno uresničena in da v takšnih primerih ugotovijo politično odgovornost ter ukrepajo. “ Očitno drugače ne bo mogoče doseči gospodarske stabilizacije. Abstraktna odgovornost, za katero se skrivajo posamezni člani ZK, dejansko ni nikakršna odgovornost, temveč oblika izigravanja partijskih sklepov in politike. Ni neznano, da so za nepokrite investicije najpogosteje odgovorni komunisti, in sicer tisti, ki so na vodilnih, včasih na visokih vodilnih položajih v organih družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih v gospodarstvu itd. Vsakdo - brez izjeme vsakdo - mora nositi enako odgovornost za lastno vedenje.
Največ zlorab, kršitev predpisov in družbenih dogovorov, prilaščanja družbene lastnine jz po navadi tam, kjer samoupravni odnosi niso razviti in kjer imajo ožje skupine veliko moči v svojih rokah. Zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije se morajo zato nenehno ukvarjati s temi vprašanji, sicer uspeh pristojnih državnih organov ob še tako dobri organiziranosti ne bi bil zadovoljiv. Zato prav komunisti predlagajo ukrepe, s pomočjo katerih naj bi odpravili negativne družbene pojave. Tako sodijo, da je kraja družbene lastnine v bistvu spodkopavanje ekonomskih in samoupravnih temeljev družbe, zato naj bi jo zakon obravnaval kot dejanje proti ljudstvu in državi Še vedno živi miselnost, da je tisto, kar je dobro za nek kolektiv ali kraj, moralno in dovoljeno, o „koristnih“ malverzacijah pa govorijo posledice nespoštovanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
V mnogih občinah še niso imenovali družbenega pravobranilca samoupravljanja. Nujno je treba sprejeti sistemske rešitve, ki naj preprečijo odtekanje narodnega dohodka v tuje žepe. In ne nazadnje: ugotoviti je treba politično in kazensko odgovornost za posledice premalo premišljenega ravnanja v preteklosti; nesprejemljivo je, da zakon o kaznovalnem postopku bolj varuje osebni interes obtoženca kakor pa družbeno lastnino.
V. B.
Ponekod že višje pokojnine
Na seji sveta Zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je izzvala največje zanimanje informacija o prizadevanjih za uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški v republikah.
V Vojvodini so se odločili, da bodo pokojnine povečali za 6 % ter za 30 din, kar skupaj znese 8 % zvišanje. To povečanje velja od 1. julija dalje.
V	BiH bodo pokojnine povečali za 3,5 % in za 50 din. Izplačevali jih bodo od 1. avgusta z veljavnostjo od 1. julija dalje.
V	Črni gori bodo šele razpravljali o morebitnem usklajevanju pokojnin z življenjskimi stroški, medtem ko na Hrvaškem še niso razrešili dileme, ali bi se odločili za 4-odstotno povečanje, ki bi veljalo od 1. januarja, ali pa naj bi povečali pokojnine tako,, da bi usklajevanje veljalo od 1. avgusta dalje.
Tudi na Kosovu so pripravili gradivo o povečanju pokojnin. Makedonski upokojenci pa so poslali zahtevo po uskladitvi
pokojnin z življenjskimi stroški, vendar je v tej republiki zmanjkalo denarja za uskladitev pokojnin.
V	Srbiji potekajo uradni pogovori o možnostih za povečanje pokojnin. Sredstva imajo, pokojnine pa naj bi povečali s 1. julijem.
V	naši republiki smo pokojnine s 1, januarjem povečali za 5 %, s čemer so usklajene z osebnimi dohodki. Pokojnine se lahko povečajo zaradi večjih življenjskih stroškov med letom le, če se poprečni osebni dohodek in družbeni proizvod gibljeta drugače, kot določa resolucija. To pa se dogaja.
SE ZGODI
- Ta je pa dobra! Oba enako lenariva, ti pa si po učinku vsak mesec bolje nagrajen!
KOSOVO
KJE NAJTI ZAPOSLITEV?-
Predsedstvo pokrajinske konference zveze mladine na Kosovem je ugotovilo, da vključevanje delovno sposobnega prebivalstva v proces družbene reprodukcije ni le vprašanje materialne in socialne varnosti, marveč bistveno vprašanje sedanjega in dolgoročnega -razvoja pokrajine in vse države. Kljub velikemu povečanju števila zaposlenih v zadnjih dvajsetih letih (z 38.000 na 130.000 zaposlenih) je problem zaposlovanja v pokrajini v primerjavi z jugoslovanskim poprečjem težak. Na Kosovelu živi več kot 6 % prebivalstva Jugoslavije, ni
pa niti 3 % vseh zaposlenih. Z intenzivnim delom vseh TOZD in interesnih skupnosti bi lahko dosegli predvideno 7,5-odstot-no stopnjo rasti zaposlovanja letno do 1980. leta. Tako bi z zaposlitvijo 9.500 občanov vsako leto imelo Kosovo v desetih letih 225.000 zaposlenih. Pričakujejo, da bo nedavno podpisani družbeni dogovor o zaposlovanju prispeval k uresničevanju zastavljenih ciljev, vendar bi bilo treba spreminjati in izboljševati tudi strukturo gospodarstva pokrajine tako z graditvijo novih predelovalnih zmogljivosti kot z boljšim izkoriščanjem njenih naravnih virov.
NIKOLA LJUBIČIČ, zvezni sekretar za ljudsko obrambo v Beli Crkvi pri Valjevu ob dnevu vstaje v Srbiji:
Iz tujine dostikrat slišimo, da želijo trdno in stanovitno Jugoslavijo, toda vidite, boje se za njeno prihodnost! Zahvaljujemo se jim za to skrb in jim sporočamo, naj nas puste pri miru. Kajti če bi bilo to res, tedaj jim ne bi bilo treba tega dokazovati z besedami, marveč bi to dokazali z dejanji, ne bi izvajali pritiska in rožljali z orožjem v bližini naših meja, ne bi omejevali prodaje orožja naa državi in ne bi nam povzročali različnih ekonomskih in drugih težav.
Širini in vseobsežnosti samoupravljanja in novih družbenih odnosov moramo pripisati, da združeni občani in proizvajalci lahko organizirajo obrambne sile družbe kot svoje lastne sile, v čemer vidimo najzanesljivejše poroštvo za zagotovitev neodvisnosti in integritete naše skupnosti.
V	tej etapi našega razvoja je glede na zunanjepolitične okoliščine in sile, ki ogrožajo našo integriteto, bistveno važno krepiti in nadalje razvijati naše obrambne sposobnosti. Da se tudi majhne države lahko uspešno upirajo velikim in modernim armadam, če izberejo pravilno stretegijo in taktiko in če ljudstvo sprejme boj kot edini način obstanka, dokazuje ne samo naš narodnoosvobo-•dilni boj, marveč tudi kasnejši boj alžirskega, vietnamskega in kamboškega ljudstva.
ANGEL CEMERSKI, predsednik CK ZK Makedonije, v razgovoru z novinarji Tanjuga:
Socialistični republiki Makedoniji ne ustreza stagnacija. Potreben nam je hitreja razvoj. Razumljivo mislim tak razvoj, kakršnega lahko s svojim dohodkom uresničujemo. Mi ne zahtevamo nikakršne spektakularne stopnje rasti, ki bi pospeševala inflacijo. Toda stopnja rasti, ki bi se na primer zmanjšala na 3 odstotke, bi bila za nas negativna stopnja. Sicer pa se je velikokrat izkazalo, da tudi Jugoslaviji kot celoti ne ustreza nizka stopnja rasti gospodarstva. Problemi razvoja Jugoslavije in vseh njenih nerazvitih območij so danes taki, da smo glede tega na določenem razpotju in da se bodo vprašanja nerazvitih območij vse manj pojavljala v takih razsežnostih, v kakršnih se pojavljajo zdaj. V tem trebutku bi bilo zelo tvegano oklestiti nekatere pozitivne elemente hitrejšega razvoja nerazvitih, ki smo jih razvili, ker bi se lahko v mul-tiplicirani obliki vrnih stari problemi. Če bi, denimo, začeli zapostavljati razvoj, če bi se odločili za politiko, ki bi pomenila stagnacijo, bi bilo to politično nevzdržno.
ANTON POLAJNAR, generalni direktor SDK, na seji konference SDK:
V	SDK si prizadevamo, da bi preprečili možnosti različnih zlorab in kriminalnih aktov. Toda tega nismo mogli vedno doseči, ker je bila naa služba izpostavljena dolgotrajnim lokalnim in drugim pritiskom. Samokritično moramo priznati, da smo odgovorni za takoime-novane »koristne malverzacije1' in za povečanje nepokritih investicij. Med razlogi, ki so to omogočili, so tudi pojavi kot, denimo, formalizem pri delu, počasno prilagajanje ustavnim spremembam, premajhna kakovost pri delu itd.
SDK ima tudi precej opravičil za takšno svoje delo, toda v najkrajšem času se mora idejno in politično organizirati in doseči čim širše sodelovanje z vsemi organi družbene samozaščite, ker čakajo to službo konkretne naloge v porajajočem sc ugodnem družbenem razpoloženju.
DELAVSKA ENOTNOST - 19. JULIJ 1975	STRAN 7
PRILOGA DELAVSKE ENOTNOSTI
19. VII. 1975 - Št. 7
Glavni urednik VOJKO ČERNELČ, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN
!
KOLEKTIVNA POGODBA O DELOVNIH RAZMERJIH MED DELAVCI IN SAMOSTOJNIMI
OBRTNIKI
DELA VCEM PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH NA PODROČJU OBRTI, GOSTINSTVA, A VTOPREVOZNIŠTVA, BRODARSTVA IN PRODAJE NA DROBNO!	'/ .
Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, ki v svoji novi organizaciji združuje vse delavce iz naštetih dejavnosti v individualnem sektorju, in republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije sta na svojih plenarnih sejah delegatov iz vse Slovenije dne 30. maja 1975. leta in 25. junija 1975. leta sprejela novo kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki.
Nova kolektivna pogodba temelji na novi ustavi in novih zakonskih predpisih, oblikovali pa ste jo delavci sami in samostojni obrtniki iz področij, ki jih zajema. Široka razprava o osnutku in predlogu te pogodbe je namreč potekala dva meseca v vaših osnovnih organizacijah sindikata in v področnih strokovnih odborih gospodarske zbornice. V usklajevalnem postopku so bili ustrezno upoštevani vsi predlogi iz razprave. Tako lahko trdimo, da je to resnično kolektivna pogodba vseh vas, delavcev in vseh samostojnih obrtnikov, s katerimi delate in soustvarjate dohodek.
Posebne značilnosti nove kolektivne pogodbe so:
-	Podrobno so opredeljene pravice in dolžnosti delavcev -delegatov v obratovalnici.
—	V primerjavi s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe iz leta 1974 je dograjen sistem udeležbe delavca pri dohodku obratovalnice glede na njegovo živi on, minulo delo v obratovalnici, in to tako, da je, kolikor je mogoče, usklajeno živo in minulo delo v obratovalnici, in to tako, da je, kolikor je mogoče, usklajeno v organizacijah združenega dela.
Pri tem je najnižji osebni dohodek delavca za delo ob normalnih razmerah, v. polnem delovnem času in pri doseganju normalnega delovnega uspeha izražen v razmerjih na osnovo 100 (glej člen 43 kolektivne pogodbe). Osnovo 100 pa predstavlja 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, valoriziranega za tekoče leto zaradi zvišanja življenjskih stroškov in drugih pogojev po stopnji družbeno priznane valorizacije v gospodarskih dejavnostih.
Ker je znašal poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki v 1974 letu 2.815 dinarjev, predstavlja torej osnova 100, izražena v dinarjih, 1.689 dinarjev. (To je v 43. členu kolektivne pogodbe I. skupina; II. skupina = 1.858 dinarjev, III. skupina = 2.196 dinarjev, IV. skupina = 2.871 dinarjev, V. skupina = 3.378 dinarjev, VI. skupina = 3.885 dinarjev, VII. skupina = 4.560 dinarievl.
-	Tudi glede pravic, ki izhajajo iz Sindikalne liste 75, so pravice delavcev in pravice učencev v učnih razmerjih v individualnem sektorju usklajene s pravicami delavcev in učencev v. organizacijah združenega dela.
-	Prav tako so skladno s pravicami delavcev in učencev v združenem delu določene pravice delavcev in učencev v individualnem sektorju dela glede oblikovanja in koriščanja sredstev skupne porabe. Pri tem je zaradi majhnega števila delavcev v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in specifičnosti na tem področju odprta možnost vašega delovanja na področju kulturne, športne in druge rekreacije v okviru vaših osnovnih organizacij sindikata tudi s pomočjo namenskih dotacij iz dohodka obratovalnic za te namene.
Individualne pogodbe o zaposlitvi boste sklepali na novem obrazcu, ki ga sedaj oblikujemo in v katerem bodo tudi ustrezna pojasnila. Po objavi kolektivne pogodbe v uradnem listu bodo obrazci na voljo.
Na jesen letos se boste po enakem postopku, kot ste sklepali kolektivno pogodbo, sporazumevali še o novih določbah za področje vašega varstva pri delu, ko boste oblikovali poseben pogodbeni akt po določbah 13. člena kolektivne pogodbe.
Glede pravic vašega dopolnilnega izobraževanja s pomočjo sredstev vaših posebnih samoupravnih skladov za dopolnilno izobraževanje v novi kolektivni pogodbi ni sprememb. Ugotavljamo pa, da v vseh občinah še niso ustanovljeni ti skladi in da vsi še ne izkoriščate širokih možnosti dopolnilnega izobraževanja in pravic samoupravljanja s sredstvi teh skladov, kar vse je dogovorjeno s kolektivno pogodbo.
Prav tako ugotavljamo, da v vseh občinah še nimate ustanovljene v vaši osnovni organizaciji sindikata komisije, ki bi vam pomagala pri reševanju vaših stanovanjskih vprašanj in si z nami vsemi prizadevala za polno uveljavitev vaših pravic po novi ustavi tudi na tem področju.
Predvsem pa ugotavljamo, da vsi delavci pri zasebnih delodajalcih še niste včlanjeni v sindikalni organizaciji, v kateri lahko rešujete vsa vprašanja, ki so v zvezi z vašim delom in socialnim položajem. Zato vas vabimo, da postanete člani našega sindikata, če to še niste, in da sodelujete pri izboljševanju vašega družbenoekonomskega položaja.
Za vsa pojasnila vam je na voljo vaša osnovna organizacija sindikata, pristojni občinski odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
1	-	REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA
nr>r> tatttj nrrr a jr/^mz er n\rvi\TTTi?
Na podlagi določb 92. člena zakona o medsebojnih razmeijih delavcev v združenem delu in o delovnih razmetjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS, št. 18/74) v imenu delavcev in zasebnih delodajalcev v dejavnostih, ki jih zajema obrtni zakon
SKLEPATA
republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije in
republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije KOLEKTIVNO POGODBO
O DELOVNIH RAZMERJIH MED DELAVCI IN SAMOSTOJNIMI OBRTNIKI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
T.člen
S to kolektivno pogodbo se v skladu z ustavo in zakonom podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice in obveznosti iz delovnih razmerij med delavci in samostojnimi obrtniki, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: obrtniki) v dejavnostih, ki jih zajema obrtni zakon, z izjemo kmečkega turizma, to je v individualnem sektorju obrti, gostinstva, avtopre-vozništva, brodarstva in prodaje na drobno.
2.	člen
Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja:
-	nastanek delovnega razmerja;
-	razporejanje delavcev;
-	varstvo delavcev pri delu;
-	posebno varstvo žensk, mladine in invalidov v delovnem razmerju;
-	trajanje in razpored delovnega časa;
-	odmore, počitke, dopuste in druge odsotnosti delavcev z dela;
-	osebni dohodek delavcev in nadomestila;
-	zagotavljanje sredstev za skupno porabo delavcev in posamezne pravice ■ delavcev iz teh sredstev;
-	pravice delavcev, ki imajo značaj povračila stroškov v zvezi z delom;
-	izpopolnjevanje sposobnosti delavcev;
-	delovne dolžnosti in materialno odgovornost delavcev;
-	pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcije delegatov;
-	prenehanje delovnega razmerja;
-	uveljavljanje pravic delavcev iz delovnega razmerja;
-	trajanje, dopolnjevanje, spreminjanje ter izvajanje kolektivne pogodbe.
Ta kolektivna pogodba vključuje tudi posebne določbe o varstvu pri delu
učencev, ki so na praktičnem pouku v obratovalnici obrtnika, o nagrajevanju ter nekaterih drugih pravicah teh učencev.
3.	člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse obrtnike v območju obrtnega zakona, z izjemo zasebnih delodajalcev — kmetov, ki opravljajo dejavnost kmečkega turizma po določbah 113. in 147. člena obrtnega zakona, in za vse v njihovi gospodarski dejavnosti zaposlene delavce v Sloveniji.
Pri urejanju delovnih razmerij upoštevata delavec in obrtnik vse predpise o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci in to kolektivno pogodbo.
4.	člen
Delavcu - delegatu mora obrtnik omogočiti, da opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije in da se za to funkcijo čimbolje usposobi.
V	času odsotnosti z dela za določen čas, kije vezana na funkcijo delegata ali člana delegacije, gre delavcu delegatu osebni dohodek po določbah te kolektivne pogodbe za poln delovni čas. Za čas odsotnosti z dela za določen čas zaradi udeležbe na seminarjih, na katerih izpopolnjuje svoje sposobnosti delegata, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, kot če bi delal poln delovni čas. V teh primerih ima obrtnik pravico do povračila, sredstev od organa — organizacije, v kateri delavec dela kot delegat, za izplačani osebni dohodek ali nadomestilo delavcu - delegatu, na podlagi potrdila obrtnika o osebnem dohodku oziroma nadomestilu, ki ga je izplačal delavcu - delegatu za čas, ko je bil odsoten z dela.
Delavec - delegat ima do delodajalca vse obveznosti po pogodbi o zaposlitvi razen v času odsotnosti z dela zaradi obveznosti v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije, ko njegove delovne obveznosti mirujejo.
Odsotnost z dela zaradi opravljanja obveznosti ali usposabljanja v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije mora delavec dokazati s potrdilom ^organa ali organizacije, v kateri deluje.
II.	NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA,
NASTOP DELA IN RAZPOREDITEV DELAVCA
5.	člen
Delavec in obrtnik skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe, preden delavec nastopi delo.
V	pogodbi o zaposlitvi morajo biti določene vrste in obseg opravil, kijih bo delavec opravljal.
6.	člen
Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v petih izvodih, od katerih enega ob registraciji zadrži pristojni občinski upravni organ za delo, po enega
zadržita delavec in obrtnik, po enega pa pošlje obrtnik v roku osmih dni po registraciji pristojni skupnosti zdravstvenega varstva in pristojnemu občinskemu odboru sindikata obrtnih delavcev ah občinskemu sindikalnemu ■ svetu.
Zaradi poenostavitve obveščanja se pristojni občinski upravni organ za delo, pristojna skupnost zdravstvenega varstva in pristojni občinski odbor sindikata obrtnih delavcev oziroma občinski sindikalni svet lahko dogovorijo, da preostale kopije pogodbe o zaposlitvi sprejme organ za delo, kijih nato pošlje pristojni skupnosti za zdravstveno varstvo in sindikalni organizaciji.
7.	člen
Ob spremenjenih pogojih sta delavec in obrtnik dolžna spremeniti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi na način, ki velja za njeno sklenitev, ah pa skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
8.	člen
Delavec, ki že dela krajši kot poln delovni čas na drugem delovnem mestu v temeljni organizaciji združenega dela ali pri drugem zasebnem delodajalcu, in obrtnik lahko skleneta delovno razmerje za delovni čas do polnega delovnega časa.
