Julij 1963 RODNA GRUDA JULIJ 1963 10, LETO ŠT. 7 RODNA GRUDA M, HAKTRESBN MAJU AN ŠTAMPAR MII,K l>AVMK TfthlK CUK IVAN TAVCAlt MATBJ «Olt PETEK LEVEC LUC MENAS« ANTON 1IK1J» U. S. LOJZC KBAK.UI ELA PLROCI BRANKO SENICA MIDDRAC JKVHbMOVlČ SLIKA NA NASLOVNI STRANI ! MARJAN ZAPLATI L In hud II pr> z-ccnljl srm nafti Nu uni strani vidike liifcc Po domači duželi Volitve — nas praznin omak pri madtarfkl mlarLijil v I.4.lmUuvL Siliki (huai'tV Mmiic deiele poznajo b.iby ih. Slovenije Cveki» V jeseni [OdlijIiltlE) Kulturni iAplaTtL A lEjinrlrH1:1 vvc:nL L]ii'liij^]l (Ha atom ase Elegija Marko 3uilariif Slovenija Pesnik, njegovi dve zbirki in nagradi Hferkl za Sctrtl rojstni dan Andrejevo darilih MnSl ljudje po sveto Nail prijatelji v Long Beachu KupovanjE! likhUEL V J ujiOE-laviJI P Ulji mi IjliiuilnirnL sredstvi Pišejo nam Vodjft prve Irliišnie aknpJiie Iz Amerike upravnik Prosvete Milan M ctl vci 4ok. pl so ud j Tone Seli iker in rojakinja Marjjjl hE M lih) Uh na insrcbikoni Letal liču l'rvc stopinje mi rodnih tkh po tMgih, dolgih lcfcili. Knji pa spominov sc je v s-rtm odprl u — list zn listom sc cnlpriinja, Kaj ni Kiišuincl vole: 'L domače dobrave in s« jc oglasila ■[j«.s+ithLel piščal? fu od nekod jc odjeknilo gli^no in boleče; Srečno, srečno, dragi moj i T Uh, ljubljeni materin glus.,, Vsqwnod Krog nus pozvanja. Y tisočero odmevov se drobi in kliče solne v oko, Vse drugače je atkij doma — tako so niša M domači, tako nem pripovedujejo novice in slike i* dorniK-ih k rujev. To nas veseli in {Hiniisiii srno... icuht naše prve [nisLL IknIo iskale irs Upale tildi zel zel rie; I i in [ stezami. An davno jj ro|>c rclimi gnezdi. In prvi objemi z domačimi l>tido veljali vama, dragi oče in mati, ki vaju ic duvno, d-fivmj ni več.. . ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE TZS EL J EN SKL MATICE V LJUBLJANI Rodno grudo izdaja Slovanska izseL jenska matica v Ljubljani, Izhaja dvanajst* krat na Lelo-. Letna naročnina za prekomorske dsr-žave je 4 dularje. Po&tnlna plačana V j*obcivLni. Ureja uredniški oribnr. davna urednica ZIMA V H S C A J Uredništvo i n uprav*: Slovenska Izseljenska matica, Ljubljana* Cankarjeva l.'Il-Hnkupisuv in Slik, k J j LB n ¡Krnc» naročili, ne VJaačani>U-Cckavnl račun pri Komunalni banki fiM-ll.'PiftS-5J Rojaki čc potujeta letos v domovino in si želite sodobnih slovenskih knjig, Oglejte si nase zaloge! Za ljubitelje in zbiratelje ANT1KV AR1ČNJH slovenskih in drugih knjig si brezobvezno oglejte posebni oddelek v knjigarni založbe IVI ladinska knjiga LJUBLJANA Nazorjeva i (v neposredni bližini hotela Slon} f’e želite osvežiti znanje maie-nnCjru jc^ilm, ic ž.nliiu naučili s.v pozdravili med nami prve tri Jeiošiije ikupitiv miših ljudi iz Amerike. Prve naše aucNŠke lastovke so se spuslile na jugoslovanska Iht rtu zagrebškem letališču rine 2K. maju. Vodil jih jc naš dobri znanec, ugledni rojak Milan Medvešek, dolgoletni upravnik glasilu Slu venske narodne podporno jed note, chica-ške Prosvete. Skupina, ki je štela mid (iO potnikov, je prispela v dveh letalih s st triurnim preši tul kom. _\u lot a lišim so drage obisk ov a Ece sprejeli predstavniki Slovenske in Hrvatske izseljenske matice, pisatelj 'Ione Seliškar, nekdanji predsednik matice, reporterji slovenskih listov in seveda številni sorodniki jn prijatelji, Sprejem ho posneli tudi za slovensko televizijo in radijske oddaja. y imenu Slovctaskc izseljenske matice je rojakom zaželela, toplo dobroti oslico podpredsednica Zima Vršenj, ki je meti drugim naglasile: iV posebno veselje vam je, da ¡ahko bot proo Je-itdnjo skupino pozdravimo r?usH bratce Prosvete, glasila SNPJ, organizacije in Usta, H je. desetletja tako vneto gojil o uasftr -sredt ljubezen cin rodne domovine in do materinega jezika* Ne tanut oi, fmJj' mi (uku} ■■¡lilo bralci ProtDete in v.ulct verno, kako šinite. in kukn delate i? fjaii.fr kulictmo-prosveinih firašfuiir in raznih drugih akcijah dobrobit človeka >l> splošnega napredka, £>(?!ir<>rfasii na (Jeb na-še ifarc domovine!* Drugo skupino Prosvetnih izletnikov, ki so potoval t z ladjo, j 121 je 'Sl- maj ji pripeljal znani dopisnik Prosvete [''muk česen, V skupini je bi [o 4tt potnikov, toda mejo pri Sežani je ta dan prestopilo le V!5 rojakov, ker so sc drugi med I od ju prne skopim1, upravnik Prosvete Milan Medvešek, te prisrčno pozdravlja * storim prijateljem ri pi-ifl telfem Tonetom Seliškarjem in podpredsednico mo fire Zimo Vrščujeittr Fnlfl: It, lt«TiF| Del prve skupine ameriških izlet ni-kov>t ki «o prispeli 2&. muja Folia: \1. Zai»l!u.tiÍ potjo ustavili, da si pred obiskom rojstne domovine ogledajo jllalli! Ultli druge (Iiiiflt, \ Sežani, prvi postaji mi slovenskih tleli, so j J ti s tople besedo in željami sprejeli predstavniki Slovenske izseljenske matice. \ imenu glavnega odbora Slovenske Izseljenske matice je rojake pozdravil Mitja Vošnjak, Sežanski šolarji pa SO jim z bi peli in prinesli Cvetja, Srečanje je seveda bilo nadvse prisrčno, kako bi pa tudi moglo biti drugače, če prideš po dolgih lotili od daleč domov met! svoje! Skupi novad j a Frank Cesen je rekel, da so doživeli srečanje z domovino že sredi Italije. Neki možak je stopil \ vagon in vprašal; Ste tukaj sami Slovenci? Domača beseda je potnike veselo presenetila. Zenske so zagnale krik; ñmo že v Sloveniji, Doma smo, doma. \ se je drlo iz kupejev. Precej časa je tra jalo. da jim je možak dopovedal: Se, niste še doma. V Italiji ste. Jaz sem pa Slovenec, Moja mati je Slovenka in znam slovensko, In če sliši m koga tako govorili, sem ves srečen. Tudi v Postojni jc skupina doživela lep sprejem. Pozdravil jih jc predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice iz Postojne, oktet, »Postojnski fantje«, pa jim je zapel domače pesmi. Sknpinovodja Fran Cesen se je S lopi im Í besedami zahvalil zn sprejem. Dejal je: *Globoko umii ganjeni, da po dolgih Jeti/i odsotnosti spet utajimo na *O0¡>t?