Boštjan Rogelj, Irma Potočnik Slavič, Irena Mrak (uredniki): Gorenjska v obdobju glokalizacije
Bled 2013: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 365 strani, ISBN 978-961-237-605-5
Geografska monografija z naslovom Gorenjska v obdobju glokalizacije je izšla ob 21. zborovanju slovenskih geografov na Bledu (glej poročilo v rubriki Zborovanja). Kot pove naslov in kot pravijo uredniki, sta poleg Gorenjske v knjigi »... pogosto zastopana pojma globalizacija in glokalizacija... Izraz glokalnost je širši javnosti manj znan, strokovnjaka pa vabi k iskanju odgovora, v kolikšni meri je družbenogospodarski razvoj vključen v lokalne in koliko v širše (globalne) gospodarske in druge tokove...«.
Knjiga je razdeljena na tri vsebinske sklope.
Prvi sklop je namenjen okoljskim spremembam. Sestavlja ga 5 prispevkov izpod peresa 17 različnih avtorjev. Tri poglavja se ukvarjajo z Gorenjsko, in sicer s podnebjem, z višinsko pasovitostjo rastlinstva in s snežnimi plazovi, eno poglavje s slovenskimi alpskimi jezeri, zadnje poglavje tega sklopa pa na gorenjskih primerih opisuje nove možnosti absolutne datacije naravnih procesov.
Tudi drugi sklop, ki se ukvarja s spreminjanjem kulturne pokrajine, prinaša 5 prispevkov 8 avtorjev. Vsi so namenjeni Gorenjski, in sicer krčenju in agrarni rabi gozdov ob višinski kolonizaciji, širjenju prometnih površin v zadnjih dveh stoletjih, počitniškim bivališčem v Bohinju, preobrazbi mestnega središča in oblikovanju novih območij storitvenih dejavnosti v gorenjski metropoli ter suburbanizaciji Udin boršta, zanimive kraške pokrajine nedaleč od Kranja.
Največ prispevkov, kar 11, je v tretjem sklopu, ki je namenjeno upravljanju lokalnih in regionalnih virov. Napisalo jih je 20 avtorjev. Vsi se ukvarjajo z Gorenjsko ali primeri z Gorenjskega, in sicer z možnostjo vodne, energetske in prehranske samooskrbe, viri pitne vode, s spremembami trajnost-nega kmetovanja, prebivalstvenimi značilnostmi, poselitvenimi vzorci etničnih skupin, z razmestitvijo
ustvarjalnih poklicev, s turizmom, spremembami funkcijskih zaledij središčnih krajev, z glokalizacijo podeželja, s hišnimi in ledinskimi imeni ter z dobrimi praksami urejanja vodotokov.
Vseh 21 prispevkov skupaj obsega 311 strani. Na koncu knjige je dodana bibliografija na 30 straneh, sledijo pa seznami preglednic, slik in avtorjev, ki povedo, da je v knjigi skupaj 47 preglednic, kar 142 slik in 44 različnih avtorjev. Dobra polovica avtorjev prihaja z geografskih ustanov (15 z Geografskega inštituta Antona Melika ZRCSAZU, 10 z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in 3 z Oddelka za geografij o Fakultete za humanistične študij e Univerze na Primorskem), 16 avtorj ev pa z drugih ustanov.
Posebej pohvalno je, da je v knjigi tudi imensko in stvarno kazalo s temeljnimi pojmi, kar pogosto pogrešamo pri geografskih monografijah.
Večina prispevkov je zanimivih in mislim, da bo vsak geograf, ki bo prebral knjigo, izvedel kaj novega. Ker pa je knjiga bogato opremljena s tematskimi zemljevidi, fotografijami, grafi in drugim slikovnim gradivom, jezik večne prispevkov pa je tekoč in razumljiv, je monografija primerna tudi za širši krog bralcev. Poleg številnih avtorjev, kartografov in fotografov, navedenih v kolofonu publikacije, velja še posebej pohvaliti vse tri urednike, Boštjana Roglja, Irmo Potočnik Slavič in Ireno Mrak, nato Milojko Mansoor, ki je lektorirala prispevke, Darjo Gros, ki je izdelala prelom knjige, in Tanjo Koželj za oblikovanje barvite naslovnice, ki ponazarja pestrost Gorenjske.
Drago Perko
Janez Nared, Drago Perko, Nika Razpotnik Viskovic (uredniki): Nove razvojne perspektive Regionalni razvoj 4
Ljubljana 2013: Geografski inštitut Antona Melika ZRCSAZU, Založba ZRC, 188 strani, ISBN 978-961-254-490-4
	•	
	NOVE	
	RAZVOJNE	
	PERSPEKTIVE