V pogodbi o zaposlitvi mora biti dogovorjeno, koliko ur tedensko bo delal delavec pri obrtniku, s katerim sklepa delovno razmerje, koliko ur tedensko pa v temeljni organizaciji združenega dela (z navedbo organizacije) ah pri drugem zasebnem delodajalcu (z navedbo drugega zasebnega delodajalca).
Določbe tega člena ne pridejo v poštev v primeru, ko uživa delavec -delavka pravico do dela v krajšem delovnem času zaradi zmanjšane zdravstvene oziroma delovne zmožnosti na podlagi zdravniškega izvida (glej člen 21 in 22 te pogodbe) in v primeru, ko delavka uživa pravico krajšega delovnega časa zaradi nege otroka (glej člen 17 te pogodbe).
9.	člen
- Delavec, ki že dela poln delovni čas v temeljni organizaciji združenega dela ah pri drugem zasebnem delodajalcu, in obrtnik lahko izjerrioma skleneta delovno razmerje za največ polovico delovnega časa, če ne obstaja možnost sklenitve delovnega razmerja z nezaposleno osebo ali z delno zaposlenim delavcem pod pogojem, da je za sklenitev takega delovnega razmerja dan pismeni pristanek temeljne organizacije združenega dela, kadar gre za zaposhtev delavca, ki že dela v temeljni organizaciji združenega dela oziroma pismeni pristanek zasebnega delodajalca, pri katerem delavec že dela, kadar gre za zaposhtev delavca, ki že dela pri drugem zasebnem delodajalcu. V, vsakem takem primeru si mora obrtnik preskrbeti izjavo pristojne skupnosti za zaposlovanje, da nima v evidenci nezaposlene ah delno zaposlene osebe, ki izpolnjuje pogoje za delo.
Delovno razmerje po določbah tega člena se lahko sklene izjemoma samo v primeru, ko gre za zaposhtev.
—	strokovnjaka, katerega sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljiva strokovna pomoč pri proučitvi, urejanju in izvajanju za obratovalnico zahtevnejših ah pomembnejših nalog ah vprašanj,, če ne gre za avtorsko delo po samem zakonu;
-	delavcev pri pomožnih delih, ki ne terjajo posebnega strokovnega znanja.
10.	člen
Za določen čas se izjemoma lahko sklene delovno razmerje, če je delo začasnega oziroma sezonskega značaja, ali če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, ki je bolan, pri vojakih, na opravljanju javne dolžnosti ah pa je daljši čas odsoten zaradi drugih razlogov. V tem primeru mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen dan prenehanja takega delovnega razmerja, to je dan, ko bo delavec opravil sezonsko delo, dan, ko se vrne na delo delavec, ki je bil začasno odsoten.
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, pa delavec po preteku tega časa s pristankom obrtnika nadaljuje z delom, sta delavec in obrtnik dolžna takoj skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če ni sklenjena nova pogodba o zaposlitvi v primeru po drugem odstavku tega člena, preneha delovno razmerje.
11.	člen
Delavec je dolžan stopiti na delo v roku sedmih dni po'sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni drugače določeno.
Če delavec brez opravičljivega vzroka v določenem roku ne nastopi dela, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
12.	člen
Obrtnik mora razporediti delavca na delo, za katero sta se dogovorila s pogodbo o zaposhtvi.
STRAN 8	DELAVSKA ENOTNOST - 19. JULIJ 1975
pELAVSKA ENOTNOST - 19. JULU 1975	STRAN 9
Samo s pristankom delavca lahko obrtnik razporedi delavca na drugo delo in to s pogojem, da v primeru, ko taka razporeditev traja dalj kot mesec dni, primerno dopolnita ali spremenita pogodbo o zaposlitvi.
Izjemoma lahko obrtnik zaradi višje sile, ki je nastopila ali se jo pričakuje, brez pristanka delavca začasno razporedi delavca na drugo delo, tudi na delo, ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca, vendar le za toliko časa, kolikor trajajo izredne okoliščine, ki so zahtevale razporeditev delavca na drugo delo. V primeru razporeditve po prejšnjem odstavku osebni dohodek delavca ne more biti nižji, kot ga je prejemal pred razporeditvijo na drugo delo.
Določbe tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primerih, ko je zaradi drugih nepredvidenih izrednih okoliščin (npr. bolezen drugega delavca, izpad električne energije, neodložljiv prevzem ali dobava reprodukcijskega materiala ali proizvodov, preprečevanje kvara živil ipd.) potrebna začasna prerazporeditev delavca, da'se s tem zagotovi ali omogoči nemoteno opravljanje dela v času, dokler trajajo take okoliščine.
III.	VARSTVO DELAVCEV PRI DELLU
13.	člen
Varstvo delavcev in učencev v učnem razmerju pri delu ter konkretne pravice in obveznosti delavcev in obrtnikov na tem področju urejajo udeleženci te kolektivne pogodbe s posebnim pogodbenim aktom, ki je sestavni del te pogodbe. S tem aktom določijo udeleženci skladno z odločitvami delavcev v združenem delu v posameznih dejavnostih tudi vrste in stopnje nevarnosti pri opravljanju dela na delovnih mestih, delovna mesta, na katerih so za varnost delavcev potrebni posebni ukrepi in na katerih imajo delavci še posebne pravice in obveznosti, kakor tudi varstvene ukrepe in normative ter opredelitev posebnih pravic in obveznosti glede varstva pri delu.
Za sprejem pogodbenega akta po prvem odstavku tega člena velja enak način in enak postopek, kot velja za sldenitev te kolektivne pogodbe.
IV.	POSEBNO VARSTVO ŽENSK, MLADINE IN INVALIDOV
14.	člen
Delovna mesta, na katerih glede na psihofizične posledice ne smeta delati delavec, ki še ni star osemnajst let, in ženska, določijo udeleženci te kolektivne pogodbe v posebnem pogodbenem aktu o varstvu pri delu po 13. členu te pogodbe.
15.	člen
Več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne smeta delati delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta.
Nosečnost se ugotovi na podlagi zdravniškega potrdila, starost otroka pa na podlagi otrokovega rojstnega lista.
16.	člen
Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
17.	člen
Po preteku porodniškega dopusta ima delavka, če to zahteva, pravico:
-	nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali
-	delati 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Svojo izjavo o tem, katero obliko podaljšanega porodniškega dopusta bo izkoristila, mora dati delavka obrtniku pismeno najmanj 8 dni pred nastopom podaljšanega porodniškega dopusta, to je najkasneje 8 dni pred potekom porodniškega dopusta 105 dni.
Podaljšan dopust po prvem odstavku tega člena ima lahko namesto matere oče otroke, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela.
Ko je Otrok star dvanajst mesecev, ima delavka pravico delati štiri ure na dan, dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
Nadomestilo osebnega dohodka ob rojstvu otroka in druge pravice v takih primerih določajo posebni predpisi.
18.	člen
Delavcu, ki še ni star osemnajst let, se ne sme naložiti, da dela dalj kot poln delovni čas, lahko pa se mu določi delovni čas, kije krajši od polnega delovnega časa, če se delavec in obrtnik tako dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
19.	člen
Delavcu, ki še ni star 18 let, ni dovoljeno naložiti, da dela ponoči med 22. in 6. uro naslednjega dne.
20.	člen
Delavcu, ki še ni star 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih, po katerih se odmerja letni dopust drugim delavcem, povečan za 7 delovnih dni.
21.	člen
Delavcu, pri katerem nastopi invalidnost in more glede na preostalo delovno zmožnost še delati brez poklicne rehabilitacije, mora obrtnik zagotoviti delo, za katero sta. se z delavcem dogovorila s pogodbo o zaposlitvi ali drugo ustrezno delo. Da se omogoči tudi delavcu, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je s poklicno rehabillitacijo usposobljen za določeno delo, uspešno opravljati to delo in dosegati osebne dohodke po delovnih uspehih in vrednosti svojega prispevka v višini, kot jih dosegajo drugi delavci pri takih opravilih, je obrtnik dolžan z ustreznimi sredstvi in pripomočki takemu delavcu ustrezno prirediti vrsto in obseg dela, preden je razporejen ng to delo.
Delavec, ki mu pristojni zdravstveni organ zaradi invalidnosti glede na preostalo delovno zmožnost določi krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico do tako določenega krajšega delovnega časa.
22.	člen
Tudi če velja v obratovalnici samostojnega obrtnika petdnevni delovni teden, se delavki oziroma delavcu, Id ima zaradi hranjenja ali nege otroka pravico do štiriurnega delovnega časa, in delavcu, ki ima zaradi zmanjšanja zdravstvene ali delovne z,možnosti pravico do krajšega delovnega časa, tak krajši delovni čas ne sme povečati.
V.	DELOVNI CAS
23.	člen
Poln delovni čas delavca znaša 42 ur tedensko. Ta delovni čas se razporedi na šestdnevni ali petdnevni delovni teden.
Glede razporeditve delovnega časa se delavec in obrtnik dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
Razpored delovnega časa mora biti praviloma izobešen v delavnici oziroma obratu na vidnem mestu.
24.	člen
V dejavnostih, kjer narava ali organizacija dela to terja, se delavec in obrtnik lahko dogovorita za letni obračun delovnega časa, tako da je delovni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preostalem delu te dobe pa krajši od polnega delovnega časa pod pogojem, da letni fond polnega delovnega časa v poprečju ne presega 42 ur na teden ter da je delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
Delavcu, ki v smislu prvega odstavka tega člena dela dalj od polnega delovnega časa, ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku za nadurno delo, pač pa se mu osebni dohodek v času, ko dela več, in v času, ko dcln manj od polnega delovnega časa, obračunava normalno, to je za poln delovni čas.
25.	člen	«
Delavec, ki prebije na sezonskih delih brez presledka najmanj štiri mesece v letu in opravi pri tem več ur dela, kot znaša poln delovni čas za to dobo, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se delavcu štejejo v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupni delovni čas med letom dosegati delovo dobo največ dvanajst mesecev.
Čas, ki ga je delavec prebil na delu prek polnega delovnega časa, in mu je priznan v delovno dobo v smislu prejšnjega odstavka, se ne more šteti za poseben delovni pogoj.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se primerno uporabljajo pri preračunavanju delovnih dni tudi tedaj, kadar nastane zaradi narave ali organizacije dela z drugačno razporeditvijo delovnega časa v skladu z" zveznim zakonom pri delu prekinitev za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša kot 60 delovnih dni v letu.
26.	člen
Delavec je dolžan delati prek polnega delovnega časa (nadurno delo) v primerih:
1)	potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene delavce in obrtnika, ali ko se tako nesrečo neposredno pričakuje;
2)	ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da se konča delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije, dela povzročila precejšnjo materialno škodo;
3)	ko je nujno, da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa ali pa odpravi okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela.
Delo delavca prek polnega delovnega časa sme trajati:
-	v primerih po prvi točki prvega odstavka tega člena samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva;
-	v primerih po drugi in tretji točki pa samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice. (
Pristojni občinski upravni organ za delo lahko določi omejitev ali ustavitev dela prek polnega delovnega časa v primerih po drugi in tretji točki prvega odstavka tega člena, če ugotovi nedosledno uporabo določb tega člena.
Za delo prek polnegi* delovnega časa v primerih po prvi točki prvega odstavka tega člena delavcu ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku za nadurno delo.
27.	člen
Delovni čas delavca za delo na posameznih delovnih mestih, na katerih je glede na organizacijo in naravo dela ter glede na posebne potrebe zaposlovanja to nujno, je izjemoma lahko krajši od polnega delovnega časa, vendar se delo takega delavca šteje za dopolnilno delo drugih delavcev po obrtnem zakonu.
VI.	ODMORI IN POČITKI
28.	člen
Če delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času, mu pripada 30-minutni plačani odmor, in to praviloma med četrto in peto uro dela.
Če je poln dnevni delovni čas deljen, ima delavec pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas, prebit na delu.
V mejah pravice delavca do nepretrganega dnevnega počitka najmanj dvanajstih ur oziroma pravice delavca, ki je star več kot osemnajst let in opravlja sezonska dela, do nepretrganega dnevnega počitka najmanj desetih
ur, se delavec in obrtnik v sezonskem gostinstvu v pogodbi o zaposlitvi dogovorita glede razporeditve dnevnega počitka delavca ustrezno posebnostim v dejavnosti, vendar ne bistveno drugače, kot je dogovorjeno med delavci v združenem delu iste dejavnosti v kraju ali občini.
29.	člen
Tedenski počitek pripada delavcu praviloma v nedeljo.
Delo v nedeljo laliko obrtnik odredi le takrat, ko je nujno, da delavec dela dalj kot poln delovni čas, z izjemo v avtoprevozništvu, kjer je dovoljeno tudi delo ob nedeljah, če to zahteva značaj dela. Ce delavec dela v nedeljo, mu mora biti zagotovljen za počitek drug dan v naslednjem tednu.
V	gostinstvu in brodarstvu pripada delavcu tedenski počitek praviloma na dan, ko obrat obrtnika po soglasju občinskega upravnega organa ne posluje. Če dan tedenskega počitka ni posebej določen v smislu prejšnjega odstavka, ga delavec in obrtnik določita sporazumno, praviloma pa to ne more biti sobota, nedelja ali državni praznik.
30.	člen
V	sezonskem gostinstvu .se lahko delavec in obrtnik s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za razporeditev dnevnega in tedenskega počitka ustrezno značilnosti in organizaciji dela v gostinstvu v sezoni s pogojem, da se dnevni in tedenski počitek zagotovi delavcu v obsegu, ki ga določa zakon.
VII.	DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
31.	člen
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta s pravico do nadomestila osebnega dohodka, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni.
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela pri sedanjem obrtniku, ali po šestih mesecih dela po prejšnjem in sedanjem medsebojnem oziroma delovnem razmerju, če med prenehanjem dela po prejšnjem medsebojnem ali delovnem razmerju in nastopom dela pri sedanjem obrtniku ni bilo presledka.
Delavcu, ki je v obratovalnici pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, pripada dopust v tej obratovalnici, razen če gre delavec v drugo organizacijo ali obratovalnico in je sporazumno med obrtnikom in organizacijo ali zasebnim delodajalcem, kamor delavec odhaja, drugače dogovorjeno.
Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, obrtnik pa ga zanj ne more prikrajšati.
32.	člen
Dodatno k najmanj 18 delovnim dnem letnega dopusta, do katerega ima delavec pravico že po šestih mesecih nepretrganega dela, pripada delavcu določeno število delovnih dni dopusta tudi glede na:
—	težo dela in delovne pogoje,
—	delovno dobo,
—	delovne uspehe in
—	posebne socialne razmere.
Letni dopust mora delavec izkoristiti vsako leto, če sije pridobil pravico do dopusta.
Čas izkoriščenja letnega dopusta določita delavec in obrtnik sporazumno.
33.	člen
Glede na težo dela in delovne pogoje pripadajo delavcu, ki neposredno opravlja delo na delovnih mestih, ki so s pogodbenim aktom o varstvu delavcev pri delu posebej opredeljena, dodatno 4 delovni dnevi letnega dopusta.
,34. člen
Glede na delovno dobo oziroma dobo, ki je izenačena z delovno dobo, pripada delavcu, starejšemu od 1 8 let, dodatno:
—	po	5 letih	delovne	dobe	2 delovna dneva letnega dopusta
—	po	10 letih	delovne	dobe	4 delovni dnevi letnega dopusta
—	po	15 letih	delovne	dobe	6 delovnih dni letnega dopusta
—	po	20 letih	delovne	dobe	8 delovnih dni letnega dopusta
' - po 25 letih delovne dobe 10 delovnih dni letnega dopusta.
Kot merilo za letni dopust šteje delovna doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem koristi dopust.
35.	člen
Glede na posebne socialne razmere pripada dodatno:
—	materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobveznimi otroki 3 delovni dnevi letnega dopusta,
—	delavcu s posledicami NOB, delavcu — invalidu in delavcu, ki je sicer bolehen, 3 delovni dnevi letnega dopusta.
36.	člen
Glede na uspehe, ki jih dosega pri delu, lahko obrtnik prizna delavcu toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavec (30 delovnih dni), in dopustom, ki pripada delavcu po osnovah in merilih, določenih v členih 32 do 35 te kolektivne pogodbe.
37.	člen
Letni dopust se izračuna, tako, da se k 18 delovnim dnem dopusta prišteva dopust po osnovah in merilih 33., 34., 35. in 36. člena te kolektivne pogodbe.
Letni dopust delavca ne more znašati letno več kot 30 delovnih dni.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka pripada delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, letni dopust v trajanju največ do 36 delovnih dni.
38.	člen
Delavec ima pravico izkoristiti svoj letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Sporazumno lahko določita delavec in obrtnik, da delavec
izrabi letni dopust v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni.
Če narava in organizacija dela ter način poslovanja obratovalnice to terjajo ali dopuščajo, se lahko delavci in obrtnik dogovorijo, da gredo vsi delavci hkrati na letni dopust.
39.	člen
Delavcu pripada izredni dopust do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih:
-	ob poroki 3 delovne dni izrednega dopusta
-	očetu ob rojstvu otroka 1 delovni dan izrednega dopusta
-	ob smrti v ožji družini 3 delovne dni izrednega dopusta
-	za selitev 3 delovne dni izrednega dopusta
-	za pripravo na strokovni oziroma zaključni izpit 7 delovnih dni izrednega dopusta
-	delegatu za udeležbo na' seminarjih toliko delovnih dni izrednega dopusta, kolikor traja seminar
-	ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA 2 delovna dneva izrednega dopusta
-	če je delavca prizadela hujša nesreča (npr. požar, elementarna nesreča) 5 delovnih dni izrednega dopusta.
De lavec in obrtnik se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico do nadomestila osebnega dohodka v primeru posameznega ali zaključnega strokovnega izpita tudi več kot 7 delovnih dpi.
Kot izredni dopust s pravico do nadomestila osebnega dohodka se šteje tudi čas odsotnosti delavca z dela zaradi strokovnega izobraževanja ali izpopolnjevanja, na katerega ga je poslal obrtnik.	1
40.	člen
Delavec in obrtnik se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega zasebnega opravka, vezanega na določen rok ipd.).
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena delovno razmerje ne preneha, vse dolžnosti in pravice delavca po delu in iz dela v tem času mirujejo.
VIII.	OSEBNI DOHODEK DELAVCEV IN NADOMESTILA TER NAGRADE UČENCEV V UČNEM RAZMERJU
41.	člen
O osebnem dohodku delavca se delavec in obrtnik dogovorita s pogodbo o zaposlitvi glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela, strokovno izobrazbo delavca, delovne pogoje, delovni čas, vpliv, ki ga ima delavec na uporabo sredstev glede na njegovo mesto v organizaciji dela (poslovodske obveznosti, odgovornost za delo skupine, odgovornost za varstvo delavcev pri delu, odgovornost za- uvajanje učencev v praktično delo idr.), uspeh dela in minulo delo delavca v obratovalnici.
Merilo za ugotavljanje osebnega dohodka delavca je v odstotkih določena udeležba delavca v doseženem dohodku obratovalnice, za katero se delavec in obrtnik dogovorita praviloma za vsako leto vnaprej.
Za doseženi dohodek obratovalnice, v katerem je delavec glede na svoje živo in minulo delo udeležen s svojim osebnim dohodkom, šteje celotni dohodek obratovalnice po odbitku stroškov, ki se jih po 75. členu zakona o davkih občanov priznava od celotnega dohodka, razen osebnih dohodkov delavcev po določilih 41. do 49. člena te kolektivne pogodbe.
Odstotek udeležbe delavca v doseženem dohodku in od tega del osebnega dohodka, izražen v znesku, ki pripada delavcu kot obračunska osnova ali akontacija osebnega dohodka za živo delo, določita delavec in obrtnik s pogodbo o zaposlitvi.
Na mesečno akontacijo osebnega dohodka za živo delo pripada delavcu glede na njegovo minulo delo v obratovalnici še poseben dodatek po 45. členu te kolektivne pogodbe.