[íf¡i in Z i/tutVrriššn tvojo prepojeni jugoslovanski zvrni ji. Saše sanje, da nam n jc-BfPii svojega živi jen ja še enkrat stisnemo roko, so se uresničite, In ko bomo iiedfíí po ¡tnartíb polji!j, gozdovih ta planinah, bomo z Župančičem ttred [jzfcfik-Itili: Iti hodil po zemlji nem «aši trt pit Uje prelesti, jVj'ííj pa */UH0 spomini, tfci nus vežejo z domačimi kraji, temneč tudi oclika spremembo, taiero ste do- žioeli po vojni. Ta sprememba se otlražu n načina Življenja in o ojírotrítrcni gospoda rstem, socialnem in fttijítírnem na pred tu. Iz zaostale dežele, stoletja izkoriščane jnt fiijerit, gradite moderu o industrijsko in agrarno drŽflPii, U folien fto zn ote dovolj ¡truílfl. í¡a dosego íega cilja imate nse mifžnnsti: prirodiw bogastvo, pridne roke in določene načrte. JIti, člani naše. velike SNPJ in dragi napredni jiiiif-riški Slnpenci, ki «mo nam síuíi rjčt strani o najtežjih dneh Dttšega trpljenja in ki smo občudovati vašo vztrajnost in pogum v borbi proti sovražnikom, vam v tem prizadevanju želimo največ ji uspeh, srečo in blagostanje. Naj nal obist še tesneje pot teže odnose med ameriškimi A'iouencr ir; iMbedet rojstna drjitm-Diltots Isti dan, 31, utaja, so prispeli na zagrebško lelališče tudi slovenski upokojenci iz Amerike. Skupino 44 izletnikov jc vodil predsednik Kluba upokojencev jz Eludida Krist Stockcl, Ob prihodu so izletnike pozdravili tajnik Slovenske izseljenske matice Albert Svagelj, tajnik Hrvatske izseljenske matice in predsednik Društva upokojencev Slovenije Albin Kovač. Skupi no vod ja Krist Stockel jo povedal, da imu najstarejši izletnik v skupini že 87 lot. najmlajši pa Ó2. Pri toru je paznbil omeniti najmlajšo potnico — 5-lctno sorodnico rojakinje Anne Urbas malo Mileno, ki se je, kakor so jc videlo, v družbi teh zrelih deklet in Funtov p rov odlično počutila. Ko ji: avtobus krenil pn avtomobilski Cesti p ruti Ljubljani, amo ugotovili, da so naši ameriški upokojenci, ne le še prav čvrsti, temveč tudi selo živalmi in veseli ljudje. Čeprav večina zadnjo noč ni kaj [trida spala, se jim je kaj malo poznala utru jenost. Dobra volja jc kar prekipevala. Pomenek so oživljali spomini, ki so tipali za dolga desetletja nazaj in nestrpna pričakovanja Nekaj iztelnikim druge Prosvetne skupine, ki so "f, nuijit prisepii 'l ladja. Slikani ¡to Hrt ladji, kjer atj našim roja Arom pHpmuiii inutebnu pogosffieo. Drugi 0tf lene vonja il’?*-pitie Prunk Česen s soproga nn svidenje z dragimi, od katerih so bili ločeni toliko dolgih let,., Predsednik Društva upokojencev Slovenije je naše ameriške upokojenec povabil trn srečanje s slovenskimi upokojenci v njihovem d umu v k ¡¡I rt j n, kjer bodo narije priredili piknik. Povabilo so z navdušenjem sprejeli. \ vseli treh skupinah smo se srečali z mnogimi znanci iz prejšnjih let. Številni izletniki pa so pripovedovali, da prihajajo prvič po dolgih desetletjih, (DL pogledu skozi okno se presenečeno vzklikali, sc smehljali in obenem olirnli solze. Vrnitev po dolgih letih je |iač zn vsiikognr veliko, silno doživetje. Skupaj 7, ličnim barvnim prospektom Ljub fjane smo vsem razdelili vabila za izlete in razne prireditve, ki jih je letos zanje pripravila Slovenska izseljenska matica in njene pod mini ce. Seveda pojdejo na izlete, na prireditve, so dejali, saj so zu|o prišli, da vidijo čim več. In 4. jiLlija se zbere vsi na pikniku na Otočcu, LridmC tudi če bo dež, čeprav bi celo prekle letele, se je vnetn y-zngvisal<; eden izmed izletu ¡kov. Iti drugi načrti? smo jili vprašali, Odgovori s0 bili podobni, skoraj enaki, Najprej domov, domov. I bičem videti svoj rojstni kraj. Svoje ljudi. Mnogi so še pripomnili, da gredo nekam v toplice, nekateri si žele letovanja v gorah, drugi ob morju, ■ pa saj še ne vedo, kakšne načrte so naredili domači. 1'reba se bo najprej pomenili iti skrbno razdeliti dragocene dneve. D .tak bo po Svoje skošal kur najbolje izkoristiti tako dolgo pričakovane počitnice na domačih tleh. Tako je pa tudi prav. Na oni strani velike luže raste tretja generacija ameriških Slovencev M. M IZ'1 RESKS Avtobus je brzel proti Ljubljani, S hitrostjo osemdesetih kilometrov na uro- je peljal z zagrebškega letališča prvo letošnjo skupino slovenskih izseljencev iz Združenih držav Amerike. Sedel Sem za bratoma Kržišnik. To petdesetih letih sla to pot prišla prvič v svojo staro, dobro, Irt! io domovino, (isto domovino, ki ju je rodila, ki ju jo naučila govoriti v slovenskem jeziku. Mlajšemu je zdaj oseminšestdeset let. kot mi je povedal najprej i angleščini, ho pa je opazil, da bi ga razumel tudi v slovenskem jeziku, se je takoj popravil in dejal: »Veste, z leti človek pozabi jezik, p« četudi je njegov materini.-t w Ni mu hilo do topa, tla bi naslonil glavo na naslanja [o i n zadremal. Morda jo hotel preizkusiti .si'ojo zinili je; slovenskega jeziku* morebiti jo bolel zvedeli, kaj je pr L nas nOVeg«; rti izključeno* tla je bolel pripovedovati o svoji noti domovini, o svojih otrocih iti svojih vnukih, ki jih je pustil tam da lot; onstran voli k e I ulic in ki doslej se niso videli dežele, jz katere je nekdaj, pred neznansko dolgimi leti, pripotoval oče družine. Prod nekaj leti je končal Sole in napravil državni izpit. Zdaj jo njegovo življenje boljše, kot jo liiEo nekoč moje in kol jo bilo sc prod nekaj leti njegovo,* Oči so mu žarele, kot bi zadel najvišji za dotok na loteriji, ko je listal po fotografijah, ki jih je prinesel s seboj iz Chicagu. »Dobro govorite po slovensko*,« se n gu pohvali I, »Sicer pa; materinega jeziku človek menda nikoli ne more pozabiti.« i Motite se,« me je prekinil, > Copra v sva obu z zono Slovencu, ne govorijo moji otroci najbolje naš jezik. Angleščino so govorili povsod; v šoli, z drugimi otroki, v trgovini pri im k upih in zdaj v službi. Slovenski jezik smo govorili le doma, pa Sc to ne vedno.