Poleg akontacije osebnega dohodka za živo delo, dodatka za minulo delo, nadomestil osebnega dohodka in dodatkov po 48. členu te kolektivne pogodbe, ki štejejo med osebne dohodke, pripada torej delavcu še obračunana razlika do njegove dogovorjene udeležbe v doseženem dohodku kot variabilni del njegovega osebnega dohodka.
Celotni osebni dohodek delavca po prejšnjem odstavku ne more biti manjši od njegove udeležbe v doseženem dohodku v dogovorjenem odstotku, če delavec dosega normalni delovni uspeh. Če je bil realizirani dohodek nižji od predvidenega, udeležba delavca ne more biti nižja od akontacije, ki jo je že prejel. '	%
Če delavec dosega izreden uspeh pri delu iznad normalnega, ali če ne dosega normalnega uspeha, je lahko njegova udeležba v dohodku do 15 % višja oziroma do 15% nižja od udeležbe, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bilo zato potrebno spreminjati pogodbe o zaposlitvi.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni doseženi obseg in kvaliteta dela, kot sta se delavec in obrtnik dogovorila s pogodbo o zaposlitvi.
Delavcu, ki dela v obratovalnici le določen čas v letu, se osebni dohodek izračunava na letni osnovi, vendar tako, da se njegovo udeležbo v doseženem dohodku obratovalnice obračuna sorazmerno času, ko je delal v obratovalnici.
Če se dohodek v obratovalnici lahko ugotavlja mesečno, trimesečno ali polletno, se lahko delavec in obrtnik dogovorita za mesečni, trimesečni ali polletni obračun osebnega dohodka po določbah tega člena, končni letni obračun pa se opravi po zaključku leta.
42.	člen
Če dela v obratovalnici več delavcev, se delavci in obrtnik lahko dogovorijo vnaprej, kolikšen del doseženega dohodka po tretjem odstavku
STRAN 10	DELAVSKA ENOTNOST - 19. JULIJ 1975
41. člena te pogodbe bodo namenili za osebne dohodke. V tem primeru pripada delavcu poleg dogovorjene udeležbe v doseženem dohodku po določbah 41. člena te pogodbe še morebitna razlika med seštevkom dogovorjenih osebnih dohodkov vseh delavcev, do tako oblikovane mase sredstev, namenjenih za osebne dohodke. To razliko razdelijo delavci in obrtnik med delavce po medsebojnem dogovoru.
Merilo udeležbe delavcev v doseženem dojiodku obratovalnice je lahko tudi seštevek vseh obračunanih akontacij osebnih dohodkov, ki pripadajo delavcem po določbah te kolektivne pogodbe, in sicer v razmerju z doseženim dohodkom obratovalnice, za katerega se delavci in obrtnik vnaprej dogovorijo. V tem primeru se ne upošteva določbe drugega odstavka 41. člena kolektivne pogodbe.
Na dogovor o oblikovanju sredstev za osebne dohodke po prvem odstavku in na dogovor po drugem odstavku tega člena mora dati soglasje pristojna občinska organizacija sindikata.
Vsak dogovor po tem členu mora biti sklenjen pismeno in podpisan od obrtnika in od vseh delavcev v obratovalnici.
Vsak dogovor po tem členu mora biti napisan v treh izvodih, od katerih enega hranijo obrtnik in delavci v obratovalnici, en izvod pošlje obrtnik pristojnemu občinskemu upravnemu organu za delo, en izvod pa pristojni občinski organizaciji sindikata.
43.	člen
Najnižji osebni dohodek delavca za delo ob normalnih razmerah, v polnem delovnem času (182 ur na mesec) in pri doseganju normalnega
delovnega uspeha je izražen v razmerjih na osnovo 1 Od naslednji:
Razmerje
I.	skupina - za najbolj enostavno delo nekvalificiranega delavca	100
II.	skupina - za delo polkvalifieiranega oziroma priučenega delavca brez strokovne šolske izobrazbe	110
III.	skupina - za delo, ki zahteva delavca s končanim šolanjem po
zakonu o poklicnem izobraževanju (in'o urejanju učnih razmerij), ki ne zahteva uspešno končane osemletke	' 130
IV.	skupina - za delo, ki zahteva delavca s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, ali delavca s popolno osnovno
šolo in 2-letno administrativno šolo	170
V.	skupina - za delo, ki zahteva delavca z izpitom visoke
kvalifikacije, mojstra, delavca, ki je končal gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo, srednjo tehniško šolo ali delovodsko šolo	200
VI.	skupina - za delo, ki zahteva delavca s končano višjo šolo ali I.
stopnjo fakultete	230
VII.	skupina - za delo, ki zahteva delavca z diplomo visoke šole ali
fakultete	“	'	270
Osnova 100 predstavlja 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko, valoriziranega za tekoče leto zaradi zvišanja življenjskih stroškov in drugih vplivov na osebne dohodke po stopnji družbeno priznane valorizacije osebnih dohodkov v gospodarskih dejavnostih.
Za polkvalifieiranega oziroma priučenega delavca se šteje delavec, ki je 1 2 mesecev uspešno opravljal dela polkvalifieiranega delavca, in delavec, ki je delal 6 mesecev v sezonski delovni organizaciji.
Osebni dohodek delavca za poskusno delo, ki ne sme biti daljše kot trideset dni, je lahko največ do 20 % nižji od osebnega dohodka, ki pripada delavcu določene skupine po tem členu kolektivne pogodbe, vendar samo V primeru, če delavec ne doseže normalnega delovnega uspeha pri delu, za katerega se je z obrtnikom dogovoril, da ga bo opravil.
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in obrtnike, ki jih zadeva ta pogodba, vsako leto obvestila o višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki v preteklem letu in o stopnji družbeno priznane valorizacije osebnih dohodkov v gospodarskih dejavnostih za tekoče leto, kar bosta storila takoj, ko bo to znano.
44.	člen
Ne glede na določbe 43. člena te kolektivne pogodbe poprečni mesečni osebni dohodek posameznega delavca v posamezni dejavnosti in posameznem poklicu ne sme biti nižji, kot ga za enako ali podobno delo dosegajo v poprečju delavci v združenem delu v republiki po določilih samoupravnega sporazuma ustrezne dejavnosti, če je to za delavca ugodneje.
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in obrtnike, ki jih zajema ta pogodba, vsako leto pred zaključkom leta obvestila o izplačanem najnižjem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v združenem delu po ustreznih dejavnostih.
45.	člen
Glede na minulo delo delavca v obratovalnici obrtnika pripada delavcu na dogovorjeno mesečno akontacijo osebnega dohodka za živo delo poseben dodatek, ki znaša v odstotkih:
Delavcu, ki dela v isti	Odstotek na akontacijo
obratovalnici:	osebnega dohodka
nad 1 do	5 let	1
nad 5 do	10 let	2
nad 10 do	1 5 let	4
nad 15 do	20 let	6
nad 20 do	25,let	8
nad 25 do	30 let	10
nad 30 let	12
Obrtnik lahko prizna ta dodatek v gornji višini tudi delavcu, ki se pri njem na novo zaposli, ima pa že določeno delovno dobo pri drugih zasebnih delodajalcih ali v organizacijah združenega dela.
46.	člen
Obrtnik, katerega samostojna dejavnost je ovirana zaradi prekomerne fluktuacije delavcev, lahko prizna delavcem poseben dodatek kot stimulacijo na stalnost v višini do 5 % na dogovorjeno mesečno akontacijo osebnega dohodka.
47.	člen
Najvišji osebni dohodek delavca pri samostojnem obrtniku za poln delovni čas ne sme biti višji od najvišjega osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo prejema za poln delovni čas delavec v združenem delu v republiki po določilih samoupravnega sporazuma ustrezne dejavnosti.
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in obrtnike, ki jih zajema ta pogodba, Vsako leto pred zaključkom leta obvestila o višini najvišjega dovoljenega izplačanega osebnega dohodka po določilih samoupravnih sporazumov ustreznih dejavnosti.
Izjemoma lahko zaradi specifičnosti dela v individualnem sektorju najvišji osebni dohodek delavca za poln delovni čas odstopa od najvišjega osebnega dohodka delavca v združenem delu po prvem odstavku tega člena, in to za največ 20 % navzgor.
Delavec, ki ob uveljavitvi te kolektivne pogodbe že prejema višji osebni dohodek, kot mu pripada po določbah tega člena, obdrži nespremenjen osebni dohodek toliko časa, dokler niso po določbah te kolektivne pogodbe ponovno podani pogoji, da se mu osebni dohodek zviša.
48.	člen
Za delo prek polnega delovnega časa, razen v primerih po določbah prve točke prvega odstavka 26. člena te kolektivne pogodbe (nadurno delo), za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznega in republiškega praznika ter za delo v deljenem delovnem času, pripada delavcu poseben dodatek na obračunsko osnovo ali doseženo akontacijo za redni delovni čas
v naslednji višini: - za nadurno delo	' 50 %
- za.delo v nočnem delovnem času, to je v času od 22. ure do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno:	30 - 50 %
- za delo na dan nedelje:	35 - 50 %
- za delo na dan zveznega in republiškega praznika poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še -	50%
(to je skupno 250 % obračunske osnove ali dosežene akontacije za reden delovni čas) - za delo v deljenem delovnem času, če je delovni čas prekinjen eno do dve uri:	mesečno bruto največ
	300 dinarjev
- če je delovni čas prekinjen dve uri « •	i	' ali vec:	mesečno bruto največ
600 dinarjev
Dodatek za delo na dan nedelje in praznika ter za delo v deljenem delovnem času gre tudi učencem v učnem razmerju.
Ce je dodatek po tem členu določen v razponu ali do določenega najvišjega zneska, sta pri določanju konkretne višine dodatka delavec in obrtnik dolžna upoštevati višino dodatka, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini. Če je tudi v občini določen dodatek v razponu, se upošteva višina, za katero so se sporazumeli delavci v najbližji sorodni organizaciji združenega dela.
49.	člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih in višini:
—	za čas letnega dopusta — nadomestilo, izračunano na osnovi dnevnega poprečja njegove akontacije osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem koristi letni dopust;
—	za delo na državne praznike — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečne akontacije dnevnega osebnega dohodka v mesecu, v katerem je praznik;
—	za čas odsotnosti z dela po prvem in drugem odstavku 39. člena te pogodbe - nadomestilo, izračunano na osnovi poprečne akontacije dnevnega osebnega dohodka v mesecu, v katerem koristi to pravico;
—	za čas odsotnosti z dela zaradi strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, na katero je bil poslan - nadomestilo izračunano na osnovi dnevnega ali mesečnega poprečja akontacije osebnega dohodka v zadnjem mesecu ali v zadnjih treh mesecih, preden je šel na usposabljanje;
—	za čas prekinitve dela, do katere pride brez krivde delavca (npr. v primeru, ko obrtnik ne preskrbi delavcu dela in delavec zaradi tega ne more delati, ko obrtnik ne izplača osebnega dohodka, kot je dogovorjen oziroma v roku, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ipd.) - nadomestilo za ure ali dneve, v katerih ni delal, v višin) dogovorjene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas;
—	za čas odsotnosti z dela med odpovednim Tokom zaradi iskanja nove zaposlitve — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečne akontacije osebnega dohodka na uro ali dan v preteklih treh mesecih;
—	za čas odpovednega roka, ko ima delavec pravico še ostati na delu, pa obrtnik zahteva, da preneha z delom pred določenim rokom - nadomestilo v višini skupnega zneska dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka;
—	za čas pdpovednega roka, če preneha delovno razmerje z izstopom delavca z dela v primerih iz prvega odstavka 107. člena zakona o medsebojnih razmerjih v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci — nadomestilo v višini skupnega zneska dogovorjenega osebnega dohodka za čas odpovednega roka;
—	za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obiambo in zaščito, teritorialne obrambe in civilne zaščite, ko se odzove pozivom vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde, ali opravlja javne funkcije - nadomestilo, izračunano na osnovi poprečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih, na račun organa, ki je delavca pozval;
-	za čas odsotnosti z dela do 30 dni zaradi bolezni najmanj 90 % od osnove, zaradi nesreče pri delu pa najmanj 100 % od osnove. Osnova je izplačani čisti osebni dohodek delavca v preteklem koledarskem letu.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne more biti višje od osebnega dohodka, Id bi ga dosegel delavec, če bi delal.
V	primeru, da je odstotek tega nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni ali nesreče pri delu po sklepu pristojne skupnosti za zdravstveno varstvo nižji, velja določilo kolektivne pogodbe.
50.	člen
■ Če se delavec in obrtnik v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za osebni dohodek v denarju in v naravi, ne sme biti del, ki ga delavec prejema v denarju, manjši od 50 % skupnega dogovorjenega osebnega dohodka.
51.	člen
Najmanjši osebni dohodek delavca, do katerega ima pravico delavec po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, znaša 45 odstotkov poprečnega za poln delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v 'republiki v preteklem letu. Ta poprečni osebni dohodek v republiki ugotovi vsako leto zavod SR Slovenije za statistiko, delavce in obrtnika pa bosta o tem sproti obveščala podpisnika te kolektivne pogodbe.
Delavec, ki ni zaposlen poln delovni čas, prejema sorazmerno delovnemu času izračunani najmanjši osebni dohodek.
Najmanjši osebni dohodek se izplačuje delavcem v roku in na način, kot je dogovorjen v členu 53 te kolektivne pogodbe za izplačevanje osebnega dohodka.	*
Delavec ima zagotovljen najmanjši osebni dohodek po citiranem zakonu:
1.	za čas, ki ga prebije na delu
2.	za čas letnega dopusta in državnih praznikov
3.	za čas odpovednega roka in za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Delavcu v gradbeni obrti, ki so mu s pogodbo o zaposlitvi določena za obračunavanje osebnega dohodka merila učinka dela ne glede na čas, prebit na delu, se čas, prebit na delu in čas odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta in državnih praznikov, odpovednega roka ter odsotnosti z dela s pravico nadomestila osebnega dohodka izračuna na podlagi delovnega učinka. Tako določen čas pa ne more biti daljši od polnega delovnega časa, to je od poprečno 42 ur tedensko.
52.	člen
Nagrade učencev v učnem razmerju znašajo mesečno:
-	v I. letniku najmanj	600 dinarjev neto
-	v II. letniku najmanj	700 dinarjev neto
-	v III. letniku najmanj	850 dinarjev neto
Konkretna višina nagrade se določi z učno pogodbo, pri čemer se
upošteva uspeh, ki ga učenec pokaže v šoli in pri praktičnem delu v obratovalnici.
V	primeru, da za delo pristojni občinski upravni organ po predpisih o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ugotovi, da je poprečni znesek nagrad, ki jih plačujejo organizacije združenega dela iste panoge na območju občine svojim učencem, višji od nagrad, ki jih izplačuje obrtnik, mora obrtnik upoštevati kot najnižjo nagrado tako ugotovljeno poprečje.
Glede višine štipendij učencem srednjih šol in študentom se upoštevajo določbe samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena morajo obrtniki, ko bodo sklenjeni ustrezni družbeni dogovori za območja, glede osnov in meril nagrajevanja učencev v učnem razmerju ter glede višine teh nagrad upoštevati ustrezne določbe družbenih dogovorov oziroma odločitve, za katere so se odločili delavci v združenem delu po samoupravnih sporazumih v posameznem območju.
53.	člen
Obrtnik je dolžan izplačati delavcu osebni dohodek in učencu v učnem razmerju nagrado oziroma nadomestilo najpozneje do petnajstega v mesecu za pretekli mesec;
Izplačilo osebnega dohodka, nagrade oziroma nadomestila se opravi proti podpisu na izplačilni listi.
Pri vsakem izplačilu je obrtnik dolžan delavcu vročiti pismen obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila.
Pismeni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka mora vsebovati vse podatke, ki so vplivali na osebni dohodek po posameznih postavkah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneskih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska, ki ga delavec dobi v roke kot neto izplačilo, od katerega se odšteje še del, ki ga prejema v naravi, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
V	navzočnosti delavca mora obrtnik podati preskus in revizijo pismenega obračuna osebnega dohodka ter obrazložiti vse okoliščine, če delavec to zahteva.
Delavep ima tudi pravico do vpogleda v obračun osebnega dohodka vseh delavcev v obratovalnici.
Obrtnik mora v roku 7 dni po izplačilu osebnega dohodka in nagrad oziroma nadomestil in drugih prejemkov delavcev po tej kolektivni pogodbi, če ni z zakonom ali samoupravnim sporazumom posamezne interesne skupnosti drugače določeno, poravnati vse pripadajoče družbene obveznosti. ,
IX.	PREJEMKI DELAVCEV,
KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
54.	člen
Dnevnica za službena potovanja po državi oziroma za delo na terenu ■ naša:
-	za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur — 90 din
-	za čas odsotnosti več kot 12 ur - 140 din
za službeno potovanje v tujino pa toliko, kohkor je določeno za republiške upravne organe.
Stroške službenega potovanja povrne obrtnik delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar gre delavcu za prenočevanje največ do 160 dinarjev za noč. V( primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 70 dinarjev za noč.
Dnevnice in druge pravice po tem členu so za vse delavce enake.
Dnevnice in stroški za prenočevanje gredo pod istimi pogoji tudi učencu v učnem razmerju.
55.	člen
Terenski dodatek, ki predstavlja povračilo večjih materialnih stroškov delavca zaradi dela na terenu, če ima na terenu organizirano prehrano in prenočišče, znaša 65 dinarjev na dan. Če obrtnik ne organizira prehrane in prenočišča, pripada delavcu za delo na terenu dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje po 54. členu te kolektivne pogodbe.
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta.
Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
Terenski dodatek gre pod istimi pogoji tudi učencu v učnem razmerju.
Povračilo prevoznih stroškov na delovišče na terenu pripada delavcu za enkratni prevoz na delovišče in nazaj, če prejema terenski dodatek.
56.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposhtve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar največ 1200 dinarjev mesečno.
Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se med seboj izključujeta.
Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni dodeljeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Selitveni stroški pripadajo delavcu, če je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, lahko pa obrtnik povrne tudi prevozne stroške osebnega prevoza delavca in družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter izplača dve dnevnici, ki veljajo za službeno potovanje v državi.
57.	člen
Delavcu in učencu v učnem razmerju se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene na javnih prevoznih sredstvih na določeni relaciji, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali z učno pogodbo, s tem, da sam krije 30 dinarjev. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznim; sredstvi, sp lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za kilometer.
58.	člen
Če obrtnik organizira delavcem in učencem v učnem razmerju prehrano med delom, znaša regres za tako prehrano največ 200 dinarjev na delavca ali učenca mesečno. Tak regres pripada neposredno obratu, kjer delavec koristi organizirano prehrano.
Delavcem in učencem v učnem razmerju, ki nimajo organizirane prehrane med delom, pripada regres za prehrano med delom v višini 100 dinarjev mesečno v obliki vrednostnih bonov za živila. Veljavnost teh vrednostnih bonov mora biti omejena na tekoči mesec. ,
Izjemoma se lahko delavcu in učencu v učnem razmerju, ki z zdravniškim spričevalom dokaže, da ima predpisano dietno prehrano, izplačuje regres za prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila do višine 200 dinarjev mesečno.	59_ e,en
Če se delavec in obrtnik v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec v zvezi z delom uporablja lastno osebno mdtomo vozilo, pripada delavcu kot povračilo teh stroškov kilometrina v Višini, do 1,50 dinarja za prevoženi kilometer.
Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
60.	člen
Z dodatkom o pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru se delavec in obrtnik dogovorita, kolikšno odškodnino bo obrtnik izplačal delavcu -izumitelju, racionalizatorju in novatorju.
X NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO llN IZOBRAŽEVANJE
61.	člen
Obrtnik je dolžan plačevati za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prispevek od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov delavcev v solidarnostni stanovanjski sklad po stopnji, ki jo določa občinska skupščina.
62.	člen
Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev, ki jih zajema ' ta kolektivna pogodba, znaša 1,5% od obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev.	■
63.	člen
Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev vplačujejo obrtniki v posebni samoupravni namenski sklad za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v individualnem sektorju, ki je ustanovljen pri
pELAVSKA ENOTNOST - 19. JULU 1975	STRAN 9
pristojni občinski ali medobčinski organizaciji sindikata ali po posebnem dogovoru s pristojno občino in v tem primeru po posebnem odloku pristojne skupščine občine kot namenski sklad pri občini.
Del sredstev tega prispevka v višini 1 % je dohodek namenskega sklada za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v individualnem sektorju. Del sredstev tega prispevka v višini 0,5 % se obračunava in izloča iz sredstev sklada v sorazmerju z vplačanim prispevkom na posebni račun na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev, če ni s takim samoupravnim sporazumom dogovorjeno, da ta del prispevka obračunava in odvaja obrtnik neposredno ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka delavcem.
XI.	SREDSTVA SKUPNE PORABE IN PRAVICE OZIROMA IZDATKI IZ TEH SREDSTEV
64.	člen
Za družbeno dogovorjena sredstva skupne porabe v obratovalnici se priznajo sredstva do višine 70 % poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s številom delavcev v obratovalnici po stanju ob koncu preteklega leta.
Nad obsegom sredstev skupne porabe po prvem odstavku tega člena se v sredstva skupne porabe štejejo še namenska sredstva, izplačana
-	za regres za letne počitnice učencev v učnem razmerju;
-	za stanovanjsko gradnjo po 61. členu te kolektivne pogodbe;
-	za izobraževanje po 62. členu te kolektivne pogodbe;
-	za prventivno zdravstveno varstvo;
-	za odpravnine;
-	ustanovam otroškega varstva;
-	humanitarnim organizacijam;
-	družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu;
-	osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki jih zajema kolektivna pogodba, za pospeševanje kulturne, športne in druge rekreativne dejavnosti.
65.	člen
Poleg nadomestila osebnega dohodka, ki pripada delavcu po določbah prve alinee prvega odstavka 49. člena te kolektivne pogodbe, mora obrtnik vsako leto pred dopustom izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini med 900 do 1100 dinarjev neto. Pri določanju konkretne višine tega regresa upošteva obrtnik socialni in zdravstveni položaj delavca.
Hkrati z izplačilom regresa za letni dopust delavcu plača obrtnik še z zakonom ali s samoupravnimi sporazumi določene prispevke.
V regres za letni dopust šteje tudi regresiranje oskrbnih dni v kateremkoli počitniškem domu, če se delavci odločijo, da bodo dopust koristili organizirano v počitniškem domu. V tem primeru nakaže obrtnik pripadajoča sredstva regresa neposredno počitniškemu domu.
Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta.
Če delavec koristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih, in to v sorazmerni višini.
Učencem v učnem razmerju pripada regres za šolske počitnice v enaki višini in pod pogoji kot delavcem za letni dopust.
Regres za letni dopust bremeni sredstva iz prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe, razen regresa učencem v učnem razmerju.
66.	člen
Če organizacije združenega dela v občini izplačujejo solidarnostne pomoči, kar ugotovi osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih, ki tudi predlaga podelitev te pomoči, je tudi obrtnik dolžan izplačati tako pomoč, sicer pa jo lahko izplača po svoji presoji v naslednjih primerih:
-	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije;
-	ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca; pomoč do višine enega poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v obratovalnici v preteklem letu;
-	enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti;
-	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
-	enkratne letne obdaritve upokojencev, ki so odšli v pokoj iz obratovalnice zasebnega obrtnika;
-	druge solidarnostne pomoči.
Solidarnostne pomoči po določbah tega člena, razen po prvi alinei (če je delavec umrl zaradi posledic nezgode pri delu), bremenijo sredstva prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe.
67.	člen
Delavcu pripada ob delovnem jubileju nagrada v višini:
-	za 10 let delovne dobe v isti obratovalnici 2300 dinarjev neto
-	za 20 let delovne dobe v isti obratovalnici 3450 dinarjev neto
-	za več kot 30 let delovne dobe v isti obratovalnici 4600 dinarjev neto.
Hkrati z izplačilom te nagrade plača obrtnik še z zakonom ali s
samoupravnimi sporazumi določene prispevke.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se upoštevajo tudi delavci, ki so že prekoračili enega takih jubilejev. V tem primeru se izplača nagrada samo za en jubilej.
Nagrade po določbah tega člena bremenijo sredstva iz prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe.
68.	člen
Odpravnina ob odhodu delavca v-pokoj znaša najmanj dva in največ tri poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji V
preteklem letu, zmanjšane za prispevke iz osebnih dohodkov. Enak znesek gre ob smrti delavca kot pomoč najožjim članom njegove družine.
O konkretni višini odpravnine oziroma o pomoči po prvem odstavku tega člena odloči obrtnik, pri čemer zlasti upošteva pogoje, pod katerimi je delavec pretežno delal oziroma njegovo delovno dobo.
69.	člen
Obrtnik je dolžan delavce kolektivno nezgodno zavarovati, in to ne glede na število delavcev v obratovalnici.
Obrtnik tudi lahko zagotovi delavcem enkrat letno preventivni zdravstveni pregled ter preventivno zdravstveno zaščito.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo sredstva iz prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe.
70.	člen
Kot izdatki iz sredstev skupne porabe se priznajo tudi stroški za strokovne ekskurzije delavcev oziroma za obiske delavcev na strokovnih razstavah, izdatki za pospeševanje kulturne, športne in druge rekreativne dejavnosti delavcev ipd.
Stroški po prvem odstavku tega člena, razen stroškov za pospeševanje kulturne, športne in druge rekreativne dejavnosti delavcev, ki se financirajo z namenskimi sredstvi prek osnovne organizacije sindikata teh delavcev, bremenijo sredstva iz prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe.
XII.	DRUGE OBVEZNOSTI OBRTNIKA
71.	člen
Obrtnik je dolžan, da v delavcu goji čut dostojanstva človeka, da vzbuja in podpira njegovo iniciativo glede splošnega, strokovnega in družbenoekonomskega izobraževanja in kulturnega udejstvovanja ter da omogoča in podpira delovanje delavcev v njihovi sindikalni organizaciji.
72.	člen
Obrtnik je dolžan v breme stroškov obratovalnice oskrbeti delavca z zaščitnimi sredstvi in z zaščitno oziroma delovno obleko, če je to predpisano.	f
O vzdrževanju in pranju delovne obleke iz prejšnjega odstavka ter o nabavi, vzdrževanju in pranju druge delovne obleke se delavec in obrtnik dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
XIII.	DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA DO OBRTNIKA
73.	člen
Delavec je dolžan izpolnjevati vse s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in zakonom določene obveznosti.
Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih obveznosti je delavec neposredno odgovoren obrtniku.
74.	člen
Kot kršitev delovnih obveznosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja teh obveznosti šteje tudi:
-	neupoštevanje ukrepov o varstvu pri delu, neuporabljanje sredstev in naprav za osebno varnost pri delu ter malomaren odnos do varnostnih sredstev in naprav;
-	neracionalno koriščenje sredstev in materiala za delo ter malomaren odnos delavca do imetja obrtnika;
-	neprimerno nastopanje in izjave delavca, ki lahko škodijo ugledu obrtnika;
-	izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavec ne sporoči obrtniku v roku 24 ur, če bi to lahko storil;
-	vsak neupravičen izostanek z dela;
-	ponovno prihajanje na delo po začetku delovnega časa ali zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja obrtnika;
-	neupravičena odklonitev dela ali prisotnosti delavca pri delu prek polnega delovnega časa ali dela na drugem delovnem mestu, če je bil nalog za tako delo izdan v skladu z določbami zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi;
-	ponovno povzročanje nereda, žaljenja sodelavcev, izzivanje medsebojne mržnje;
-	prihajanje na delo oziroma delo v opitem stanju ali pod vplivom mamil oziroma narkotikov;
-	izdajanje poslovnih skrivnosti.
V primerih kršitve delovnih obveznosti po prvem odstavku tega člena, ko še ni podan razlog za odpoved delovnega razmerja, ima obrtnik pravico izreči delavcu pismeni opomin in pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja.
Proti pismenemu opominu pred odpovedjo delovnega razmerja po prejšnjem odstavku ima delavec pravico do pritožbe v 8 dneh na arbitražno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik podpisnikov te kolektivne pogodbe in pristojnega občinskega upravnega organa za delo. Glede imenovanja svojih predstavnikov v arbitražni komisiji pooblaščata podpisnika te pogodbe svoje pristojne področne odbore oziroma organe. Pritožbo na arbitražno komisijo vloži delavec pri pristojnem občinskem odboru sindikata obrtnih delavcev ali občinskem sindikalnem svetu. Odločitev arbitražne komisije mora biti izdana najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je delavec vložil pritožbo, in je dokončna.
75.	člen
Kadar delavec brez opravičljivega razloga 3 dni zaporedoma ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopil z dela, vse pravice iz dela pa mu prenehajo ž dnem, ko je nehal delati.
V primeru po prvem odstavku tega člena lahko obrtnik s civilnim pravdnim postopkom zahteva od delavca, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo. *
76.	člen
Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči obrtniku ali komu drugemu na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povrniti povzročeno škodo.
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih.
Če delavec noče povrniti škode, ki jo je dolžan povrniti, lahko obrtnik uveljavlja odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču.
Zahtevek obrtnika, da mu delavec povrne škodo, ki jo je povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti, zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina, oziroma od dneva povzročene škode, če je škoda povzročena neposredno obrtniku.
XIV.	ODPOVEDNI ROK - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
77.	člen
Če delavec odpove delovno, razmerje in mora še ostati na delu, ali če obrtnik odpove delovno razmerje in ima delavec pravico še ostati na delu, je odpovedni rok naslednji:	,
-	do 10 let delovne dobe 1 mesec,
-	nad 10 do 20 let delovne dobe 2 meseca,
-	nad 20 let delovne dobe 3 mesece.
Glede na pomembnost dela, ki ga delavec opravlja, ali druge pogoje, se delavec in obrtnik lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 6 mesecev.
Če odpove delovno razmerje obrtnik v primeru, da je začel postopek za prenehanje dejavnosti, ali če preneha delovati obratovalnica obrtnika po samem zakonu, je lahko, odpovedni rok tudi krajši, vendar ne krajši kot 15 dni.	•t*
Odpovedni rok teče od dneva vročitve pismene odpovedi.
Pri določanju odpovednega roka se v delovno dobo priznava ves čas, kije vpisan v delovni knjižici, vključno čas do dneva podajanja odpovedi.
Delavec, ki preneha z delom pred potekom odpovednega roka, ko mora še ostati na delu, mora za preostali čas do preteka odpovednega roka povrniti obrtniku materialno škodo, ki jo s tem povzroči.
pogoje, v katerih delavci delajo, in kako se v praksi uresničujejo njihove pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse potrebne dokaze.
V
XVI. PREHODNE in končne določbe
83.	Člen
Določbe te kolektivne pogodbe veljajo pet let, računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo.
Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto, in to mesec dni pred potekom leta, računajoč od dneva uveljavitve pogodbe, preučila določbe te pogodbe in ugotovila njihovo ustreznost in skladnost s predpisi. V primeru, da nastopi potreba po spremembah ali dopolnitvah določb te pogodbe, se udeleženci dogovorijo za spremembe in dopolnitve ' pismeni obliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe. Spremembe ali dopolnitve so, potem ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe,
84.	člen
Udeleženci te kolektivne pogodbe imajo pravico, da po svojem podpisniku pogodbe ob kateremkoli času sprožijo postopek za spremembo ali dopolnitev te pogodbe. Za spremembe in dopolnitve po prejšnjem odstavku velja enak način in enak postopek, kot velja za sklenitev te pogodbe.
85.	člen
Najkasneje tri mesece pred iztekom te pogodbe morajo udeleženci skleniti novo pogodbo.
Udeleženci te pogodbe se lahko sporazumejo tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju veljavnosti dosežen najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.
Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni obliki in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba.
86.	člen
Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanem z zakonom.
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe.
87.	člen
Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe opravljajo pristojni občinski organi za inšpekcijo dela.
78.	člen
Med odpovednim rokom mora obrtnik dovoliti delavcu, da je med delovnim časom odsoten z dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovnega dne, da bi si poiskal drugo zaposlitev.
79.	člen
Za odpoved, ki ni pismena, in v primeru, ko jo poda obrtnik, tudi obrazložena, se smatra, da ne obstoji.
Odpoved delovnega razmerja s strani obrtnikacmpra biti vročena delavcu osebno ali v priporočenem pismu na zadnji JKlov ter mora obvezno vsebovati pouk delavcu, da se v roku, določenem v 37. in 42. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih primerih uveljavljati pravice v primeru brezposelnosti.
80.	člen
Kopijo ali prepis pismenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ali odpovedi delovnega razmerja je obrtnik dolžan posredovati pristojnemu občinskemu upravnemu orgdAu za delo in pristojnemu občinskemu odboru sindikata obrtnih delavcev ali občinskemu sindikalnemu svetu, in sicer v petih dneh od dneva, ko je bil sklenjen tak sporazum ali je bila podana odpoved.
V primeru, da je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regularne pismene odpovedi, je obrtnik dolžan o vsakem primeru posebej in po enakem postopku s pismenim obvestilom obvestiti v prvem odstavku tega člena imenovane naslovnike.
Zaradi poenostavitve obveščanja se lahko pristojni upravni organ za delo in pristojni organ sindikata dogovorita, da sprejema kopije ali prepise sporazuma ali odpovedi le organ za delo, če nato o tem tekoče obvešča organ sindikata.
XV.	UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
81.	člen
Delavec — član sindikata se lahko glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic obrne za posredovanje na svojo osnovno organizacijo sindikata in na pristojni občinski odbor sindikata obrtnih delavcev ali občinski sindikalni svet, ki ga bo na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo v takih primerih tudi zastopal.
Sindikalna organizacija bo tudi sama zahtevala uvedbo postopka o prekršku zasebnega obrtnika, če bo to smatrala za potrebno.
82.	člen
Obrtnik mora omogočiti delavcem - predstavnikom sindikalne organiza-ciie. ki se predstavijo s t>ooblastilom sindikalne organizacije, da preučijo
88.	člen
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavežeta, da bosta seznanila vse delavce in obrtnike na svojem območju s predpisi na področju delovne zakonodaje ter vsak s svoje strani dajala potrebna pojasnila in pomagala pri uporabi in izvajanju zakona, drugih predpisov in te kolektivne pogodbe.
Podpisnika te kolektivne pogodbe si pridržujeta pravico uradne razlage te pogodbe in oblikovanja obrazca pogodbe o zaposlitvi.
89.	člen
Ta kolektivna pogodba je izdelana v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak' od podpisnikov po en izvod, en izvod pa je na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem je ta pogodba registrirana.
90.	člen
Ta kolektivna pogodba stopi v veljavo osmi dan po objavi v liadnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975. leta naplej, razen določb o prispevku za izobraževanje (člen 62 in 63) ter o obliovanju in koriščenju sredstev skupne porabe (členi 64 do 70), ki se uporabljajo od 1. januarja 1975. leta naprej.
Z dnem, ko začne veljati ta kolektivna pogodba, nehajo veljati določbe kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, štev. 8/72, 10/72, 37/72, 30/73 in 26/74) razen:
njenih določb o varstvu delavcev in učencev v učnih razmerjih pri delu (členi 8 do 14 in vsa na tej osnovi dana obvestila), ki veljajo do sprejema pogodbenega akta o varstvu pri delu po določbah 13. člena te kolektivne pogodbe in	.	'
določb o ustanavljanju in delovanju skladov za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju (členi 51 do 51n ter člen 28 v spremembah in dopolnitvah kolektivne, pogodbe - Ur. list SRS, štev. 26/74), ki veljajo, dokler ne bo nastopila potreba po njihovi razveljavitvi.
91.	člen
Pogodbe o zaposlitvi med delavci in obrtniki morajo biti usklajene z določbami te kolektivne pogodbe najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi te pogodbe.
Ob spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta delavec in obrtnik dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb ali dopolnitev ustrezno uskladita pogodbo o zaposlitvi.
Ljubljana, dne 1. julija 1975 Za Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije: predsednik:
MATKO KAVTIČNIK
Za Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije: predsednik: BRANKO VISIČ
Ta kolektivna pogodba je registrirana pri Republiškem sekretariatu za delo z odločbo štev. 11-13/75, dne 14. 7. 1975 in je vpisana v register kolektivnih poeodb. ki ea vodi ta sekretariat, nod zaporedno številko 7.
t
DELAVSKA ENOTNOST - 19. JULIJ 1975	STRAN 7
PRIJATELJSKO
PREPRIČEVANJE
AKTUALNA KOZERIJA
BREZ BESED	Karikatura: I. ANTIČ
Sestanek družinske skupnosti je sklical ata Matija, čeprav je tisto popoldne imela mama Nežka zmenek s frizerjem, sin Igor s sosedovo Piko, hčerka Karolina pa s prijateljico Ivico.
Zgodi se, da ena sama kaplja prelije polno kupico, nekaj kapelj več pa naredi pravo poplavo.
Bilo je v ponedeljek, 7. julija.
Inženirju Matiji Kavčiču p tistega dne iz banke sporočili, da so mu k petnajstim milijonom dolga prišteli še poldrug milijon letnih obresti. Ko se je iz službe vrnil domov, je moral plačati šestdeset odstotkov večjo najemnino za stanovanje. Kako uro kasneje ga je obiskal kurir kozmetičnega podjetja ,,Sodobna ženska1' in mu je prinesel račun za Nežkino kozmetično nego v zadnjih treh mesecih in za Karolinine lasulje.
Pa je ata Matija sklical sestanek.
„Imamo eno samo možnost," je dejal, „potrošniška družba gor ali dol, temu zapravljanju moramo narediti konec!"
Odprl je zvezek, v katerega so poprej družinski člani zapisovali svoje potrošniške želje in je Karolini prečrtal „večerno toaleto", Igorju „vse, kar je potrebno za podvodni ribolov", mami Nežki „obisk v Parizu", sebipa „novo lovsko puško."
Družinski člani so sprva molčali, ko pa je ata Matija prečrtal še zadnjo postavko v spisku njihovih želja in potreb, seje začel „špetir“.
Mama Nežka je ogorčeno protestirala: „Če je lahko sosedova Micka, ki je žena navadnega tehnika, šla na Dunaj, bom jaz odšla v Part, pa amen!"
Hčerka Karolina je svojo zahtevo po novi večerni toaleti podkrepila z jokom: „To je diktatura," je zahlipala, „in če mi ne boš kupil obleke, nisi več moj ate."
Sin Igor, ki je šele končal osemletko in zavoljo tega ni imel glasovalne pravice, je svojo jezo nad očetovo odločitvijo izrazil z nekaj grdimi besedami, ki jih kot dobro vzgojen novinar ne smem napisati.
Ata Matija jih je sprva prepričeval:
„Ljudje božji," je dejal, „saj ne moremo pojesti tistega, Česar nimamo. Bodimo vendar samoupravljavci!"
In jim je govoril o inflaciji pa o ekonomskih težavah glede izvoza in uvoza in še o množični akciji vseh zavestnih družbenih sil za odpravo slabosti v, našem gospodarstvu. ,,Se pravi," je sklenil svojo pripoved, „začeti je pač treba od začetka. In če vsak ne bo najprej pometal pred svojim pragom. .."
Ko je rekel,,pragom" je spoznal, da jih ni prepričal zato je zaprl družinski zvezek potrošniških želja in potreb in je ukazal:
„Tako bo, kot sem sklenil!"