* Pokazal mi je Fotografijo svojega sinu in svojih vnukov. ¡..Sprva sc ni hotel ličiti,* sc je spominjal. »Delal je v avtomobilski industriji, v različnih tovarnah in v najrazličnejših podjetjih, prai' tako. kot .sem nekoč sam delal. Utrujen je ob večerih prihajal domov. Tedaj se je večkrat, spomnil mojih besed: ,Uei se, fant, da ne bog tak revež, kot sem bil sam!' Prihranil si je nekaj denarja in jaz sem mu ga posodil nekaj, ,K.o bom zaslužil, mnogo več zaslužil, kot dobim zdaj, li bom vse vrnil,’ je obljubljal. Vseeno, če mi tega ne bi rekel, kajti vesel,' še več, srečen sem bil, ker se je sploh hotel učiti, Seveda: io je že druga generacija, iz katere marsikdo sc niti ni videl domovino svojega oec la in svoje matere. Skoraj vsakdo pa ima v načrtu lak obisk. Ne le zavoljo tega, da bi videl lepo deželo, temveč tudi zato. da Iti spoznal njene prebivalce, njihove navade, du bi videl, kaj so napravili. Poleni je govoril o vnukih. bi najmlajši Slovenci z že popolnoma ameriškimi navadami imajo svoje slovenske klube, v katerih se pogovarjajo ■ angleščini večinoma — o .stari domovini svojih dedov, -o njenih velikih možeh, o- velikih delih Slovencev. Nekaj tir poprej mi je pripovedoval nekdanji glavni n rednik iProsvciet Milan Medvešek v rnsiEi vrači j i zagrebškega Urliilišča Plešo: »Malo nas je Slovencev v Ameriki. Tako mulo, du sc popolnoma izgubimo v množici tamkajšnjih prebivalcev. Sicer pa; Američani so narod narodov. Težavno bi bilo, če bi vsakdo govoril v svojem jeziku. bi! sem eden izmed pionirjev, ki so pomagali giadi ii ameriško državo. Ponosen sem na to, kot so ponosni vsi Slovenci, ki so prišli v to deželo lik rdi (i z menoj, Ve udar smo bili tedaj, ko smo prišli, ponosni tudi tiei to. da smo Slovenci, da govorimo slovcn-ski jezik, da imamo svojo slovensko kulturo, da sme se izobraževali v slovenskih šolah. I stana vi jati s ti m svoj d društva, kj er smo govorili slovensko, kjer smo brali slovenske tekste, kjer smo se pogovarjali o tem, d n bi pridobili v naše vrste čim več rojakov, ki so si hoteli v Ameriki odreiEiti debelejši kos kruha, kot bi si ga I ahko v stari domovini. I o počenjamo še dandanašnji, pa čeprav smo ostareli.* Medveškova soproga A ime j c že iz, druge generacije. Njeni starši so bili Slovenci, ki so se preselili v Združene države, kjer se je rodila Aune. Slabo je znala govoriti naš jezik, ko se jc poročila. Njen zakonski mož jo je uvedel v skrivnosti slovenskega jezika, lake da ga idaj govori zelo lepo, seveda nekoliko z naglasom in v do-Itujskem dialektu, kakor jo je pač nauči! njen mož, »Najini (.Ive hčerki, - ki sta pravzaprav že ircija generacija ameriških Slovencev in ki stu že pravi Američanki — Mi eni izmed redkih deklet te starosti, ki znala slovenski jezik,« nam je povedala A n ne Medvešek.. Co ju učenje jezikov ne h E veselilo iti če j tl ne bi /. možem spodbujala k učenju* sc slovenščine prav gotovo ne bi naučili,* Iretja generacija slovenskih Američanov jc poslala že čisto ameriška. Otroci večinoma obiskujejo šole, le malo je takih, ki bi fizično delali* kot so njihovi dedje in nekateri njihovi očetje. Tretja generacija goiuri angleški jezik prav (nko dobro, kot ga govorijo otroci pravih Američanov. Njihove navade so popolnoma ameriške. Njihovo mišljenje prav («ko. Njihovo izobraževanje in njihovo družabno življenje. Vendar imajo svoje klube v okvirit SNPJ. V teh klubih se zbirajo bodoči zdravniki, pravniki, profesorji, inženirji. Trav malo je takih, ki so se odločili, da si bodo vse življenje služili kruh z delom svojih rok. Sami so prišli do tega, da je bolje tako. vendar -ho jih marsikdaj pripravili starši do učenja. »Holcii bi. dii bi bili naši otroci in vnuki □a boljšem, kot smo bili mi, ko smo prišli senika j,-i pravijo. Iretja generacij« tune riški h Slovencev jiostu-jn že generacija pravih Američanov, En ker so podedovali po svojih starših in Starih starših odprlo glavo, se lepo uveljavljajo v ameriškem družbenem življenju. po domači deželi Potres v okolici Ljubljane V nedeljo I9. mn j a sc je zamajala zemlja. Natanko t»li 11. uri E sekund ¡n 2 desetinki sekunde je }>JI potres, ki £¡1 nismo občutili samo v Sloveniji, ampak tudi nn Hrvati kem, v Trstu in Bene tkali ier v sosednji Avstriji, predvsem on območju Gleichenbcrg. Ampak najhuje je bilo v Sloveniji. Potresni sunek je bil tako močan, da so na seizmološki In3$t.fijr v Ljubljani izpadla peresa iz ležajev potresu mora. V observatoriju na Golovcu so si n>-kovnjaki hitro ugotovili, da ji: bil potres sedmo stopnje (Jo je na meji, ko ima pol ros že rušilno moč}, lil dii jo središč* potresu v litijskem bazenu, dobrih deset kilometrov pod zemljo, Zavoljo tega tutli učinek na površini ni bil tako močan, Šlo ju za manjše premike Inl, v 1ako imenovanem litijskem prelomu na tektonski meji med različnimi kameni nami, Zaradi podobnih premikov na vzhodnem robu Ljubljane smo čutili potres tudi šestega maja 1939. Zanimivo je, da je ljubi jenski observatorij žc dobro leto dni beležil lažje potresne sunke z epicentrom kakih 23 kilometrov vzhodno od Ljubljane. Potres 19, maju se je .gibal v smeri severno od Liiijc proti Hotiču, Krašnji, Lukovici, Kamniku in Gornjem gradu in razen precejšnjega preplaha povzročil dudi nekaj telesnih poškodb in precejšnjo materialno škodo. V Ljubljani so bile poškodovane starejše zgradbe, ¡uku tla so ljudje bežali iz 1) ls in se p ec plašen i zbirali na ulicah. Zaradi potresa se je v Ljubljani v Križeva iški ulici 3 zrušil vrhnji del dimnika, v Komenskega ulici 2(i pu sc jo podrl ixižarni zid. Najbolj je bila pri potresu prizadeta Litija in Šmartno pri Litiji- S slrch so leteli dimniki in opeka, posamezne hiše pa so popokale. V dveh primerili so mornli izseliti prebivalce, precej Li-iijčanov pa je prvo noč po potresu prespalo v vrtnih uticah, v parku iti za Savo. Škodo cenijo na več kol slo milijonov dinarjev. \ (ovarni usnja v Šmartnem jc počilo 139 šip, s šmarske cerkve je pometalo 230 opek, prav tako je razkrilo tudi slu let sluro šolo v Šmartnem, v kateri so tudi počili oboki počez in so morali iz zgornjega nadstropja preseliti šolo v Zadružni dom Človeških ž r (c v na srečo ni bilo, poškodovanih pa je bilo nekaj ose!). Tako si je na primer 1 vrezi jn Terbeža iz Šmarja dvakrat zlomila roko. ker je padla pred gasilskim domom, ko se je zamajalo, zemlja, Franc Kisovec iz Straže-Toplice jo prišel na obisk v Jevnico, ko pa je med potresom steke! iz hiše, ga je po hrbtu oplazil dimnik, ki jo padel s slrehe. Alojza Vidica iz Ulije jo opari Iti po nogi vrela juha, ki jc ob potresu padla s štedilnika. Bred šmarsko cerkvijo je bojri ob potresti' padla iz naročja Kolešava punčka iz Ustij, ko so jo nesli li krstu. Takih ¡11 podobnih nesreč j c bilo še več, toda najhuje je hihi poškodovana I ri inpol |c| mi H ajde j a LJei-fitič iz litijske Dobrave. Nu plnvo ji jc padla strešna opeka in povzročila hujši pretres mOŽ- gUUOV, „ „ v • Kobarid — To ljubko naselje v dolini Soče [Miil mogočnim Krnom bo v kratkem dobilo 22 novih ležišč za luje in domače