Ne vem, kaj so ob tej atovi odločitvi rekli drugi družinski samoupravljavci, vem le, da je mama Nežka potlej vseeno šla k frizerju, sin Igor k sosedovi Piki, hčerka Karolina k prijateljici Ivici, ata Matija pa v bližnjo krčmo „Pri sodčku" in tamkaj je, ko je spil tretji kozarec vina, izjavil natakarici Francki: „Smo ali nismo!" Ker punca ni vedela, za kaj gre, je molčala.
JANEZ VOUC
B. VIKTOROV:
MAČETA
podobe
našega
časa
— Si slišal?
— Kaj če sem slišal?
— Da se je znatno znižalo število primerov posebne vrste poslovnega kriminala, zlasti zlorab pooblastil v gospodarstvu, ki gaje dejansko rodil tako imenovani liberalizem v gospodarstvu in seje pojavljal v obliki ilegalnih provizij nekaterih naših ljudi pri sklepanju poslovnih odnosov s tujimi podjetji, ustanavljanje črnih fondov v inozemstvu, svvich poslov, re-eksportnih poslov, tihotapljenja blaga oziroma kršenje
deviznih in carinskih predpisov ter drugih podobnih negativnih pojavov.
— To je dobro, ne? Zelo dobro!
— Ja, bilo bi dobro, če bi imeli kaj več uspeha tudi pri odkrivanju kaznivih dejanj, ki trenutno najbolj motijo gospodarsko stabilizacijo oziroma povzročajo inflacijo. Ni namreč kaj prida ovadb za kazniva dejanja kršitev predpisov o cenah blaga, zlasti tistih pod družbeno kontrolo, povzročanje motenj v proizvodnji ali na trgu, za kazniva dejanja preslepitve kupcev, ki zadevajo nelojalno reklamo in nelojalno konkurenco in neupravičeno zaposlovanje tuje delovne sile. Pada tudi število ovadb za davčne utaje, čeprav taka dejanja trenutno predstavljajo povečano družbeno nevarnost. Kjer ni tožnika, pa kot sam veš, tudi sodnika ni.
- Kaj se ne ve, koga je treba stisniti v kot? Pa se ja ne gremo "takšne igre kot nekoč butalski policaj in Ce-fizelj?
— Ve se, kako ne? Družbeno premoženje, denimo, je pred vlomi in vdori premalo zavarovano, zlasti trgovine, gostinski lokali, kioski in skladišča. Priložnost dela tatu. Nekaterim pa niti ni
treba stopiti v tuje prostore, ampak lahko sežejo kar v lasten predal. Poslovanje odgovornih oseb z družbenim premoženjem temelji še vedno na preveč osebnem zaupanju in pomanjkanju kontrole. To dokazuje razmeroma dolga doba prilaščanja pri poneverbah in zlorabah uradnega položaja iz koristoljubnosti. Gospodarskemu kriminalu botrujejo v glavnem pomanjkljiva kontrola finančnega in materialnega poslovanja, opravljanja knjigovodskih in blagajniških poslov v eni in isti osebi, neurejeno, malomarno in počasno vodenje računovodskih poslov, slabo organizirana skladiščna služba in zaposlovanje že kaznivih oseb. Odnos TOZD do poslovne dokumentacije je še vedno
izredno lahkomiseln. Ta se izpričuje po eni strani v potvarjanju listin, ki naj služijo pridobivanju protipravne premoženjske koristi, lažnem prikazovanju poslovnih odnosov, zavajanju kontrolnih organov v zmoto predvsem z namenom, da bi se delovna organizacija deloma ali v celoti izognila plačevanju določenih prispevkov. V gospodarstvu je pogost primer izplačevanja nagrad ali celo osebnih dohodkov v obliki fiktivnih stroškov za opravljeno službeno potovanje.
— Kaj ne poveš!? In katerih gospodarskih prekrškov je največ?
—, Največ je kršitev predpisov o cenah. Številni poslovodje v trgovinskih poslovalnicah samovoljno povečujejo cene blaga, posamezna trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prometom na veliko, pa z neupravičenim dviganjem cen ustvarjajo velike dobičke.
— Pa se razmišlja kaj o tem, kako j ih priviti?
— Razmišlja, kako ne! Vase bo treba iti.
- In kdo naj gre vase?
— Tisti že, ki imh denar in ga nespametno zapravlja.
— Misliš na banke?
— Na banke tudi!
— In na izvozno uvozna
podjetja, ki preveč delijo?
— In na ta podjetja!
— Na zavarovalnice?
— Ja, tudi!
— Na direktorje, trgovske potnike, komercialiste, obrtnike.
-	Ja, na vse te!
— Vsi ti naj bi šli vase?
-	Vsi!
— Po mojem ne bo iz tega nič!
— Zakaj ne bo nič?
— Le kaj naj jih prisili?
-	Samokritika! Zavest, da preveč dobro živijo ob socialnih nasprotjih, In, kajpak, občutek solidarnosti ...
-	Kaj praviš?
— Solidarnosti, sem rekel.
— Aha, že razumem. Ti bi rad, da bi se vsi takšni enkrat sestaU in se tovariško
dogovorili: od danes naprej pa zapik, ne!?
- Tako nekako!
— Jaz vem pa še za drugo zdravilo. ..
— Kakšno?
— Ričet in kramp v roke! VINKO BLATNIK
— Dober dan, Platon Ro-manič.
-	No?
— Pravim, dober dan!
-	In kaj bi rad s tem povedal, Tjuljkin?
— Platon Romanič, prosim, ne zamerite, če vas malce motim pri važnem opravilu. Rad bi vam izročil zelo zanimivo značko. Vem, da so značke vaš konjiček. Rad bi vam naredil veselje ...
— Prav, Tjuljkin. Hvala. To je res rSdka značka. Spominska, ob 37 in polletnici obstoja macakovske pivovarne. Posebno mi je všeč tistih „pol leta“. Take res še nimam. Hvala.
— Platon Romanič, oprostite, da vas še malce zmotim. Gledam vas in vidim, da kar naprej nekaj pišete in pišete. Tukaj pa imam večbarvni kemični svinčnik in sem mislil, da bo vam bolj
potreben kot meni. Lep svinčnik. Pritisnite tale gumb in dobite rdečo barvo. Še enkrat pritisnite in pride modra pa zelena in rumena?
— No, veš kaj, Tjuljkin, za tole sem ti res hvaležen, poudarjam: zelo hvaležen. Lepo si vse doumel in hm ... ukrenil.
— Platon Romanič, oprostite, še malce bi vas nadlegoval, ampak...
- Nič „ampak“, Tjuljkin. Kar na dan z besedo. Če je kaj treba — tukaj sem, v , službi in hm ... kar daj, daj!
— Saj vam bom takoj nekaj dal, Platon Romanič. Skromno, ampak zelo origi-.nalno darilce, spominek bi rekel. Neki znanec iz Trini-dada mi ga je prinesel. To je mačeta, taka sekira za čiščenje džungle. Kaj bi jaz z njo? Nisem plantažnik, sem preprost uslužbenec, in ne
SPOSOJENA
HUMORESKA
gojim sladkornega trsa ah kaj podobnega, vi ste seveda nekaj povsem drugega. Lahko okrasite spalnico ali pa mačeto obesite nad vhodnimi vrati pisarne v opomin nepovabljenim obiskovalcem, ha-ha .
— Ampak, Tjuljkin, zdaj si me pa zares pritisnil. Popolnoma. Ne vem, kako bi se ti zahvalil? ... Kaj če bi te postavili za šefa skladišča? Bi ti to zmogel, prijatelj?
— Seveda, bi, Platon Romanič. Zakaj ne bi zmogel? Boste že videli.
— Potem pa daj roko. Dogovorjeno, Tjuljkin!
— Platon Romanič opravičil bom, vaše zaupanje.
- Daj, no daj...
LITERATURNAJA -GAZETA PREVOD: ANATOL KRASOVSKI
POŠLO VNI ČLOVEK
- Veste, zame nikoli ni bilo dileme, katerim naložbam naj da podjetje prednost. ..
Karikatura: I. ANTIČ
FOTO KRONip
_______________
LJUBLJANA - V ponedeljek, 14. julija, so prišli v Ljubljano kot gostje mestnega odbora RK krvodajalci Sekcije za vleko Ljubljana, dislocirane delovne enote ha Reki ter nekaterih drugui delovnih organizacijj Reke. Petintrideset krvodajalcev, ki jih je voda Kruno Smolčič, predsednik sveta krvodajalcev pri mestnem odbora RK Reka, je tako vrnil obisk našim železničarjem -krvodajalcem, ki so bili na Reki v začetku leta. .	_
Gostje so najprej odšli na zavod za transfuzijo, kjer so dah kn, po sprejemu na mestnem odbora RK pa so jih peljali na izlet v
B0Srečanje železničarjev^ krvodajalce Reke in Ljubljane, ki so ga letos organizirali prvič na pobudo in s pomočjo osnovne organizacije sindikata Sekcije za vleko Ljubljana in MO RK Ljubljana bo, tako vsaj zatrjujejo, postalo tradicionalno. V teh dveh kolektivih je izredno visoko število krvodajalcev, saj jih imajo v Ljubljani od 827 zaposlenih 234, na Reki pa od 130 zaposlenih 25 krvodajalcev.
~JCENA URESNIČEVANJA USTAVNIH DOLOČIL V LJUBLJANSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH
ZAKAJ ZASTOJI PRI URESNIČEVANJU USTAVE
Na zadnji seji komisije za samoupravne odnose pri komiteju mestne konference ZKS Ljubljana so med drugim ocenili tudi proces konstituiranja ljubljanskih organizacij združenega dela in njihov vpis.v sodni register. V razpravi so^ugotovili, da so do konca maja letos v Ljubljani organizirali TOZD v 96 delovnih organizacijah, v sodni register pa je bilo do tedaj vpisanih 71 ali 74 ■% organizacij s 465 TOZD. Od 25 še nevpisanih delovnih organizacij jih je 8 že vložilo priglasitev za vpis konstituiranja, 17 pa še ne. S konstituiranjem po novi ustavi so v zamudi zlasti Jugotekstil, Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, Agroprogres, Aerodrom Ljubljana—Pula, Centralna lekarna in Pionirski dom.
Kot je znano, bi se morale vse delovne organizacije konstituirati do 31. decembra 1973, do 15. januarja 1974 pa to svoje konstituiranje tudi priglasiti za vpis v sodni register. Do tega roka pa so se konstituirale tudi v Ljubljani le zelo redke delovne organizacije s TOZD, saj na primer ni mogoče ugotoviti, da je bila delovna organizacija pravilno konstituirana, če sredstva, pravice in obveznosti niso bile razporejene na TOZD, pa tudi ne, če so bile v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo take bistvene
pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno odpravljati na ponovnih zborih delavcev v TOZD.
Pa tudi ko je šlo za konstituiranje enovitih delovnih organizacij, število tistih delovnih organizacij, za katere bi lahko rekli, da so se zares konstituirale v skladu z ustavnimi amandmaji oziroma zakonom, ni bilo veliko.
Zakaj takšen zastoj pri konstituiranju delovnih organizacij v duhu nove ustave?
Res je, gre tudi za bolj ai manj prikrit politični odpor tehnokrat-
skih in birokratskih sil in struktur, vendar vzrok za začetni neuspeh pri konstituiranju ni predvsem ta odpor, marveč gre za sorazmerno zapleteno in. zahtevno delo tako z družbenopolitičnega kot tudi z ekonomskega in pravnega aspekta. Konstituiranje pomeni vsebinsko spremembo proizvodnih in vseh drugih odnosov, ustvarjanje novih temeljev naše družbe, kar vse zahteva tudi idejnopolitično obveščenost in osveščenost ne samo vodilnih marveč vseh delavcev.
Zato za oceno procesa konstituiranja delovnih organizacij ni pomembno, kdaj se je katera konstituirala, marveč, kalco se je konstituirala delovna organizacija lani.
Tako je tudi razumljivo, da med vsemi priglasitvami za vpis konstituiranja delovnih organizacij s TOZD v lanskem letu ni bilo niti ene same, ki bi lahko takoj opravila vpis v sodni register. Podobne pa so razmere tudi pri priglasitvi za vpis konstituiranja enovitih delovnih organizacij.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA V ZASAVSKEM ZDRUŽENEM DELU PONEKOD ŠE NIMA PRAVE VEUAVE
Nezaupanje delavcev
V ocenah sedanjih družbenopolitičnih razmer v zasavskem združenem delu so prvič nekoliko širše preučili delo in vlogo odborov samoupravnega delavskega nadzora. Ugotovitve kažejo, da povsod tam, kjer tem odborom premalo ali sploh ne pomagajo osnovne organizacije sindikata ali delavski sveti, njihova vloga še ni prišla do prave veljave. Nekateri primeri pa kažejo, kako so si odbori delavskega nadzora pridobili vsesplošno zaupanje pri delavcih, zato ti cenijo njihovo delo.
LJUBLJANA - Minuli teden so delegati občinskih stanovanj-skili skupnosti podpisali samoupravni sporazum o kriterijih za delitev, o načinu, pogojih in namenu združevanja ter upravljanja nrenešenih sredstev, pravic in obveznosti ukinjenega sklada SR Slovenije za gradnjo stanovanjskih hiš. Po sporazumu bodo iz teh sredstev dajaU približno 15 milijonov dinarjev letno za gradnjo dijaških in študentskih domov. To pa naj bi bilo po programu do leta 2005 skupaj 330 milijonov dinarjev.
Delegati so nato podpisali še dragi samoupravni sporazum o izrednem posojilu za pomoč prizadetim občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Obeh sporazumov ni podpisalo 16 občinskih stanovanjskih skupnosti, ker menda zaradi dopustov niso uspeli skhcati skupščin skupnosti, na katerih lahko o tem odločajo.
-------------------------------- KIDRIČEVO - Mladinci
in člani taborniškega odreda ,,Boris Kidrič" v Kidričevem so se pod geslom „čisto okolje — ponos mladih" — aktivno vključili v delovno akcijo, ki bo trajala vse leto in bo za krajevno skupnost Kidričevo izrednega pomena. Delovna akcija mladih v Kidričevem teče že od maja dalje in zajema vse večji krog mladih. Najprej so mladi pričeli urejati okolico svojega kluba, nato okolico novega otroškega vrtca. Sledilo je kopanje jarkov za polaganje električnega kabla proti novemu kopalnemu bazenu, delo pa bodo nadaljevali s kopanjem jaška za vodovodni priključek. ITe-dili bodo tudi parkirni prostor ob cesti, ki vodi od kopališča do marketa, uredili pa bodo tudi okolico novega kopalnega bazena ter dragih javnih objektov. V tej akciji sodelujejo tudi taborniki taborniškega odreda „Boris Kidrič", Kidričevo, ki so med drugim ob dnevu borca razvili tudi svoj prapor.	4
V tem industrijskem naselju je precej ča vladalo nesoglasje med mladinsko in drugimi organizacijami, zato se mladi niso udeleževali podobnih akcij. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevno skup-- nostjo pa so našli skupen jezik.	F. MEŠKO
Proučevanje dela odborov samoupravne delavske kontrole opozarja, da bo treba njihovo vlogo podrobneje opredeliti v nekaterih samoupravnih dokumentih. Marsikje so namreč v njih samo zapisali, kaj naj opravlja samoupravni delavski nadzor, to pa je tudi vse, kar je zapisanega o njihovem delu. Drugje spet, zlasti v Trbovljah, ugotavljajo, da ponekod odbori samoupravmega delavskega nadzora prevzemajo vlogo dislociranih komisij, odborov za medsebojna razmerja in nekaterih drugih samoupravnih teles. Značilne so tudi ugotovitve, da so posamezni člani teh odborov začeh nastopati kot nekakšni nadzorniki", to pa seveda ni njihovo delo niti njihov namen. Zanimivi so podatki o številu sej odborov samoupravne delavske kontrole. V trboveljskem združenem delu se štirje odbori še nikoli niso sestali, čeprav so
bili izvoljeni že pred več kot letom dni. Več kot pet sej pa so imeli odbori v enajstih temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela, v trboveljski Iskrini tovarni polprevodnikov pa se je odbor sešel že več kot tridesetkrat.-
Vsebina njihovega dela je različna. Ponekod razpravljajo samo o finančnih vprašanjih, drugje obravnavajo vso problematiko - od vsakdanjega poslovanja do vsakomesečnih pregledov gospodarjenja. V nekaterih delovnih organizacijah že dlje objavljajo stališča in sklepe teh odborov v svojih glasilih, marsikje pa niti na oglasnih deskah ne. Doslej bi lahko na prste ene roke prešteh odbore delavske kontrole, ki so se lotili obravnavanja problematike skupnih strokovnih služb in odnosov do temeljnih organizacij združenega dela in narobe razmerij temeljnih organizacij do skup-
nih strokovnih služb, čeprav pregledi uresničevanja ustave marsikje kažejo, da ti odnosi niso razčiščeni. Delavci namreč marsikje kritizirajo odločitev, da prejemajo skupne strokovne službe odstotek od dosežene vrednostne realizacije za svoje delo, ker to ni v skladu z našo samoupravno ureditvijo, pač pa menijo, da bi tudi ta vprašanja morali urediti s samoupravnimi sporazumi. Seveda pa bi to problematiko morali obravnavati odbori samoupravnega delavskega nadzora, njihova stališča in sklepe pa bi seveda kazalo upoštevati.
Delavski samoupravni nadzor v zasavskem združenem delu se bo širše uveljavil, če bo imel za seboj pomoč in sodelovanje vseh kolektivov in njihovih družbenopolitičnih organizacij, če bodo sklepe in odločitve ter predloge upoštevali tako samoupravni organi kot strokovne in druge službe. Za takšno vlogo odborov pa bo treba še marsikaj narediti, predvsem pa njihovim članom omogočiti vsestransko in stalno izobraževanje. Samo občasni seminarji niso dovolj.
-m—
le da so pomanjkljivosti bile manjše in jih je bilo tudi laže odpraviti.
V tej zvezi pa velja poudariti, da so registrska sodišča v Sloveniji - in med njimi še prav posebej okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani za razliko od večine drugih republik ih pokrajin, seveda ob polni pohtični podpori zveze komunistov in slovenskih sindikatov - oblikovala odločno in brezkompromisno stališče, da vpišejo v sodni register samo tiste delovne organizacije, ki so se pravilno konstituirale. Tako smo, denimo v naši republiki preprečili konstituiranje in vpis v sodni register skupnih sliižb kot TOZD ter dosegli, da so TOZD z razporeditvijo sredstev, pravic in’ obveznosti delovnih organizacij prišle do svoje materialne podlage, hkrati pa preprečili, da bi se uveljavljale težnje po dejanskem razbitju delovnih organizacij.
In kakšne so bile pomanjkljivosti v postopku konstituiranja delovnih organizacij s TOZD, ki smo jih odkrivali in seveda zahtevali njihovo odpravo, kar je največkrat bilo možno storiti le na ponovnih zborih delavcev v TOZD. Najprej je šlo za bistvene pomanjkljivosti v samem postopku, v katerem Je bilo treba prav v vsaki delovni organizaciji, in sicer na zborih delavcev po delih delovne organizacije, ki pomenijo delovno celoto, ugotoviti, ali obstoje ali ne pogoji za organiziranje TOZD, in sicer na podlagi posebne analize, ki jo mora sestaviti posebno, po delegatskem načelu izvoljeno telo in ne morda strokovna služba ali kakšen drug organ.
Pri konstituiranju delovnih organizacij po načelih nove ustave v mnogih primerili niso bila s samoupravnimi sporazumi o združitvi pravilno urejena zlasti vprašanja vloge in položaja delavcev tako imenovanih skupnih služb, vprašanje pooblastil delovnih organizacij in TOZD v pravnem prometu z drugimi pa vprašanje odgovornosti za obveznosti organizacije oziroma TOZD ter vprašanje zastopnikov ter pooblaščencev in njihovih pooblastil.