turiste, 2e lelos bodo h o ir! »Zvezd«« hi k o povečali, da bo lahko sprejel precej več gostov. Za prihod nje leto pa imajo v načrtu še steklen paviljon, ki Ed ga postil vili na vrtu, V paviljonu bi bilo jiros tora za IM sedežev. Ogrevali bi ga s centralno kurjavo, Inko dii bi bil uporaben tudi pozimi. • Ljutomer — Radgonsko podjetje »Tirad«, ki slovi že po vsej državi zaradi .svojih kvalitetnih tel e vizi j skiti anten, ju pred kratkim montirali) na hribu Krcmcnščak frekvenčni televizijski pretvornik. ki bo številnim lastnikom televizijskih sprejemnikov v Ljutomeru omogočil brezhiben sprejem. l’úirex je r> Slimeniji primdeja} M> osi koi rfirJijij-ffüD sítín/c, .'Va sfíi’ir u Litiji, ki ie bila med mijbnij prizadetimi kraji, popravljajo poikodooaiin hišn * Ljubljana ■ \ »L ii ost roju« so pred kratki ni sppojoli namesto 4£-urnega 42-urni delovni teden, in ko tihi bodo delali samo od ponedeljka do potka, h soboto in nedeljo ¡ja so vsi delavci prosti, Ta sklep je sprejel centralni delavski svet po temeljitem preudarku in ga je dal jurli Mil referendum, Velika večina delavcev {imd [K>'V*) se je izjavila yu takšno organizacijo dela (prosta sobota in nedelja), čeprav ta sklop ni bil lahek, Zaradi skrajšanega delovnega časa namreč proizvodnja ne sme biti niti malo ogrožena (letos bo pod jel je ustvarilo proizvodnjo v vrednosti nnd 14 milijard dinarjev). Tako je Litostroj« prva tovarna v Jugoslaviji, ki je sprejela takšen delovni čas. Nedvomno pu bo primer d.iloslrojai; ohrabril še- marsikatero drugo jHidjcije, saj tudi HO v a ustav» raellua s skrajšanjem delovnega času na 42 ur tedensko. Na Aškerčevi cesti so arheologi pred kratkim odkrili vrsto zanimivih in drag ocenili najdb, o katerih sodijo, da so doslej najpomembnejše zgodovinske najdbe ic vrsto v Ljubljani, Gre za zelo dragocene Freske iz prvega stoletja po našem štetju, ko so tu še živeli Rimljani v stnri Emoni. Razen fresk so odkrili še več mozaikov in celo hipokaust - - io je napravo za centralno ogrevanji-, ki sojo že (udi poznali stari Rimljani, Arheologi so mnenja, da hi kazalo dc! Ljubljane med Aškerčevo in Rimsko Cesto preurediti v ItUl-zej na prostem. In bi bila vsekakor zu domače in tuje turiste precejšnja atrakcija, kor bi si lahko sredi mesta ogledali kar na prostem ostanke rimske našel h in e Emone. < Škof ju Loku — Kolektiv škofjeloške tovarne LTH (Loške tovarne hladilnikov) je sklenil, da bo s prostovoljni m delom uredit okolico svojih obratov. Porušili bodo nekaj sta rili barak, uredili ceste, zasejali travo in uredili parkirni prostor. /ji iji cli'hi hudo porabili okrog Lir prostovoljnega dela, St Brežice Na kopališču ob Krki so pred kratkim odprli obnovljeno gostišče iGrič«. Gostišče bo imelo stalno godbo, več čolnov za prevoz gostov čez Krko, seveda pa tudi slastno specialitete (ribe), ki jih je loti v Krki še dovolj. Ol jčinski ljudski odbor v Brežicah jju je tudi dodelil lovski družini in turističnemu društvu večjo stavbo na Piše ca h. ki jo zdaj preurejajo v lovski dom. * Trebnje- V Trebnjem bode že leLo.s dobili novo tovarno. Seveda ne gre za kako gigantska tovarno, pač pu zn imuijSi obral, ki bo zaposlil nekaj desetin delavcev. I ju hi jonska tovarna i-rar-misi gradi v tem kraja svoj obrjit za proizvodnjo farmacevtske embalaže. Zelezobctonska proizvodna hala bo dolga 4o in široka 20m, V obratu bodo izdelovali vse vrsie embalaže, ki jo potrebuje to veliko ljubljansko podjetje za svoje jjrn- izvode. Ne si nemo prezreti, d« im h j1'h rruist letos v pid mi proizvodnjo v vrednosti S.4 milijarde dinarjev, v prihodnjih letih pa bo proizvodnja tega. farmacevtskega kombinata prav gotovo presegla vrednost 10 milijard dinarjev. * Maribor — Mariborska tekstilna tovarna ir. leta v leto povečuje svoj izvoz. Lani je ui kolektiv, ki je znan koi največji proizvajalec svile za podloge v Jugoslaviji, izvozil za 1.2 milijona dolarjev svoj ib ¡/.Jelkov in tako kar podvojil svoj izvoz v primerjavi z letom liHil. MT E izvsižji doslej kar v 13 držav, zlasti na azijska in afriška tržišča. Mariborska tekstilna tovarna se je uveljavila posebno s svojimi, sate ti i in k v ali te l-□imi pope lini. Letos pa v MTI računajo .še na znatno večji izvoz koi luni. Začeli so prodirali Celo na zdi h 1C v na CvrOpfekji tržišča, kot j C .S'iCJl, Nemčija, Francija iid. Računajo, da bodo letos izvozili ra 2 milijona dolarjev svojih izdelkov. ■ Cerklje Že letos bo Ljubljana dobila veliko, sodobno ure jeno letališče. V Brnik ib blizu Cerkelj {jod Krvavcem grudi letos podjetje iSlo-venija - ceste« s pospešenim tempom vzletno betonsko stezo, ki bo dolgu 2.200 in široka 43in. C.e nc bo nepredvidenih zaprek, bodo prva reaktivna letala na tem letališču, oddaljenem od Ljubljane kakih 20 km (rekonstruirati bo treba še asfaltno cesto od Brnika v do Ljubljane), lahko pristajala že letošnjo jesen, Vsekakor Em hi objekt za Ljubljano iti njen bodoči razvoj velika pridobitev, saj se bo tudi glavno mesto Slovenije lahko vključilo v omrežje sodobnega letalskega prometa. F*lO: D. Sviilnč š/afdu is Nove Gorice Dnin ju Lflrirlumi. i' nzadjit atari grad grofov /i-ii-rrfy, kjer je sedaj osniwna ioia zn madžarska narodnostna mau/iina ■ Tržič — V gradbenem podjetju »Slovenija-coatec l iti-u j o že vse jjriprnvljeno, da začno letos poleti 7. zaključnimi deli pod Ljubeljem, kjer lin po programu lotos dokončan predor pod Karavankami. Predor, k E je dolg ca. IbOO m, začeli že med vojno graditi Nemci, vendar J Eli je konce vojne prelit tel- Po vojni so nadaljevali z vrtanj etn predora pod Kara vnuk mn i tako na avstrijski kot n« jugoslovanski strani, vendar sq dela napredovala le počasi. Lani pa je bil predor, v katerem bo speljana moderna avtomobilska cesta, žc toliko usposobljen, da ga bo mogoče povsem dograditi. Ra zen toga bo lotos ud predora, ki leži približno IftOOm visoko (pod prelazom Ljubelj), speljana Se nova, modemu asfaltna cesta do Tržiča in naprej do teste 1 .j ubljana—Jesenice. TUDI V POMURJU MODERNA TELEFONIJA Jugoslavija se s svojimi telefonskimi na ¡travami ne moro preveč bahati, saj ima v tem precej k lave m i- rekord ■;: f. i.Kti ir'lefonski'ga pji-k i j učka mi IftO prebivalcev je Jugoslavija skoraj na >reptic evropske lestvice v razvitosti telefonije. To je seveda posledica stanja, ki Smo ga prevzeli po voj lit v telefoniji in razmeroma počasti ega razvoja v prvtli povojnih letih. Vendar pa sc v zadnjem časti stvari naglo popravljajo, zlasti Slovenija so hitro modernizira in so ho že v nekaj lotih lahko s svojo telefonijo uvrstila ob stran visoko razvitih evropskih držav. Pred leti jo cela Gorenjska dobila prvo nvto-majsko telefonsko centralo, ki je nadomestila starinski sistem telefonije a. lokalnimi poštnimi centralami na ročno pozivanje. Gorenjski sta selu ni priključili Sc dve področji; Primorska i. avtomatsko centralo v Kopru in Dolenjska z novo avtomatsko telefonsko centralo % Novem me- stu. Pred kratkim ■ - točno 19. maja — so na slavnosten način vključili že četrto ATC — tokrat v Pomurju, Zdaj je še Murska Sobota dobi!el sodobno ATC, ki je v celoti izdelana doma — seveda v tovarni ?> Iskra«. Nova avtomatska telefonska centrala ima trenutno 500 priključkov, v končni Lizi pa jih bo lahko im el el St)0t), /,da j grude še nove A TC v Ljutomeru {7. 200 številkami), v Lendavi (200), Gornji Radgoni (100 številk) in Slatini Radenci (60 priključkov). Vse te centrale bodo dokončane že letos alt pa v prihodnjem letu. Tako bo že letos povezan med seboj dobršen del Pomurja in tudi z Mariborom preko avtomatskih central, ki omogočajo liirre, takojšnji: telefonske povezave. brez zamudnega pozivanja poštne centrale in čakanja na zvezo, V nekaj letih bodo po generalnem planu razvoja telefonije prišli na vrsto e udi drugi predeli (Zasavje, Koroška, Štajerska itd,) Slovenije. Takrat. iie lastnik telefonskega aparata im primer v Dolnji Lendavi lahko direktno poklical katerokoli številko v Portorožu, Kranjski gori ali Črnomlju - . - Fuin: jo}« c«] ípametitíí padlim o Strmenjem Gradcu Petinsedemdeset tisoč mladih Jugosloyano v je prvič volilo Polet* fino '¿i. utaja In nedelja 26, maja sta bilii pojilOm)>II« dllCYil naše dežele. M« volitvah odbornikov v občinske «bore in zbore delovnik skupnosti so jugoslovanski državljani z mnolie-iio udeležbo izrekli svoj odločni »da< zn še hitrejšo socialistično graditev dežele. Pri volitvah za občinske tbore občinskih skupščin jt ghiso-valo ud |1,HS0.fl49 volivcev 10,794,601 državljanov tj. 90,86 odstotkov prebivalcev- naše dežele V Sloveniji se je udeležilo volitev v občinske zbore 92,1 odstotka prebivalcev, v zbore delovnih skupnosti pfl 95,7 odstotka, kar predstavlja doslej najbolj množično udeležbo na volitvah. Volitve SO povsod potekalo zelo praznično. \ mnogih krajih so na predvečer po gorah zažgali kresove. Kresovi so zagoreli na Učki, \ debilu, Kapeli in d mg ih vrhovih prelepe kvarnerske riviere, ki je imela že v maju obiske številnih turistov, Ti *o z zanimanjem opazovali volivce, ki so se že v zgodnjih jutranjih urah zbirali pred okrašenimi volišči, Zlasti in L tul mit jo bila povsod med prvimi. Mladi volivci, ki so prvič volili, so ji vihaj id i na volišča s pesmijo, okrašeni i z rdečimi nageljni. Na mnogih voliščih so že v prvih jutranjili urah volili vsi volilni upravičenci, Med temi so bili zlasti industrijski kraji, V Sloveniji je bil na prvem mestu Hrastnik, ki so mu sledili: Zagorje, Trbovlje. Kočevje, Ajdovščina, Velenje, Jesenice, Sevnica, Maribor-Tabor, f.emlava in drugi kraji, i, visoko udeležbo SO sc izkazalo tudi občine v Slovenskem Primorju, zlasti Sežana, Nova Gorica. Koper itd, V počastitev volitev' za občinske skupščine so zaključili tudi številne delovne akcije. 1 Preševu v okraju Lcskovac v Srbiji so zgradili vodovod, v Aleks inču so popravili številne ceste in preuredili več zadružnik domov. Tretjega junija so sc prvič sestale in kousli-hlinile nove občinske skupščine in izvolile poslance za republiške in zvezno skupščino. Dva tedna kasneje — 16. junija, pn smo občani z glasovanjem potrdili izvolitev poslancev v republiški iti zvezni zbor. Tako smo izvolili vse predstavniške organe in fi tern odprli novo obdobje v razvoju naše samouprave. V številnih večjih mestih naše dežele so bila prej velika predvolilna zborovanja, na k a (eri h so govorili kandidati za poslnnce v zvezno skupščino, Ta zborovanja so se spremenila v mogočne manifestacije, Nad dvesto tisoč ljudi iz bližnjih in daljnih krajev se je zbralo v praznično okrašeni Ljub- Ijani na veličastnem predvolilnem zborovanju, na katerem je govoril podpredsednik Zlili in poslanski kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine Edvard Kardelj, Vse popoldne so Se zlivalo povorke z zastavami in okrašenimi gesli proti Trgu revolucije, kjer je bilo zborovanja. Najbolj odločni v volilnih razpravah so bili mladi volivci: tisti, ki strežejo strojem v tovarnah, hi obdelujejo polja in tisti, ki v šolskih klopeh še nabirajo znanje z:i življenje. Prav jc tako. od mladih je odvisna naša bodočnost. Mladi so volili predstavnike prav iz svojih vrši. ki najbolj poznajo njihove težave in ki so bodo najbolj odločno zavzeli za odstranitev leteli. iu trditev nam še bolj jasno predstavljajo številke: od vseh kandidatom jc osem odstotkov takih, ki še niso dopolnili 25 lot, Se veliko več je tistih, k[ še niso prekoračili tridesetega leta, Iu še en dokaz, da jc Jugoslavija domovina mladih: v občinskih skupščinah je poprečna starost izvoljenih od 52 do 5H let, v Republiški skupščini zastopajo državljane poslanci s poprečno starostjo 36 let, v Zvezni ljudski skupščini pa 3S let. Med izvoljenimi j c dueli veliko žena; v republiški iu zvezni skupščini celo ena pelina. Volitve -- to je bil še poseben praznik za 750(100 mladih Jugoslovanov, ki so v teh dneh prvič volili, 33 000 jili živi v Sloveniji. To so mladinci in mladinke, rojeni v najtežji h lotih naše zgodovine, tisti, ki so že v prvih letih življenja občutili težo vojne. Ljudje, rojeni moti razvalinami in na pogoriščih, med sovražnimi ofenzivami in ob eksplozijah granat. Rojeni v letu svobode, so prišli letos prvič na volitve. Kljub temu pa so doslej že veliki' pripomogli pri graditvi lepšega življenja. Avtomobilska cesta, ki ho še letos povezala Ljubljano z Gcvge-lijo na grški meji. je delo njihovih rok, S svojim delom so dokazali, da jim lahko zaupamo, da imajo vso pravico upravljati in da mladost ni ovira za resno delo. Po mnogih letih so volili tudi tisti, ki so doslej živeli daleč od domovine in so sc