Mnoge delovne organizacije so se torej le formalno konstituirale brez natančne opredelitve namena združevanja sredstev in dela. Posamezne TOZD v delovnih organizacijah in v TOZD se še naprej vedejo avtonomno, kolektivistično, brez razumevanja za združevanje sredstev, racionalno delitev dela itd.
Po drugi strani pa posameznim TOZD tudi formalno niso zagotovljene njihove ustavne pravice za razpolaganje z dohodkom in sredstvi. V delu ljubljanskih gospodarskih organizacij TOZD še niso konstituirali, čeprav obstajajo vsi pogoji, v nekaterih organizacijah pa so se odločili ustanoviti tako imenovano mini TOZD, ki imajo svoje organe z okrnjenimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi.
V. B.
Z DELOM ORGANOV SAMOUPRAVNEGA DELAVSKEGA NADZORA V OBČINI DRAVOGRAD NISO POVSEM ZADOVOLJNI
NEUPRAVIČENO MRTVILO
ra
V Dravogradu ugotavljajo, da vse doslej še ni zaživelo delo vseh organov samoupravnega delavskega nadzora. Komisije samoupravnega delavskega nadzora 'so sicer ustanovili v vseh temeljnih in dragih organizacijah združenega dela, občinski svet Zveze sindikatov Dravograd pa je spomladi letos pripravil za člane komisij enodnevni seminar, na katerem so obravnavali naloge in delo komisij.
Žal pa so bili v večini primerov organi samoupravnega delavskega nadzora, kot je mogoče ugotavljati, samo ustanovljeni, niso pa vse doslej sprejeli pravilnikov za delo, niso še pripravili delovne usmeritve in -kar je najpomembneiše — tudi
še niso začeli z delom. Zaskrbljujoče je zato dejstvo, da številne komisije samoupravnega delavskega nadzora v občini Dravograd doslej še niso obravnavale prav nobene zadeve.
Občinski svet Zveze sindikatov Dravograd je zdaj naročil vsem osnovnim organizacijam sindikata, da podrobno ocenijo delo organov samoupravnega delavskega nadzora ter ugotovijo, zakaj povsod še niso sprejeti pravilniki za delo in delovne usmeritve; tam pa, kjer so komisije samoupravnega delavskega nadzora že začele z delom, pa bodo ocenili njihovo dosedanjo aktivnost. Ocene in stališča bodo oblikovali na sejah izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, obenem pa se
bodo dogovorili o konkretnih ukrepih za poživitev dela teh organov. Občinski svet Zveze sindikatov Dravograd je poslal , vsem osnovnim organizacijam sindikata v občini tudi predlog dokumenta za organiziranje in delovanje organov samoupravnega delavskega nadzora.
Občinska konferenca Zveze komunistov Dravograd je na zadnji seji sprejela stališča, da morajo samoupravni organi in zbori delavcev hkrati z obravnavo polletnih gospodarskih gibanj oceniti delo organov samoupravnega delavskega nadzora. Osnovne organizacijcZvc-ze komunistov v temeljnih in drugih organizacijah združenega *dela v občini Dravograd pa
morajo sprejeti izhodišča za delno usmeritev komisij, pri čemer morajo posvetiti posebno pozornost zlasti oblikovanju stabilizacijskih programov ter programov varčevanja.
Občinski svet Zveze sindikatov Dravograd bo pripravil ob koncu julija posvetovanja s predstavniki osnovnih organizacij sindikata, na katerih bodo pregledali in ocenili zadnja prizadevanja, da bi odpravili „mrtvilo“ v delu komisij samoupravnega delavskega nadzora, saj ugotavljajo v tej občini, da za neorganizirano in.neodgovorno dosedanje delo organov delavskega nadzora ni opravičila!
(ek)
r
IMli
19. julij 1975 stran 13
PRAKTIKANTI PRIHAJAJO S POLETJEM
Dobro organizirana počitniška praksa za učence in študente v številnih zasavskih kolektivih. Nekatere temeljne organizacije združenega dela pa še vedno ne vidijo v počitniški praksi velike možnosti, da se mladi ljudje, bodoči strokovnjaki, seznanijo s kolektivi, delovnim procesom, razvojnimi perspektivami in samoupravno organiziranostjo delovnih organizacij.
Zasavske temeljne organizacije in organizacije združenega dela — tako kot številne delovne organizacije širom Slovenije — so tudi to poletje sprejele na delo svoje štipendiste in številne druge učence in študente. Največ praktikantov dela in jih bo te poletne mesece še delalo v neposredni proizvodnji. Za mnoge učence in študente je ali bo to tudi prvo srečanje s proizvodnim procesom.
Marsikje v Zasavju so se dokaj skrbno pripravili letos na sprejem praktikantov, zato se bodo le-ta resnično lahko dobro seznanili s položajem teh delovnih organizacij in njihovim razvojem. Razložili jim bodo tudi novo samoupravno organiziranost in prizadevanja za uveljavitev novih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v praksi. V zasavskih premogovnikih bodo sprejeli skupno nad 130 učencev in študentov, ki bodo ostali v kolektivu bodisi 14 dni bodisi mesec ali celo.dva. Zaposlili jih bodo na yseh delovnih mestih, razen v jamah. Nagrade za delo bodo prejeli v sldadu z merili pravilnika o počitniški in delovni praksi.
Vsega skupaj bo v kolektivih treh zasavskih občin delalo med počitnicami najmanj 50 učencev in študentov, največ seveda v večjih delovnih organizacijah. Vendar nekatere organizacije združenega dela tudi tokrat niso pokazale pravega zanimanja za sprejem učencev in študentov na počitniško oziroma delovno prakso. V statutih in drugih samoupravnih aktih nekaterih organizacij združenega dela ni ničesar zapisanega o počitniški oziroma delovni praksi, seveda zato tudi ne o nagrajevanju praktikantov. Razumljivo Pa je, da so se mnogi mladi ljudje, zlasti študentje, odločili za delovno prakso ne nazadnje tudi zato, da bi si zaslužili denar za svoje letovanje ali za druge nujne potrebe, ne nazadnje hrdi za nakup dragih učbenikov In učnih pripomočkov.
V prihodnje bi o počitniški in delovni praksi moral razprav-
ljati revirski odbor študentov in učencev, ki bi tudi v povezavi z vsemi kadrovsko-socialnimi službami delovnih kolektivov moral pripraviti ustrezen program vključevanja praktikan-
tov. To bi vodilo k poenotenju politike sprejemanja in zaposlovanja praktikantov, bodočih mladih strokovnjakov. Predvsem pa bi morali poskrbeti z enotnejšo organizacijo praks, da
bi čas, ki ga učenci in študentje prebijejo v delovnih organizacijah, izkoristili res za seznanjanje z razvojem zasavskega gospodarstva in družbenih dejavnosti.
—m—
ODKLONJENI UČENCI VPISANI
Na pritisk staršev in ob angažiranju družbenopolitičnih organizacij so v Novem mestu končno „spravili pod streho“ srednjih šol sprva odklonjenih 157 učencev, med #	,	njimi precej odličnjakov. Samoupravni sporazum o so-
financiranju programa sanacije srednjih šol v „mrtvem toku“.
Zaradi izredne prostorske stiske in zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev so novomeške srednje šole ob letošnjem vpisu odklonile kar 157 učencev. Med odklonjenimi je bilo tudi precej odličnjakov. Na Dolenjskem je iz leta v leto več učencev, ki želijo po končani osnovni šoli v srednjo šolo. Razmere v srednjem šolstvu pa so že vrsto let enake oziroma se ponekod še slabšajo.
Na pritisk staršev odklonjenih otrok so družbenopolitične organizacije v Novem mestu sklicale sestanek z ravnatelji vseh srednjih šol. S skupnimi napori naj bi vendarle poiskali za prihodnje šolsko leto neke možnosti za povečan vpis.
Dogovorili so se, da bodo na gimnaziji odprli še en nov oddelek, poleg dislociranega^oddelka gimnazije v Trebnjem. Še en oddelek bodo odprli tudi na zdravstveni šoli, pri Zavodu za izobraževanje kadrov pa nov oddelek srednje farmacevtske šole. Nekatere druge srednje šole bodo v posamezne oddelke sprejele še nekaj učencev. Tako
bodo omogočili vpis v glavnem vsem učencem, ki so se prijavili na razpise novomeških srednjih šol. Seveda pa s tem ni konec težav, ki jih bodo imeli zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev. Zato so se tudi dogovorili, da bodo šolski kolektivi združili sredstva za stanovanjsko graditev. Pomanjkanje stanovanj je namreč poglavitna ovira, da v Novem mestu ne morejo dobiti dovolj učiteljev z ustrezno izobrazbo. Vse to pa je seveda le začasna rešitev. Na dlani je, da so bila doslej družbena prizadevanja v glavnem usmerjena v reševanje osnovnega šolstva, medtem ko za težave srednjega šolstva ni bilo pravega posluha. Seveda je treba dodati, da to ni le problem Novega mesta, ampak širšega dolenjskega območja. Zato bi problematiko usmerjenega izobraževanja morali hitreje in učinkoviteje reševati na medobčinski ravni. Ne gre zanikati, da je bilo o tem že veliko sestankov in razprav, pa tudi dogovorov, toda doslej brez pravega učinka.
V novomeški občini so lani
pripravili samoupravni sporazum o sofinanciranju programa sanacije srednjih šol, po katerem naj bi delovne organizacije prispevale 0,41% od ustvarjenega dohodka po zaključnem računu, namensko za reševanje teh težav. Ta samoupravni sporazum pa več delovnih organizacij sploh še ni podpisalo, pa tudi številne tiste, ki so ga podpisale, prispevka še niso plačale. Tako se je doslej zbralo komaj 753.000 dinarjev namesto predvidenih štirih milijonov in pol.
Vsekakor bo treba ta sporazum uresničiti, čeprav bo omogočal šele začetek reševanja celotne problematike srednjega šolstva na Dolenjskem, sicer bodo v prihodnjem letu razmere še težje. Brez novih prostorov in kadrov v prihodnje namreč ne bo mogoče odpirati dodatnih oddelkov, kar pomeni še več odklonjenih učencev. Tega pa si na Dolenjskem ob občutnem pomanjkanju strokovnjakov vseh vrst prav gotovo ne bi smeli privoščiti.
IZ SAMOPRISPEVKA OBČANOV
OBALA;	odbori, ki so opravili že obi-
Na slovenski obali ^pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje prvih šolskih in varstvenih objektov, kijih bodo sofinancirali iz samoprispevka, za katerega so se občani odločili lani decembra.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je sprejela obveznost, da bo občane sproti obveščala o tem, kako se zbirajo sredstva. Zato smo se s takim vprašanjem obrnili na sekretarja obalne konference SZDL Maksa Vezov-nika. Povedal je, da se sredstva zbirajo v redu in da se je v vseh treh občinah doslej iz samoprispevka nabralo 7 milijonov 400 tisoč dinarjev, od tega v Izoli 1 milijon 247 tisoč din, v Kopru 4 milijone 707 tisoč din, v Piranu pa 1 milijon 447 tisoč din, v Izoli in Piranu je sredstev že toliko, da bo — glede na finančne predpise možno začeti graditi, medtem ko v Kopru še ni toliko denarja.
Priprave za začetek gradnje tečejo v vseh treh občinah. Vodijo jih gradbeni
lico dčla. Gradbeni odbori delajo tudi v krajevnih skupnostih, kjer se bo gradilo. V Izoli in Piranu bodo prve objekte začeli graditi letos. V piranski občini bo najprej na vrsti piva etapa otroškega vrtca v Sečovljah, in to za 80 otrok. Denar je zagotovljen, in to iz samoprispevka 600 tisoč in iz sklada za otroško varstvo 2 milijona 300 tisoč din. Za izolsko občino je za letos predvidena gradnja montažne podružnične šole v Dvorih nad Izolo in so sredstva prav tako zagotovljena. Poseben problem pa-se pojavlja v koprski občini. Tu je namreč predvidena gradnja večjih Objektov in doslej zbran denar gradnje še ne omogoča. Ocenjujejo, da se bo do konca leta nabralo 10 milijonov din, tako, da bi bilo možno začeti gradnjo enega izmed novih osnovnošolskih poslopij, in sicer v Škofijah, Dekanih ah Kopru. Prednostna gradnja še ni določena, tako da še ni mogoče točno reči kateri objekt bo prvi na vrsti
S. K.
BEGUNJE:
Delavci SGP „Gorenjc“ iz Radovljice gradijo na Tomaško-vem v Begunjah novo poslopje za štirirazredno osnovno šolo (na sliki zgoraj).
Izgradnja šole na Tomaškovem sodi v okvir prizadevanj družbenopolitične skupnosti v občini Radovljica za zgraditev ustreznih šolskih prostorov. Denar za gradnjo šole na Tomaškovem se tako steka iz samoprispevka občanov.
Predvidevajo, da bo novo šolsko poslopje nared že do jeseni in da se bo z novim šolskim letom že začel pouk v novi stavbi.
BRANKO BLENKUŠ
NADALJEVANJE KULTURNE TRADICIJE
DVANAJSTIČ SLIKARSKA KOLONIJA Medijske toplice na Izlakah so bile te julijske dni prizorišče 12. tradicionalne slikarske kolonije Zagorje ob Savi. Štirinajst likovnikov je deset dni spoznavalo tukajšnje kraje in ljudi, obiskovali so rudarje pri njihovem delu pod zemljo, kljub kislemu vremenu pa so seveda iskali tudi motive za svoja platna Dvanajsto srečanje slovenskih in drugih likovnikov, med katerimi so prevladovali letos mladi, pa je potekalo seveda tudi v znamenju zagretih pogovorov o likovni umetnosti, njenem mestu in vlogi v našem kulturnem prostoru in še posebej o vlogi slovenskih dikarskih kolonij v naših skupnih kulturnih prizadevanjih.
Zamisel o slikarski koloniji, ki se je pred dvanajstimi leti porodila v Zagorju ob Savi, ni izhajala predvsem iz ambicije, da bi se ta rudarski kraj razvil v slikarsko središče. Ta zamisel je bila porojena bolj iz težnje, da bi s slikarsko kolonijo likovno umetnost približali delavcem. Svet kolonije je ob vsakoletni organizaciji te prireditve in ob prirejanju različnih likovnih razstav, težil predvsem za tem, da si likovna umetnost pridobi novih ljubiteljev, spoštovalcev in občudovalcev. V začetku so bile likovne prireditve skromno obiskane. Danes pa svet likovne kolonije ugotavlja, da se okrog občinstva likovnih prireditev vztrajno širi in da le-te dobivajo enakovredno mesto v okviru celovitega programa kulturnih prireditev. Seveda z doseženim še zdaleč niso zadovoljni. Predvsem upajo, da bodo tudi Vri njih nekoč dozorele možnosti za dograditev stalne galerije, kjer bodo lahko razstavljali dela, ki so jih stalni zbirki bodoče galerije doslej prepustili udeleženci slikarskih kolonij.
VZTRAJNOST IN POMLAJEVANJE S slavnostnim koncertom slovenskih narodnih, umetnih in parti-zanskih pesmi je moški pevski zbor „Dušan Jereb “ iz Novega mesta v začetku tega meseca proslavil trideseto obletnico osvoboditve in tudi ustanovitve zbora Zbor, ki nosi ime dolenjskega revolucionarja in narodnegd heroja Dušana Jereba, je vsa tri desetletja pri-
našal pesem v delovne kolektive in na vasi, sodeloval na številnih proslavah in drugih prireditvah in pripravil tudi vrsto samostojnih koncertov. Za seboj ima več kot dva tisoč nastopov, nastopal je na Dolenjskem, drugod po Sloveniji in državi, pa tudi zunaj naših meja. Dobil je številna priznanja, pohvale in diplome. Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije je pevcem podelila zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke.
Takšna je torej uspešna pot zbora, ki ga je 10. maja 1945 ustanch vilo nekaj pevcev in ki je le štiri dni kasneje že prvič zapel na mitingu. Seveda je zbor lahko ostal, se razvijal in rasel, zahvaljujoč izredno prizadevnemu delu pevcev, njihovi vztrajnosti in žrtvovanju mnogih prostih ur. Ostal in razvijal pa se je ne nazadnje lahko tudi prav zaradi tega, ker je uspeval ohranjevati enotnost pevcev ob stalnem pomlajevanju zbora. Zbor je dolga leta vodil Tone Markelj, sedanji zborovodja pa je profesor Franc Milek.
GODBA KOLEKTIVA IMPOL s,
V	Slovenski Bistrici in njenih okoliških krajih skoraj ni prireditve, na kateri ne bi zaigrali godbeniki tovarne IMPOL v Slovenski Bistrici. Letos štirideset godbenikov proslavlja štiridesetletnico obstoja godbe na pihala, ki je pričela z delom še pod okriljem društva Vzajemnost in v tistih časih, ko so si godbeniki morali največkrat kupiti instrumente z lastnim denarjem V tistih časih je godba seveda štela le 18 godbenikov.
V	letih pred drugo svetovno vojno je bila godba znana v raznih krajih severovzhodne Slovenije, koder so imeli nastope. Godba pa je tudi v tistih letih pospremila na zadnji poti mnoge svoje znance in prijatelje. Leta vojne so prekinila njihovo dejavnost in preneka-teri godbenik je zamenjal svoj instrument s partizansko puško.
Po vojni je godba začela delati leta 1946. Imeli so sicer mnogo zvestih poslušalcev, kljub temu pa so dolga leta zelo težko zagotavljali sredstva za ne/hoteno delo godbe. To negotovost je leta 1951 prekinila delovna organizacija IMPOL iz Slovenske Bistrice,
ki je marljive in vztrajne godbenike sprejela pod svoje okrilje in jim s svojo denarno pomočjo zagotovila poslej hitrejše napredovanje.
Iz leta v leto je bilo v godbi več „Impolčanov“, danes jih je od 40 godbenikov kar 30 članov te delovne organizacije in zato tudi dobijo vso potrebno pomoč od tovarniškega sindikata. Seveda pa sta ostala do danes od prve sestave godbenikov le še dva, najmlajši godbenik pa je zdaj dvanajstletni Ivan Korošec.
V preteklem letu si je godba nabavila nove instrumente in nove uniforme. Godba zelo prizadevno vadi dvakrat tedensko pod vodstvom dirigenta Dušana Pečnika in seveda napreduje iz leta v leto. Letos, ko proslavlja IMPOL 150-letnico obstoja, ima godba v načrtu številne nastope, saj bodo obenem godbeniki proslavljali tudi 25. letnico delovanja svojega novega industrijskega pihalnega orkestra	' VIKTOR HORVAT
DE
19. julij 1975 stran
komentatorjev stolpec
Z usklajevanjem do realnega načrtovanja
Sistemska ureditev samoupravnega planiranja z zakoni, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi spremljajočimi predpisi šele nastaja, vendar je že od vsega začetka jasno, da avtonomija temeljne organizacije združenega dela pri razvojnem programiranju ni neomejena. Stopnjo njene avtonomije določa njen delež v delitvi narodnega dohodka in položaj na trgu proizvodov ali storitev, ki jih potrebuje v proizvodnem procesu, kakor tudi položaj pri prodaji njenih proizvodov in storitev. Odločitve pri uporabi presežne vrednosti posamezne temeljne organizacije morajo biti strokovno uteme-’ Ijene in vsak strošek ali naložba upravičen z družbeno koristnostjo ter s povečanjem narodnega dohodka. Izguba potencialnega narodnega dohodka zaradi napačnih odločitev naj bi bila torej kar najmanjši. To pa je zahtevna naloga, ki ni uresničljiva brez dogovarjanja pri posameznih pomembnih odločitvah.