vrnili. Volili so mornarji na dvajsetih jugoslovanskih ladjah, ki so bite v tem času na plovbi dnleč od domovino; volili so ljudje na službenih potovanjih doma in v tujini- Se enkrat lahko trdimo, da je Jugoslavija mlada država. Milijon in pol volivcev je prišlo šele do praga mladosti, polovica je v listih letih, ko jim lahko še pravimo, da so mladi in prav v' lom |e bodočnost naše dežele. MARIA P STAMFAH. Obisk pri madžarski mladini v Lendavi Lendavski gr:id že stoletju resno strmi preko ravnine, lo pomladno jutro pa je gledal nekako dobrohotno, V njem in okoli njega je kar vrelo mlado življenje. Zdaj je namreč iam osnovna šola 2. V odmoru, k<> sem ravno vstopil, je bilo vse kol |>ae v vseh šohili — mladostno in rftzigrano-Ei J Lir je le ena posebnost — otroci mo govorili dva jetika, Pogovdi rjal i so Se vse križem. Ta je govoril slovenski, drugi mu je odgovarjal madžarski in narobe. Ravnatelj sole tov. Banfi mi je prijazno pojasnil. da je pri lijih dvojezični pouk organiziran že kar štiri leta. Posebne madžarske in slovenske sole ho na dvojezičnem območja ukinili, ker se imele precej pomanjkljivosti, Največja je bila ta, da se se otroci oholi narodnosti med seboj premalo poznali. \u vprašanje, kako pocekii pouk zdaj v prukd, sr jr tov. Karifi široko nasmehnil in povabil me je v eno ¡zmedi učilnic. Bili so pravkar prt zgodovini. Učiteljica je predavala v slovenščini in naio nekoliko krajše madžarsko, ftazgovnrjala sc j c z učenci v obeli jezikih in ne glede na io ali so Slovenci ali Mdi-džari, so ji učenci odgovarjali v jeziku, v kalezem so bili vprašani. Pri naslednji uri jo bilo nekolika drugače. Predavanje je bilo madžarsko, povzetek pji slovenski. Izvedel sem, da je v prvem razredu osnovne noIo pouk v slovenščini, a v drugem \ madžarščini, V višjih razredih sta jezika enak uprav na. Otroci so se v tak način pouka Sc vživeli in so odnosi med njimi dobri. Jake Hd: bodo tudi kasneje, ko bodo skupaj delali in upravljali, dobm razumeli. Sprva je občutno manjkalo učiteljev. Zdaj je žc boljše, ker je na učiteljišču v Murski Soboti madžarski oddelek, ki usposobi učitelje zn dvojezično območje, V lendavski občini je iakili šol 12 s sto petdesetimi učitelji. Obiskuje jih okoli 3700 učencev, od teh jih je madžarske narod nusti okoli 1200. -Nova ti s la v a SFRJ je tako le uzakonila žc obstoječe stanje ne le im področju šolstva, pač: pa tudi v uradih, na sodiščih, v organih samo upravljan ja, v delovnih organizacijah Ju drugje. Prav 1dkn so vsi javni napisi, uradni akti kol npr. Ustava ,SB Slovenije, Star ni občine Lendava in poucbni v obeh jezik ih. Široka demokratičnost je močno pospešila razvoj kulturnih dejavnosti med narodno manjšino. Ml Eti lina in odrasli se najbolj zanimajo za dramo v madžarščini. Že io loto je bilo na tem področju kar sedem novih predstav. / delom ia- szJuja Fodorju; Dr. Szabo Juci so gostovali tudi v Slovenjem Gradcu in dosegli lep uspeh. Pri odgovoru na vprašanje, s čim se učenci ukvarjajo pri izven šolske m delu. je bil |ov, Banfi kar v zadregi, kako bi začel, ko je leh dejavnosti cela vrsta, Naj bo dovolj, fe jih samo naštejem.: dramatiki krožek, lutkovni krožek, Folklorna skupina, radin-amaterski krožek, matematični krožek, šolsko športno društvo, biološki krožek, pevski zbor, šahovski krožek, modelarski krožek in šolska zadruga. Posebej sc j c lov. lian F i zadržal pri problemu, kdikn in kam usmeriti udari e ljudi, ko končajo obvezno osemletno šolanje. Letos so priredili z učenci zadnjih razredov posebne razgovore, Učence usmerjajo v mehanizirano kmetijstvo in v industrijo, ki je v Lendavi precej razvita. Precej učencev bo slo tudi v srednje šole. V la namen bo strojni oddelek srednje tehniške šole, ki ga bodo ustanovili v Murski Soboti, in druge srednje šole dobile v novem šolskem letu dosti novih učencev. Tudi izotrr šuie ati mladina madžarske uaritdnosti udej-stltlljti v ¡teoilliih krožkih, /.elo ati zurrriilit iiidi j.li tehniko, j\'u if/ibd: Mladi radioamater Kiratif Jeno n šolskem radio k tabu btitn: ¿nuja n KirrbLur Končno je (n ¡mletje, čas oddiha. Vabijo planine, morje in novi kraji, Vxak se odloči pit Željah JP! možnostih. Večina naših mladih ljudi letuje nb morju. Ob vsej jadranski obali od tržaške i?ic*;c pn Valdoltri, Debelem rtiču, jiittaran.ii, Piranu, ob istrski obali, vse do Poreča, Rovinja, Pulja in dalje o oseh lepih krajih Kvarnerskega zalivu in na otokih. J.ipjti je o 7(> obmorskih iif 14 višinskih kolonijah v približno 250 izmenah letovalo več kol 15.000 mladine, Število feiotiiičarvejj leto narašča. Samo u Verudeli pri Puli letuje naenkrat do 1.500 ljudi. Za letovanje skrb e ose družbena organizacije. Seznam krajev, kjer mladina letuje, je osa k r> leto večji, Nekateri pa imajo poseben užitek v potepanju — o počitnicah si ogledajo lepote domovine od Triglava do lieo-grada. fiocitnice9 pftvitiileo • •» Foia: Slijjan KurhJer irjin: [j.iii¡Ni MiiškiMuvc Jugoslovanski košarkarji drugi na svetu V začetku maja s n nagi košarkarji po vestnih pripravah odšli na daljno pot v Brazilijo. Čeprav j c Jugoslavija v košarki drupa evropska sila, pred tre uti !cii pa jci na olimpijskem turnirju v Rimu osvojila šesto mesto, so naši ¡pralci šli na pot z majhnimi upi. tli! bi rala velik u&pcb, če bi osvojili peto ali šesto mesto na svatu,s $o izjavili preti odhodom. Taka oeena je Lila cisto realna, naj so vedeli, dn jih v Braziliji čakajo težka srečanja s svetovnimi košarkarskimi velesilami kot so ZDA, svetovni prvak Brazilija, Sovjetska zveza in potem še žilavi nasprotniki kot so Francija. Italija in Portoriko. Prvi nastop v zaključnem delu tekmovanja je odjeknil po vsem svetu. Naš nasprotnik je bilo izbrano moštvo ZD.