Predpostavimo, da je v nekem časovnem obdobju gospodarska struktura uravnovešena, prav tako tudi trg in cene, ki ne spreminjajo medsebojnih odnosov. Z drugimi besedami, stvarno in nominalno sta povpraševanje in ponudba usklajena. V takem ravnovesju pomeni neka naložba povečanje realne ponudbe in pri polni zaposlenosti vseh produkcijskih dejavnikov terja tudi dodatne investicije za povečanje tistih „inputov“, po katerih bo povpraševala začetna investicija. To povpraševanje se nanaša tudi na različne storitve gospodarske ter-družbene infrastrukture. Ker smo predpostavili, da so cene stabilne, mora torej imeti kompleks teh investicij, ki jih je sprožila investicija, pokritje v ustvarjeni akumulaciji, varčevanju prebivalcev ali v povečanju zadolževanja v tujini.
V stvarnosti modeh razširjene reprodukcije ne poznajo predpostavk, ampak postavljajo odločitev proizvajalcev v „matriko“ številnih kratkoročnih in dolgoročnih spremenljivk. Pri tem upoštevajo tako kriterije mikro enote kot tudi narodnogospodarske kriterije. V razmerah, ko še nimamo zgrajenega sistema planiranja, poskušamo z obveznim evidentiranjem investicij ustvariti boljšo obveščenost o razvojnih programih ter zagotoviti medsebojno usklajenost - tudi časovno - vseh pomembnejših investicijskih progra-
Da je to potrebno, kažejo prvi rezultati obdelave razvojnih programov temeljnih organizacij združenega dela. Upoštevaje pred tem sprejete globalne okvire in možnosti razvoja SRS za obdobje 1976-1980 ter analize uresničevanja osnovnih proporcev tekočega razvojnega obdobja, so se namreč temeljne organizacije odločale za ekspanzijsko politiko gospodarske lasti in njej primerno politiko razširjene reprodukcije. Stopnja rasti bruto dohodka znaša namreč za obdobje 1976-1980 kar 13,5 % letno, kar znatno presega planirano stopnjo rasti v globalnih okvirjih razvoja. Seveda bi bilo potrebno za tako visoko stopnjo rasti ustvariti določene pogoje, predvsem pa po predvidevanjih temeljnih organizacij zagotoviti kar 111 milijard dinarjev za gospodarske investicije ali 52 % več, kot predvidevajo globalni okviri in možnosti razvoja SR Slovenije. Zskšna ekspanzijska razvojna politika je podprta s politiko delitve dohodka, saj je stopnja rasti amortizacije in poslovnih skladov višja od stopnje rasti bruto dohodka, računa pa tudi z nekohko višjo učinkovitostjo - investicijskih naložb kot gradivo o globalnih okvirih in možnostih razvoja SRS. Če bi torej odšteli pretirani optimizem za gospodarsko rast, ki je za posamezno temeljno organizacijo vsekakor razumljiv in pomeni v marsičem možnost za odpravo mnogih njenih dosedanjih problemov, je usmeritev v kvalitetnejše gospodarjenje, kot je povečanje produktivnosti, učinkovitost naložb, zmerna rast zaposlovanja in zdrava politika delitve dohodka v prid hitrejši rasti akumulacije, postala osnovna strategija temeljne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Strategija, ki je zdrava in ki jo morajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, zlasti na področju združevanja dela in sredstev, tudi uresničiti.
Racionalna uporaba družbenega proizvoda za materialne naložbe bo lahko pomembno vplivala tudi na višjo stopnjo gospodarske rasti, kot jo kažejo dosedanje globalne analize razvojnih možnosti SRS v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato velja posvetiti selekciji gospodarskih naložb, predvidenih za naslednje obdobje, ki v marši- ; čem opredeljujejo tudi nadaljnjo dolgoročnejšo usmeritev na jugoslovanskem trgu in v mednarodni delitvi dela, vso pozornost v združenem delu. Odpoved določenim programom ne bi pomenila stagnacije rasti za nekatere temeljne'organizacije, ampak na osnovi povečane narodnogospodarske produktivnosti le smoternejšo uporabo njihove akumulacije. To pa praviloma zagotavlja prav tako dolgoročnejšo rast temeljne organizacije, saj sinergetski učinki iz povečane narodno gospodarske produktivnosti vplivajo tudi na njen dohodek.	gp
SAMOUPRAVNE IZKUŠNJE DELAVCEV TOVARNE PLASTIČNIH IN KOVINSKIH IZDELKOV »JOŽE KERENČIČ« V ORMOŽU
Njihova druga pomlad
V nedavni oceni družbenopolitičnih razmer v ormoški občini je komite občinske konference zveze komunistov zapisal:
Na področju graditve samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah smo dosegli pomemben napredek. Pa vendar delavski sveti še vedno delujejo preveč predstavniško in premalo delegatsko, pred sestanki delavskih svetdv 'se delegati ne posvetujejo niti s svojo delovno skupino;. primanjkuje kvalitetnih gradiv za seje samoupravnih organov, samoupravljanje je v nekaterih delovnih organizacijah še dokaj slabo organizirano.
VODILNI
NE ODLOČAJO VEC V IMENU DELAVCEV
Boris Polak, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Ormožu je pred dnevi dejal:
V naših sindikatih smo se že organizirali tako, kot smo se dogovorili na kongresu v Celju; res pa je tudi, da vsa ta reorganizacija, ko smo v vsaki TOZD ustanovili osnovno organizacijo sindikata in ko so spet zaživeli strokovni sindikati, še ni zagotovila spremembe v vsebini sindikalnega dela. Skoraj povsod delamo tako kot'pred leti; sestajajo se vodstva, ki se v imenu delavcev odločajo za ta ali drugačna stališča do sklepov samoupravnih organov. Vemo, da ustava terja korenite spremembe v sistemu upravljanja, nismo pa se povsod tako organizirali, da bi bil sindikat pobudnik vsega tistega, kar imenujemo samoupravni odnos.“ -
V minulih nekaj mesecih je njihov občinski svet sklical več sestankov, na katerih so se dogovorili, kakaj storiti, da bi sindikat postal last delavcev, samoupravljanje pa rezultat najboljših hotenj proizvajalcev. V samoupravne sporazume in druge dokumente so takšne težnje zapisali, toda vse te lepe besede še niso postale vsakdanja praksa ljudi.
Ivan Potočnik, predsednik izvršnega odbora sindikata v tovarni „Jože Kerenčič1* je o tej zadevi takole dejal:
vicah, ki naj bi nam jih nekdo zagotovO; zdaj se pogovarjamo samo o uresničevanju samoupravnih dolžnosti.**
Doslej so imeli v tej tovarni dve TOZD. V prihodnjih dneh pa bodo organizirali še dve. Predvsem gre za tovarno Optyl, o kateri smo v našem listu že pisali.
DOBRI GOSPODARJI SE ROJEVAJO V SAMOUPRAVNI PRAKSI
V našem pomenku sta sodelovala še Franc Debeljak, direktor TOZD predelave plastičnih mas in Franc Novak, vodja priprave dela.
Pri nas smo se že zdavnaj poslovili od tako imenovanega upravljanja po predstavnikih. Samo kakih 350 nas je, organizirali pa smo se tako, da vsak izmed nas lahko neposredno sodeluje v samoupravi.
Že takrat, ko smo začeli uresničevati tako imenovane delavske ustavne amandmaje, smo se dogovorili, da bomo spremenili vsebino samoupravljanja in zagotovili možnosti za neposredno odločanje, hkrati pa odprli vrata takšni dejavnosti partijske in sindikalne organizacije, ki omogoča, da delavec ve, za kaj se-odloča in o čem sklepa.
Samouprava se pri njih ne začne in konča z_dviganjem rok na sestankih. Temeljne organi-
zacije, ki samostojno odločajo o oblikovanju in o delitvi dohodka pa le zagotavljajo možnosti, da delavci uveljavljajo svoj samoupravni prav.
Pripovedovali so:
„Skupna politika podjetja je stvar TOZD. Vse, o čemer smo v zadnjih letih odločali, je bilo proučeno na zborih proizvajalcev; njihove odločitve pa so naši delegati osrednjega delavskega sveta le potrjevali. Začne se s predlogom — pa naj gre to za nakup novega stroja, ali za plan proizvodnje. Ta predlog pošljemo med ljudi. Na zborih se dogovorimo, kaj sodimo o njem. Dostikrat se ustavljamo pri vprašanjih: naj razdelimo denar, ali naj ga damo za nove stroje? Bomo od novih proizvodnih zmogljivosti dobili kaj koristnega, ali pa le škodo? O vseh teh zadevah najprej povprašamo za mnenje strokovnjake, ko pa odločamo, Vsak ve, kaj hočemo in to je zakon, ki ga moramo uresničiti vsi, od vratarja do direktorja.**
Tako organizirana , samouprava seveda potrebuje obilo informacij. Človek, ki mora odločati, mora poprej vedeti, za kaj gre. Nekoč so tako imenovani vodilni tovariši sporočili svoje odločitve ljudem in temu so rekli — informacija. Zdaj pa delavci zahtevajo, naj jim upravne službe zagotovijo tolikanj gradiva, da bi lahko sami sprejemali odločitve.
JANEZ VOUČ
TGA KIDRIČEVO:
VSE
VEČ
IZUMOV
V tovarni glinice in aluminija „Boris Kidrič** v Kidričevem je vse več ljudi, ki skušajo s svojim ' novatorskim delom kolektivu kar največ doprinesti. Komisija za izume in tehnične izboljšave je sprejela do zdaj že 27 koristnih predlogov in delavski svet v temeljnih organizacijah združenega dela je nekatere med njimi potrdil in zdaj že prinašajo svoj delež v prizadevanjih za čimboljše proizvodne uspehe, v TGA Kidričevo. Izreden uspeh je, denimo, dosegel vodja anodne skupine v TOZD Aluminij, ki je predlagal, da bi napravo za dviganje anodnih vodnikov zamenjali z bolj poenostavljeno pripravo, ki je ne bi bilo treba prenašati z žerjavom. Delavski svet TOZD Aluminij je ta predlog že sprejel.
melbrosin
propolis	tim
izzajfladnice	^
čebeljega panja UURUANA
USPEŠEN PREIZKUS SOLIDARNOSTI
TIP-TOP končno rešen
Na pomoč so priskočile sorodne delovne organizacije: Labod, Almira in
Krka
. „Naša komuna sodi med nerazvita področja in skoraj vsa podjetja so tako imenovani dislocirani obrati delovnih organizacij, ki imajo sedeže v drugih bolj razvitih občinah. Pri njih je samoupravljanje kljub obilici dobrih sklepov, zgolj obet, zapisan v samoupravnem aktu, pri nas pa ne govorimo več o pra-
Industrija modnih oblačil „TIP-TOP“ je že leta 1973 zašla v težave, iz k^erih ni bilo več izhoda. Izgubaje še naraščala in konec leta 1974 je znašala že 28 milijonov dinarjev. Očitno je bilo, da v delovni organizaciji sami ne bodo -mogli rešiti problema. Več kot 1100 zaposlenih v petih temeljnih organizacijah združenega dela v Ljubljani, Idriji, Bohinjski Bistrici, Trebnjem in Novem mestu je nosilo najtežje breme slabega gospodarjenja in nepravilnosti v minulih letih. Osebni dohodki so postali tako nizki, da so bili nekateri delavci že socialno ogroženi. Rešitve pa za TIP-TOP ni bilo niti takrat, ko je zaprosil, za pombč sorodne de-
IZV0ZNA BILANCA ZASAVSKEGA GOSPODARSTVA
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI
Čeprav je zasavsko gospodarstvo doslej vsako leto povečevalo prodajo svojega blaga v tujino, letos, vsaj doslej, prodaja na tuji trg zaostaja za predvidevanji. V prvih treh mesecih letos so namreč delovne organizacije izvozile samo za poltretji milijon dolarjev izdelkov. Če bi dosledno uveljavljale sprejete načrte, potem bi morala biti vrednost prodaje znatno večja.
Podatki kažejo, da zasavsko gospodarstvo veliko več prodaja na območja s trdnimi vdutami, saj odpade na to območje najmanj 60 % celotne prodaje izdelkov. Šele zadnja leta nekatere delovne organizacije prizadevno proučujejo možnosti, da bi del svoje proizvodnje prodale na Vzhod, pa tudi v nerazvite dežele in v države tretjega sveta. Prav tu pa ima zasavsko gospodarstvo največje možnosti za povečanje izvoza. Zapiranje zahodnoevropskega trga za neka-
tere izdelke je namreč prizadelo tudi zasavsko gospodarstvo, zlasti lesno industrijo.
Po drugi strani pa še vedno niso izkoriščene vse možnosti na nekaterih drugih trgih. Tako je pred kratkim zagorsko lesno podjetje prvič poslalo poskusno pošiljko sodobnega kuhinjskega pohištva v Avstralijo. Tudi hrastniška steklarna je začela proučevati možnosti za stalen izvoz v to državo in kot kaže, ima resne možnosti za prodajo nekaterih vrst stekla.
Treba bo pregledati, kaj je mogoče doseči na azijskem trgu, kjer zasavske delovne organizacije, razen nekaj izjerh, še niso osvojile nobenega trga. V ZDA in v Kanado izyaža zdaj samo steklarna, so pa možnosti za izvoz še nekaterih drugih vrst blaga.
Ob proučevanju sedanjih izvoznih tokov bo zasavsko gospodarstvo pregledalo svojo uvozno politiko. Sicer praviloma zasavsko gospodarstvo več izvaža kot uvaža, če pa bi pregledali uvoz opreme in naprav, ki jih je kupilo zasavsko gospodarstvo v tujini zadnjih nekaj let, bi bila izvozna bilanca nega-tivha, razen v hrastniški občini, kjer je kljub uvozu opreme izvoz za najmanj 35 % večji od
uvoza. Hrastniška tovarna kemičnih izdelkov, ki sodi med večje uvoznike surovin, zlasti fosfatov, se je že začela dogovarjati s celjsko cinkarno o sofinanciranju povečanja proizvodnih zmogljivosti za izdelovanje te surovine, zato bo ta hrastniška tovarna v prihodnje manj uvažala, saj se bo oskrbovala doma in prihranek deviz bo tako precejšen.
Načelo, da kaže uvoz bolj povezati z izvozom, bo treba najširše in dosledno uresničevati. Tega sicer ne bo mogoče doseči čez noč, vztrajno pa bo treba delati tako, da bomo imeli doma boljše možnosti za izkoriščanje vseh surovin, in to v znatno ^ečjem obsegu kot doslej.	—m—
lovne organizacije. Tako sta ostali le še dve možnosti: razpustitev podjetja ali takojšnja in učinkovita sanacija.
Največ zaposlenih je v ljubljanski občini Bežigrad (460), kjer je tudi sedež delovne organizacije. Zato so v tej občini takoj pričeli proučevati možnosti za sanacijo, saj so se vsi dobro zavedali, kaj bi za zaposlene pomenil stečaj kolektiva. Čez noč izgubiti delovno mesto,, pa čeprav zagotavlja izredno nizek osebni dohodek, bi bil za marsikoga prehud udarec. To so imeli pred očmi tako upniki kot izvajalci sanacije iz občin Bežigrad in Center, gospodarska zbornica SRS, poslovno zdru- -ženje tekstilne industrije in sklad skupnih rezerv SRS. Takoj so pričeli z izdelavo elaboratov, proučevali so najrazličnejše možnosti — čas pa je tekel , in izguba naraščala. Takrat pa je izvršni svet občine Bežigrad v sodelovanju z občinsko konferenco ZKS Bežigrad in občinskim sindikalnim svetom Bežigrad pričel z odločno akcijo. Takoj so obiskali vse TOZD TIP-TOP in poiskali teri-.torialno najbližje sanatorje, ki bi bili pripravljeni prevzetima svoja ramena del bremena TIP-TOP.
Po teh razgovorih je bila najboljša rešitev izločitev posameznih TOZD. Na zborih delovnih ljudi v posameznih TOZD so se ti odločali o odcepitvi od TIP-TOP in k priključitvi k novim organizacijam združenega dela: TOZD Bohinjska Bistrica se je pripojila k Almiri Radovljica, TOZD Krka h Krimu Ljubljana, TOZD Idrija, TOZD Ljubljana, TOZD Trebnje in skupne službe pa k Labodu iz Novega mesta. Izločene TOZD in s tem sanatoriji so po sporazumu brezplačno prevzeli osnovna, sred-
tr
j \ <
stva in sredstva skupne porabe, preostali del TIP-TOP pa Labod in s tem še vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz dosedanjega poslovanja TIP-TOP.
Labod, ki je prevzel večji del bremena, je ugotovil, da je bila izguba še večja, kot so jo prvotno prikazali.
Da bi čimprej zagotovili normalno delo, so upniki Jugo-tekstil, Jugobanka in skupščina občine Bežigrad odpisali 44 odstotkov terjatev, za dmge pa so privolili na mirovanje za dobo dveh let. Po samoupravnem sporazumu o sanaciji TIP-TOP bo preostale terjatve poravnal Labod po preteku tega roka.
Od maja dalje sta TOZD Bohinjska Bistrica in TOZD Krka torej v sestavu OZD Almira oziroma Krim, kjer si skupno prizadevajo, da bi spet čimprej zagotovili normalno poslovanje. K temu bo pripomoglo tudi deblokiranje žiro računa sredi maja, tako da lahko redno finančno poslujejo. Sklenili so tudi sporazume in zagotovili pogoje za likvidacijo trgovine v Muenchnu, upnike pa so zaprosili, naj odpišejo del terjatev. Tehnološki proces bodo posodobili in so v ta namen že sklenili pogodbe o nabavi najnujnejše strojne opreme. Labod pa je že pričel s prodajo izdelkov TIP-TOP.
Na novo bodo izdelali sistemizacijo delovnih mest ter predlagali nove norme in tako poskušali zagotoviti višjo storilnost dela.
Odslej torej za Bežigradom deluje delovna organizacija Labod, TOZD TIP-TOP.
Pohvaliti pa je treba predvsem odločno akcijo dmžbeno-političnih dejavnikov za Bežigradom ter zgledno solidarnost zaposlenih v Labodu, Almiri in Krki.	STANE DROUC
LETOVANJA DELOVNIH LJUDI IZ ZASAVJA
NOVI
KRAJI
NAVDU-
ŠUJEJO
Večjo skrb sindikatov za delavski turizem
V Zasavju zadnja leta ugotavljajo, da se vse manj delavcev odloča za letovanje. Kaže, da tudi letos ne bo nič drugače, čeprav bodo izročili namenu nekaj novih počitniških zmogljivosti. Doslej še niti občinski sveti zveze sindikatov niti vodstva osnovnih organizacij sindikata niso širše preučili tega pojava, čeprav kar kliče po temeljjiti presoji. Zdi se, kot da bo spet minila letovalna sezona in za njo jesen, preden se bodo vsaj v nekaterih organizacijah združenega dela lotili ugotavljanja vzrokov za to.
2e lep čas je znano, da tiči eden vzrokov za stagnacijo delavskega turizma v tem, ker delavci neradi leto zaletom odhajajo na desetdnevni oddih v isti kraj. Vse kaže, da bi radi vsaj na vsakih nekaj sezon zamenjali kraj letovanja. To ugotovitev je mogoče podkrepiti. Ko so v nekaterih zasavskih delovnih organizacijah kupili nekaj prikolic za kampiranje in jih' postavili v manj znane obmorske kraje, je bilo zanimanje za letovanje takoj večje in še lep čas ne bodo mogli vsem ustreči
Pred leti so sindikati predlagali ustanovitev občinskih ali medobčinskih samoupravnih interesnih skupnosti za letovanje in rekreacijo delavcev. Žal, 86 za to ni nihče ogrel, vsaj v Zasavju ne. Sindikati molčijo, ob tem pa se zanimanje delavcev za letovanje nevarno zmanjkuje, čeprav je v resolu-c|ji minulega kongresa Zveze sindikatov Slove-mje zapisano, da je treba delavskemu turizmu posvetiti večjo skrb.