\, ki ga doslej še nismo premaga lij saj veljajo Američani za eno najmočnejših ekip na svetu. Zgodilo se je to, česar ib n Iliče pričakoval: Jugoslavija je premagala ZDA. Uspeh, priborjen v zadnjih sekundah igre. je tein večji, če pomislimo na to, da so bili Američani pred tremi leti v Hitim olimpijski zmagovalci in so bivši svetovni prvaki, To je naj dražja zmaga, ki so jo doslej izbojevali naši košarkarji, Zdaj na svetu ni več košarkarske re-prezenianee, ki ne bi vsaj enkrat klonila proti Jugoslaviji. BotCIn so se vdali še Ttalijani in ko so se naši košar kurji pomerili s svetovnim prvakom Brazilijo, je bilo jasno, da nimajo od tega srečanja kaj pričakovati, Brazilci so igrali ob podpori 60 tis tič južnoameriških dlani, razen tega pa so šli v hoj spočiti, saj kot domačini prvenstva niso igrali v predtekmovanju, To je bil prvi poraz Jugoslavije na svetovnem prvenstvu. Zadnje vesli iz Brazilije so bile najbolj razveseljive, Francozi so morali na košarkarskem igrišču podpisati Jugoslovanom kapitulacijo, takrat pa je prišla na vrsto Sovjetski zveza, evropski prvak in naš zadnji ter najresnejši nas p rotiti k, Jugoslovani so v tej tekmi pokazali vse svoje znanje, trudili so sc do zadnje s ek n n d e, junak večera pa je bil Beograjčan Djurič« Zmaga nad Sovjetsko zvezo je bila krona jugoslovan-skili nastopov im svetovnem prvenstvu, Jugoslovani. so tako postali drugo najboljše moštvo na svetu in če no bi bilo prvenstvo ravno v Braziliji, 1 ji morda bili danes svetovni prvaki. To je največji uspeh v zgodovini jugoslovanske košarke, zulo j n bes edu ČESTITAMO p reina lo, Ce bodo Jugoslovani čez štiri lohi postali v 1 rugvaju svetovni prvaki, ne bo to noben čudež. Ljubljančan ioci Diliiett je s srpnjo igro zasfopcl po osem svetu LOS BASOQU KTBOl. ISTAS YUGOSLAVOS SON LOS SEGUNDOS EN EL MUNDO Ilace poco, nuestros basquetbolistas participaron en el campeonato internacional celebrado Cr: el Brasil, Furo a pesar de sn excelente preparación no se fueron muy animados a este viaje ton largo. La razón do sus pocas esperanzas fue el lugar que ocuparon hace tres años en ios juegos olímpicos do Roma, Entonces Yugoslavia, que os la segunda cu Eurojal, en basquetbol, ocupó el sexto ¡ligar. Foro ya las primeras noticias de Río de Janeiro fueron bastante más consoladoras do lo que esperábamos. Nuestros basquetbolistas progresaban de victoria en victoria. Triunfaron sobre los equipos de Puerto Rico. Japón y Perú. Al fin vencieron también el equipo de ios 1!. E. 11.1 . de Norteamérica lo que fue su más grande victoria. l’ianímente se midieron Jas fuerzas con e! campeón mundial, el equipo del Brasil. Tos jugadores brasileños fueron apoyados por 00 mil palmas de las manos latinoamericanas, Al campo vinieron descansados porque, siendo campeones, no tuvieron necesidad tic jugar en los certámenes preliminares. Asi sufrió Yugoslavia su primer y ¡a última derrota en el campeonato mundial-N nos t roa basquetbol ¡fitas vencieron en el encuentro con el equipo de la U. R, S, 3. logrando ser los segundos cu el mundo. Este fue el mayor éxito riel basquetbol yugoslavo en su historia. Por esto es poco decir "LES FELICITAMOS", Soška postrv MILK PAVLIN »Ribištvo jo najbolj dolgočasno oprav L In,« jo dejala Marička, ki ji ju Janez vztrajno ponujal vabo, da E)i jo ujel in potegni 1 v zakonski 6-tan. >Za vse na svetu ne bi sedela ves dan ob vodi in namakala trnek. Takole čakati, kdaj se ho k«ki ribi zljubilo kljuniti v trnek...« je nadaljevala med smehom. Zaman je Janez dokazovnl, da so ribiči prišli na glas kot najbolj leni športniki po krivdi beliča r j e v, ki po vos dan zares presedijo ob vodi in učijo plavati črva. Zaman, da je lov na postrvi in lipane nekaj čisto drugega, da je to naporen šport, ki terja mnogo znanja pa tudi sile in vztrajnosti. Marička mu nikakor ni hotela verjeti. Dokler ni zinila: : Radii bi te videla, kjikn naveličano sediš ob vodi in se jeziš na ribe, ki nočejo napraviti samomoru in prijeti tvoje vabe.* Janez je popadel te besede kot lačna ščuka tolstega klena. sHii, rada hi me videla? To se lahko zgodi, če greš z menoj. Z avtom se odpeljeva čez Vršič v Trento. Soške postrvi so posebno lepe. Ob bokih rjavo lisaste kot mar mor. Zrastejo tudi do meter dolžine . ..« »Seveda, ribiči In že te,:, je dejala Marička. Za predlog o idiotu pa se je se kar hitro navdušila. Janez je bil že v devetih nebesiii ob misli, kako se bo peljal z Maričko po lepi cesti. Sumu to ga je skrbelo, kaj bo, če nič ne ujame. Za vse večne čase hi se osmešil, z njuno ljubeznijo ne bo nič. Zmenila sta se za nedeljo zgodaj zjutraj. Marička poreče materi, da gre k teti mi deželo, da ne bo nepotrebnega spraševanja in vpitja. Dobit«, se pri zadnji t role j bušni podaji v Šentvidu, da ju kdo ne bi videl, ko se bosta peljala skozi mesto. Tisto noč Janez ni mogel kdove knj spati. Zjutraj se je zbudil mnogo prezgodaj, V naglici je Ktncial v avlo ribiški pribor, že prej pripravljen. Maričko pa je moral precej dolgo čakati. Prišla je s trolejbusom, otovorjena z nabrhlaikom jedače, Dobra gospodinja bo, si jo mislil, ko lako skrbi zase. Potem sta bržola po gorenjski cesti, prehitevala druge avtomobile in sc prijetno pomenkovala. Janezu se je mudilo. Računal jc, dft !j:> bolj verjetno kaj ujel, če bo dlje časa lovil. Komaj je sonce pokukalo izza strmih treiburskih gora, j c Jane./ J.e prvič vrgel umetno mušico v zeleno modrc valove Soče. Obut v visoke gumijaste škornje je racal po debelih kamnih in produ. Toda mn je odnašala mivko izpod stopal. Nekajkrat je obupno zakrilil z rokami, ko SC je ravno zadnji trenutek ujel. da ni štrbunku:! v vodo, Du ie ne bi bili kamni tako sluzasti.,, EIczhI j c po skal ali kot gams. se rinil skozi gosto grmovje, Maričk* pa za njim, upehana in opraskana, Janez p« je metal in metal mušico v vire, zatoke in tolmune. Kot zaklelo, nič, nobenega prijema. Opoldne st« se podprl« v senci košatega hrasta. Janezov obraz je bil mračen. Niti prijema. Marička pa je že vrtela jeziček in zbadala, zbadala,,. Nič bolje ni bilo popoldne. Sonce je naglo tonilo za hribe, iz struge so začele vstajati meglice. Marička je naveličana zazdeli a la in se stresla, potem pa je obleki« toplo jopico. ..■Nehaj že enkrat, suj ne bo nič. Imate žo vse ribe preštete. Saj imam konservo sardin s seboj, če se želiš najesti rib .,,t Janes! jo j« tolažil, ee izmikal in obljuboval, da v' mraku postrv najraje prime. i-Saj jc že in rak. Pojdiva, da bova kmalu v J j ¡i bija ni, da me mama tic ho sprale v ji Itt, kje srni se potepala.« *Se d eseikrat vržem, pa grev je Janez vlekel kot siar šk oren j. Že je bila spel ob bregu. Obležala je na boku. potem pa se je obrnila, da sc je zabelil njen trebuh. Ravno takrat je prišla Marička, d To je pa že od sile. Točno pol ure te že čakam na cesti.