Razlike v materialnih modnostih za letovanje So seveda drugi najočit-nejši vzrok za to, da delavskemu turizmu v Zasavju niso naklonjeni. Vendar je res, da te razlike niso tako očitne v družinah, kjer so starši Zaposleni. Zato bi morali v Zasavju čimprej ugotoviti, katerim neposrednim proizvajalcem kaže Pomagati pri letovanju. Ponovno pa bi kazalo uvesti tudi obročno plačevanje stroškov za letovanje. Pred leti so osnovne organizacije sindikata ^i odbori za letovanje za-čeli s to akcijo, kasneje so jo skoraj vsepovsod °pustili — razen v nekaterih delovnih organizaci-i3!!. In ne nazadnje: kdo naj se loti problematike letovanja delavcev, če ne sindikat? Sindikat v najresnejši povezanosti z
°rgani samoupravljanja.
-m-
Titov pokal za športnike TAM
Od 2. do 6. julija so bile v Zrenjaninu 15. športne igre proizvajalcev tirnih vozil Jugoslavije - „Zlet bratstva in enotnosti". Na igrah, ki jih je organiziralo podjetje Šinvoz iz Zrenjanina, je sodelovalo blizu 700 športnikov iz 12 delovnih organizacij - proizvajalk tirnih vozil, med njimi tudi 54 športnikov mariborske tovarne avtomobilov in motorjev. Slednji so se zelo izkazali, saj so nepričakovano osvojili v ekipni konkurenci prvo mesto, s tem pa tudi prehodni pokal predsednika republike Josipa Broza Tita.
Rezultati:
NAMIZNI TENIS - Prvo mesto so prepričljivo osvojili igralci TAM. V polfinalu so premagali ekipo „Janka Gredlja", v finalu pa ekipo tovarne vagonov iz Kraljeva. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Vojislav Stojkovič iz TAM.
KEGLJANJE - Prvo mesto so zasedli člani podjetja „Buro Bakovič" iz Slavonskega Broda, druga je bila ekipa „Janka Gredlja" iz Zagreba in tretja ekipa Šin-voza iz Zrenjanina, četrta ekipa TAM iz Maribora.
ATLETIKA - V atletskem troboju je prvo mesto osvojil Rade Jovačevič iz Titovega Velesa, drugo Franjo Novotny iz Slavonskega Broda, tretji pa je bil Maks Lečnik iz TAM.
MALI NOGOMET - Prvo mesto je osvojila ekipa tovarne vagonov iz Kraljeva pred ekipo „Buro Bakovič" iz Slavonskega Broda in ekipo ,,MIN“ iz Niša. Ekipa TAM je bila deveta.
OBBOJKA - Odbojkarji TAM sov finalu premagali najprej ekipo tovarne vagonov iz Kraljeva, nato pa še ekipo „Bura Bakoviča".
STRELJANJE: moški - Strelci TAM so osvojili prvo mesto, drugo mesto so osvojili strelci iz „GOŠE“ Smederevska Palanka, tretje pa strelci „MIN“ iz Niša. Med posamezniki je bil najboljši Agič Uskovič iz Niša pred Bragom Senekarjem iz TAM.
STRELJANJE: ženske - Prvo mesto so osvojile strelke „GOŠE“ iz Smederevske Palanke, druge so bile strelke TAM, fretje strelke iz podjetja ,,Heroj Srba" iz Smedereva. Med posameznicami sta bili med prvimi devetimi še obe strelki iz TAM Marija Vešligoj sedma in Ivana Banko deveta.
SAH - Prvo hiesto med šahisti je osvojila ekipa „GOŠE“ iz Smederevske Palanke pred ,,MIN“ iz Niša in Metalskimi zavodi iz Skopja. Tamovi šahisti so osvojili peto mesto.
ŠPORTNI RIBOLOV - Prvo mesto je osvojila ekipa „MIN“ iz Niša pred tovarno vagonov iz Kraljeva in Sinvoza iz Zrenjanina. Najslabše izmed vseh športnikov TAM so se odrezali ribiči, ki so osvojili 11. mesto.
ZMAGO GOMZI
Tekmovanje v košarki je bilo za obiskovalce iger keramikov Jugoslavije sila privlačno
IGRE KERAMIKOV JUGOSLAVIJE KONČANE
Pod pokroviteljstvom Keramične industrije Liboje, kije te dni praznovala 160-letnico svojega obstoja, so bile v Libojah inv Žalcu 7. športne igre keramičnih delavcev Slovenije. Nastopilo je kakih 500 športnikov iz 13 tovarn vseh naših republik. Največ uspeha so imeli športniki iz Arandjelovca, ki so v ekipni uvrstitvi zasedli prvo mesto. Presenetili pa so domačini ter športniki iz Izlak, ki so bili prvi oziroma drugi.
Rezultati: Streljanje — zračna puška — moški ekipno: 1. Mladen ovac 766 krogov, ženske: 1. Liboje 579 krogov. Kegljanje: 6 x 100 moški: 1. Kikin-da 2492 kegljev; borbene igre: 1. Liboje 257^ kegljev. Atletika - troboj - ženske: 1. Izlake 3637 točk; moški: 1. Izlake 4004 točk. Namizni tenis: 1. Zaprešič 20 točk. Košarka — moški: 1. Sanski most 20 točk. Odbojka: Titov Veles 20 točk. Sah: 1. Arandjelovac 20 točk.
Nogomet: 1. Kikinda 20 točk. Odbojka: 1. Arandjelovac 20 točk. Rokomet - moški: 1. Kikinda 20 točk; ženske: 1. Arandjelovac 20 točk. Kros: ženske: 1. Repevž (Izlake), moški: 1. Šišič (Sarajevo).
Ob koncu tekmovanja so vsem udeležencem pripravili v dvorani kulturnega doma v Libojah lep program ter podelili pokale, diplome in nagrade.
Tekst in foto: T. TAVČAR
SEVNICA
Športno srečanje Lisce
Ob koncu junija so bile pri Tončkovem domu na Lisci že IV. tradicionalne športne igre delavcev OZD „Lisca“ Sevnica. Več kot 400 članov kolektiva se je udeležilo te velike športne manifestacije, ki so jo odlično
organizirali člani športne komisije pri izvršnem odboru osnovne organizacije sindikatov obratov v Sevnici.
Za uvod so zapeli pevci iz Senovega in mladinci iz Sevnice, nato pa so se zvrstila tekmova-
nja v odbojki, streljanju, vlečenju vrvi in v krosu. V odbojki je ponovno zmagala ekipa iz Senovega, vendar šele po hudem boju z ekipo iz Krmelja, tretja je bila ekipa Sevnice in četrta ekipa Zagoija. V streljanju je z majhno prednostjo zmagala ekipa Sevnice pred ekipo iz Senovega, Krmelja in Zagoija. Izredno zanimivo in borbeno je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Zmagale so tekmovalke iz Senovega. Drugo in tretje mesto pa sta si delili ekipi Sevnice in Zagoija, četrta je bila ekipa iz Krmelja...
V skupnem tekmovanju so prvo mesto osvojile tekmovalke iz Senovega, ki so zmagale že na vseh dosedanjih igrah. Drugo mesto je osvojila ekipa Sevnice, tretja je bila ekipa Krmelja in četrta ekipa Zagoija.
Ekipa iz Senovega je prejela prehodni pokal, druge ekipe in posameznice pa diplome in praktične nagrade.	K. F.
Prehodni pokal so osvojili Velenjčani
DB STOLETNICI RUDARSTVA V ŠALEŠKI DOLINI
RUDARSKE ŠPORTNE IGRE
Letos, ko Šaleška dolina praznuje 100-letnico rudarstva, so se številnim delavskim igram, ki so zaživele že pred leti, priključile še rudarske športne igre. Velenjski rudarji so jih organizirali v Velenju, udeležili pa so se jih rudarji iz rudnikov: Idrija, Mežica, Laško, Senovo, Trbovlje^ Kanižarica, Žirovski vrh in Orna pri Kamniku pa še bosanski rudaiji iz Dobrinje in rudarji iz hrvaške Raše.
V ta namen so v Velenju izdali posebno brošuro, plakate in lične nalepke. Tekmovali so v krosu, malem nogometu, streljanju, šahu in kegljanju.
Zmagali so Velenjčani in osvojili prehodni pokal do prihodnjih rudarskih iger.
Na skupni seji ob zaključku javnih rudarskih športnih iger so se dogovorili, da bodo druge rudarske igre v Mežici. Povečali bodo število športnih panog in
tekmovanja razširili še na rokomet, odbojko in atletiko.
Rezultati- KROS: 1. REK Velenje 9 točk, 2. Rudnik Do-brinja 7, 3. TIM Laško 6, 4. Mežica 5, 5. Senovo 4 točke.
MALI NOGOMET: 1. Rudnik Dobrinje 9, 2. REK Velenje 7, 3. REK Zasavje 6, 4. TIM Laško 5, 5. Mežica 4, 6. Senovo 3 točke.
STREUANJE: 1. REK Velenje 1069 krogov, 2. REK Zasavje 1053, 3. Mežica 960, 4. TIM Laško 918, 5. Kanižarica 792, 6. Senovo 759, 7. Dobri-nja 537
ŠAH: 1. REK Velenje 30,5 točke, 2. Dobrinja 24, 3. REK Zasavje 23, 4. Mežica 21,5, 5. Senovo 16
KEGUANJE: 1. Rek Zasavje 559, 2. Kanižarica 520, 3. REK Velenje 504, 4. Mežica 497, 5. Senovo 369, 6. Dobrinja 367, 7. TIM Laško 309
LOJZE OJSTERŠEK
MEBLO:
PRVENSTVO V BALINANJU
V novogoriškem Meblu je zelo razvito balinanje, saj ni tedna, da se ekipa ne bi udeležila kake športne prireditve bodisi občinske ali republiške.
Zadnjega množičnega tekmovanja so se udeležili vsi najboljši
balinarji, vključeni v BK Meblo. Tekmovalci so bili med seboj dokaj izenačeni, najboljšo igro pa je prikazal Loverčič in tako tudi zasluženo zmagal. Drugi je bil Arčon, tretji Merljak, četrti Velikonja in peti Gravnar. K. R.
URESNIČEVANJE USTAVNIH DOLOČIL V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM
NOVI
VZGONI
V občini Ravne na Koroškem ugotavljajo, da so dosegli v zadnjem obdobju pomemben napredek pri uveljavljanju ustavnih določil. Tako so v Rudnikih svinca in topilnici Mežica na zborih volivcev že sprejeli odločitve o samoupravnem organiziranju delovnih ljudi v več novih temeljnih organizacijah združenega dela. Zaključne račune pa so že obravnavah po temeljnih organizacijah združenega dela, pri čemer delavci niso odločah le o delitvi skladov skupne porabe, pač pa o celovitem dohodku. Tudi v Železarni Ravne na Koroškem so se resno lotili akcije za nadaljnje samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu. Pripravljen je predlog za ustanovitev 13 novih temeljnih organizacij združenega dela, o čemer bo že v kratkem stekla javna razprava.
DOBRA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST - POGOJ ZA POVEZOVANJE Delavci potniškega prometa v okviru temeljne organizacije združenega dela VIATOR Prevalje so se ob podpori osnovne organizacije zveze komunistov uprli centralističnemu urejanju njihovih pravic in se organizirali v novo temeljno organizacijo združenega dela. S pripravami za ustanovitev več novih temeljnih organizacij združenega dela so začeli tudi v Obrtnem podjetju Inštalater Prevalje, lahko pa bi jih pospešili kljub predvidenemu povezovanju, saj je dobra samoupravna organiziranost gotovo eden od pogojev za dobro gospodarjenje in osnova za povezovanje.
PREMAJHNA
SEZNANJENOST DELAVCEV Ob tem pa v Mežiški dolini ugotavljajo, da so delovni ljudje še zmeraj premalo seznanjeni z načrtovanjem, razvojnimi programi in z delitvijo dohodka. Ugotavljajo tudi, da delavci nimajo pregleda nad delitvijo osebnega dohodka, da imajo zelo majhen vpliv na investicijske naložbe in na najemanje posojil. To pa pomeni, da delavci v združenem delu v občini še ne odločajo o mnogih vprašanjih s področja finančnega poslovanja temeljnih organizacij združenega dela.
DELOVNI LJUDJE NIMAJO VPLIVA NA CENE
Aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev iz Mežiške doline je pred dnevi znova ugotovil in opozoril, da je načrtovanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela še zmeraj preveč ozke podjetniške miselnosti, da pripravljajo razvojne načrte skupine strokovnjakov, da je najemanje posojil in medsebojno združevanje najpogosteje stvar posameznikov v strokovnih službah in da delovni ljudje nimajo vpliva tudi še ne na politiko cen ne na njihovo oblikovanje.
Sicer pa na Ravnah na Koroškem opozarjajo, da so doslej le redke organizacije združenega dela organizirale knjigovodstvo po temeljnih organizacijah združenega dela ter dale zaključne račune temeljnih organizacij združenega dela v obravnavo delavcem. Tako so dane možnosti za razvoj odtujenih centrov odločanja znotraj organizacij zdru ženega dela. Proti takšni praksi ozi roma hotenjem pa se bodo borile vse družbenopolitične organizacije.
(MA)
Dnevi brez dežja so letos res prava redkost, zato ni čudno, če je celjski bazen ob lepem vremenu praktično premajhen za vse tiste, ki bi se hoteli v njem ohladiti.	Foto: A. AGNIČ
PETINDVAJSET LET LIP SLOVENSKE KONJICE
LETO KAKOVOSTI, IZBOLJŠANJA DELOVNIH RAZMER IN VEČJE STORILNOSTI
1950-1975
Iz več manjših mizarskih in drugih lesno-predelovalnih podjetij in obratov, nosilcev desetletne tradicije predelovalcev pohorskega lesa, je bilo leta 1950 ustanovljeno Lesno industrijsko podjetje v Slovenskih Konjicah. Letošnjo obletnico obstoja dejansko proslavljajo vse leto, svoje proslave so podkrepili z novimi delovnimi uspehi.
V	LIP Slovenske Konjice zaključujejo nekajletno obdobje rekon-strukcije in modernizacije proizvodnih zmogljivosti. S športnimi in tovariškimi srečanji ter obiski žele čimbolj zbližati delavce posameznih TOZD, ki so krajevno zelo razdrobljeni in med seboj tudi dokaj oddaljeni. Posebej.pa žele jubilejno leto obeležiti s skrbjo za naraščanje kakovosti dela, za izboljševanje delovnih razmer in za dvig storilnosti. V tem smislu so napisana tudi vša gesla, ki sprem-Ijajo njihovo delo in prireditve v tem letu.
Naj navedemo, kaj vse pomeni uresničevanje prvega vsebinskega cilja proslav ob jubilejni obletnici. Zaokrožujejo več investicij, s katerimi posodabljajo proizvodnjo in s'katerimi so začeli pred dobrimi tremi leti. Posebej velja ob tem poudariti, da so izključno z lastnimi sredstvi izpeljali predvidena vlaganja. Kar 45 milijonov din so zbrali iz sredstev posameznih TOZD, jih združili na ravni delovne organizacije in seveda potem po dokončanju posameznih investicij po posameznih TOZD tudi opravili poračun med vlagatelji in uporabniki sredstev. Modemizacijski proces zajema obrate vse šestih temeljnih organizacij združenega dela.
V	TOZD Poljčane so dogradili in modernizirali naprave za proizvodnjo otroškega pohištva. V TOZD Oplotnica so poleg modernizacije obrata za izdelavo oken montirali tudi linijo za proizvodnjo plastičnih rolet. V TOZD Slovenska Bistrica so dokončali rekonstrukcijo energetskih virov, zunanjega transporta .in kartonaže. V TOZD Polskava so uredili zunanje in notranje skladiščne površine, prerezovalnico ter modernizirali proizvodnjo omarastega pohištva in tako imenovanega vezanega programa. V TOZD Slovenske Konjice so vlagania namenili ureditvi zunanjega transporta in
novim skladiščem. V TOZD Vitanjy pa je zgrajena nova proizvodna dvorana in preurejen zunanji transport. Povsod so bila vlaganja namenjena tudi modernizaciji strojne opreme.
Trenutne gospodarke razmere jih obremenjujejo s podobnimi problemi kot dmge organizacije lesno-predelovalne industrije. Več naporov je potrebnih za doseganje proizvodnih načrtov. Ob polletju so v LIP Slovenske Konjice dosegli indeks celotnega dohodka 121 glede na enako lansko obdobje, poudarjajo pa, daje bilo to doseženo z enakimi ali celo nižjimi cenami proizvodov in kljub zvišanju stroškov za skoraj 30%. S tem žele poudariti, da so se v sedanjih gospodarskih razmerah vendarle znašli, da so končno tudi povečali osebne dohodke za 24%, čeprav se je ostanek dohodka znižal za 3 %.
Kot v celotnem poslovanju tako tudi v svoji izvozni dejavnosti ne žele zaostajati. Za letos so planirali izvoz v vrednosti 3,2 milijona dol., v prvi polovici leta pa so že izvozili za 1,4 milijona dol. svojih izdelkov (borovih garnitur, otroškega pohištva in stolov). S tem so sicer nekoliko pod planom, toda pričakujejo, da bodo izpad nadomestili v drugi polovici leta. S pridobitvijo nekaterih novih tržišč so že v celoti nadomestili izpad na ameriškem ttgu. Izvozu bodo še vnaprej posvečali vso pozornost, saj menijo, da ni koristen zgolj zaradi poslovnih rezultatov, sicer pičlih, temveč veliko bolj zaradi posrednih koristi, ki jih prinaša za celotno proizvodnjo. Večje zahteve po kakovosti, točnosti pri dobavnih rokih in pri izpolnjevanju drugih pogodbenih obveznosti, dogovorjenih z tujimi kupci, so pač šola dobrega gospodrajenja.
Za kolektiv delovne organizacije LIP iz Slovenskih Konjic lahko rečemo, daje trden, da so notranja razmerja dobro urejena, da so odrtosi med TOZD, čeprav teritorialno precej razdrobljenimi, razčiščeni - in iz tega izvira povsem logično tudi solidarnost, ko se je potrebno odločati za združevanje sredstev, potrebnih za investicije ali za drage namene v posamezni temeljni organizaciji.
Solidarno razrešujejo probleme izobraževanja, izboljševanja kadrovske strukture in sicer tako s šolanjem in dodatnim izobraže-
vanjem že zaposlenih kot s pridobivanjem novih kadrov. Posebej velja omeniti skrb za reševanje stanovanjskih problemov, ki jih skorajda nimajo več — pa vendar mislijo tudi na to, da bo Čez leta pač za mlade člane kolektiva spet potrebno reševati stanovanjske probleme, zato se pridružujejo občinski akciji za usmerjeno gradnjo stanovanj.
LIP Slovenske Konjice formalno ni vključeno v nobeno integracijsko tvorbo, dejansko pa je povezano z več grupacijami lesnopredelovalne industrije in trgovine. S tem pa nikakor ni rečeno, da se izogibajo integracijskim gibanjem in nekatera njihova prizadevanja v sedanjem času veljajo prav temu.
Tako smo predstavili še enega jubilanta med našimi industrijskimi podjetji, specializiranega za predelavo masivnega lesa, toda ne za prodajo z žage, temveč oplemenitenega z veliko vloženega dela. To delovno izhodišče bo njihovo vodilo tudi v prihodnje. E. P.
DELAVSKA
ENOTNOST
.	_____1	notaircira motnost v Ljubljani. Ust Je bU ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor in glavni urednik
silo ZVEZE SINDIKATOV	uiSdnišČva in upraveV Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-612, 323-554 , 316-695 in
fKO ČERNELČ, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN. Na^ov uredmšlva in^up	j	LjablJana št 50100-6OI-II807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Po-
lezna^števUlm^sUme^OO	iStona ^ črtrUeina ai.sS mn 1 polietna 75,00 din - in letna 150,00 din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina plačana v gotovini - Tiska CZP .Ljudska
vica«, Ljubljana.