« >Raje pomagaj. Ro p rimi palico, da mi mrha zdaj ne uide. Ni ireba. bom že sam...c Zbal se je, da ne bi preveč potegnila in riba Ut vesela od ¡d a vala po toku, Z eno roko jc prijel za palico, 2 drugo pa je v zamahu odprl podme tal ko in jo porinil v vodo. Riba je bila tako utrujena, da se ni premikala, kmalu je tičala do polovice trebuha v mreži. »Lej ga šcienta, kako si dolga,« je tiho rekel. Janez jc sklenil, da jo bo kar vrgel iz vode. Posrečilo se mu je, du jo je zalučal na peščino. Planil je nanjo kot ris, preden bi sc utegnila zvalili nazaj k vodi. Zadnji trenutek. NyIonska vrvica se je 11 trga Iti pri trnku in riba je že začela opletati s telescu n, da bi -skočila v valove. Kar z rokami jo je vrgel še nekaj korakov dalje na prod, »Zdaj sva pu skupaj!« je kriknil, »Nikoli več ne grem s teboj, da veš..,* je dejala užaljeno Marička, 1’akoj potem pEt; Joj, kakšna riba. Pazi, dtt te ne ugrizne. Mnoge dežele poznajo baby beef iz Slovenije Daber streljaj severnejeod Domžal je Črnel«, Ondi ji' d povojnih lotili delovalo znano kmetijsko poskusno posestvo. N"u lijem so kmetijski strokovnjaki vzgojili več novih «ori in si pridobili precej izkušenj. Prod leti pa so tu začeli graditi \_eliki) farmo za mlado govedo. Gradili so hitro in že konec lanskega leta je lam stalo pet zaprt ih iti deset odprtih hlevov. V njih je hkrati 4000 tolci. Na Jeto pa jih lahko spitajo okrog 4400. Hlevi, zaprti s stenami z vseh »tirih strani, s n namenjeni mladim teletom, težkim do 200 kg. Vsa težja teleta pa odpeljejo v odprte hleve. l’i s o kttki h 500 metrov prof od zaprtih, Kraju pravijo Krčevina. Pogled nanje iz bližnjega gozda na lirtEičku. ki ga kaže 1 udi naša slika, je izredno lep. Polepšajo ga še zlasti zasnežene Kamniške planine tam zadaj in obsežni gozdovi vseskozi do Menine in "kolike planine- Cesto med hlevi so tudi asfaltirali, da ne bi globoko Muto oviralo prevoz krnic, živali in dela sploh. I arimi je zgradil ljubljanski agrokombinat, i.i ga ti \ ršfjj tuo med naj večje slovenske kmetijske organizacije, ker potrebujejo na njej veliko odstavljenih telet, jih kupujejo domala po vsej Sloveniji, predvsem pa od prekmurskih iit dolenjskih kmetov. Vsaka pasma goveje živine za pi ta nje ni primerna. Najbolj tisi reza simentalsko (živali z bolimi in svetlo rjavimi lisami) in sivo rjavo govedo. Prvo prevladuje na Štajerskem in v Prekmurju, drugo pn im Dolenjskem in Primorskem. Neprimerno za takšno pitanje pa .je gorenjsko cikasto (z belimi in rdečimi lisami) govedo. Čeprav so farmo dogradili šele luni decembra, pa jso v prvih zgrajenih hlevih spitali precej tolci na ložo 5H0kg. Predlanskim so na primer prodali 2040 za baby bee F spitanih letet, lani pit že 48H2. Vse le živali so leta 1901 prirasle za 957.600 kg, a luni za okoli 1,8 milijona kg. Nakupljene so telltale blizu lUOkg, vsak dati pa so pridobivale po 989 gramov mesa. Priraščali j e sc td zmanjšalo niti v letošnji najhujši zimi. ko je temperatura padla eeio na. minus 24 stopinj Celzija in sc ni živo srebro dvignilo nad ničlo skoraj rucscc dni. /uto bodo zn živali v pitanju tudi v prihodnje gradili cenene odprte hleve. Kakih. 15 kilometrov zahodno od Črnela, med Šmarno goro in Kranjem, v tako imenovani kranjski ravnini, gradi ta kombinat še eno tovrstno in še večjo Farmo. V ujej bodo na teto spitali Celo 6000 telei. Blizu tamkajšnje vasi Smlednik že stoji Ose rit hlevov, prav toliko pa jih bodo še zgradili do 29, nov. letos, ko naj bi farma začela obratovati s polito zmogljivostjo. V enem odprtem hlev ti je lahko 450 neprivezanih telei. Smlednišku Farma bo veliko modernejša od črnel-ske. I'n gradnji hlevov in Farme upoštevajo Odpri hlpo v, Jc-inFrrrt podom o srnidff/nt.ižrm pifulUču, J' vsakem takem hlevu pitajo 450 ie/et xhu Cuk \ se je bj]o pozabljeno. Janez je kar pokal od ponosa. Petinosemdeset centimetrov. Skoraj bi bil meter prekratek. Pa s predvrvicb (1,20, Ce bi me kdo videl, bi prišel še v .Ribiča'. Potem je poiskal trnek, za]>et komaj za milimeter globoke v spodnji ustnici. joj, [M komaj pid centimetra dolg trnek.,, se je čudila Marička, Znati je ireba,< je odvrnil Janez in se ¡Urokov tijaško nasmehnil. Ko sla pozno ponoči prišla do njenega stanovanja, je gorela v njem še Inf. Mama me čaka. Zda.i bo joj.* se jc potožila Marička. . A|i grem lahko s teboj- Opravičil bom tebe pa tudi sebe ., ,-t »Pa pojdi. Janez jc bil naslednji dan povabljen na kosilo. Razumljivo je. da sc je vsa zadeva končala s poroko. Kadar sc je pozneje Janez hvalil s soško postrvjo; s svojo na j večjo uplenjeno ribo, so mu drugi ribiči med smehom govorili, da j:u Janez ugriznil v trnek isti dan kot postrv. Marička pa nikoli ni bila huda na Janeza, kadar je še! lovit ribe, Inko kot so mnoge druge žene. £c sama je hodila z n j itn in mu pomagala jemati ribe iz vode, NnjrEije pa jih .it: pekla na žerjavici kje blizu vode,,.. S- i J'üriiiu /ai [.n i ulije bubi/ beef mi f'rnetem fot»; Tout Cul; namreč vse izkušnje, pridobljene v Crnelem. hi so strokovnjaki večkrat ugotavljali, da nasiii. po ločini slama, zelo pod razlijejo pitanje. Lansko jesen in letos jo na primer plačujejo po 20 din kilogram. Da lii se tako velikim si roškem ognili, so v sniledni.Skih udprliii hlevih po zamislili strokovnjakov začeli gradili leseni pod. Fosebne, osem centimetrov debele obžagane lulve pričvrstijo tesarji meter nad zemljo tako, da je med njimi 4 cm praznega prostora. Skozenj pada gnoj in na letvah leže živali vedno v čistem. Naslednja, še večja pridobitev, [jo n v torna -iično krmljenje telet, ki ga uvajajo. \ Crnelem krmi en oskrbovalce ali oskrbovalka 400 500 telet. Krma seveda ni zelena, pač pa suha, izde- \mlrilmo urejeni filent omogočajo, (h lahko oskrbuje 2M Met en nam (klavec ]r,J TuliL. Clii Inna v ljubljanski tovarni močnih krmil iz žita. oljnih in bučnih tropin, mesne in krvno moke, vitaminov, rud ni n i tri. Vsebuje torej vse sesia-vine. potrebne živali za iiilro rast. Ker |va je treba d vu k ral dnevno vsi pa vati v krmilna korita močim krmila in dajati teletom vodo za pitje, en oskrbovalec ne more nakrmiti več živali. Na smledniški farmi p.-i bo na enega človeka odpadlo kar okrog 2ÛO0 telet, Živali se bodo krmile same, prav tako se bodo tudi same napajalo, V ta namen pripravljajo a v loma! i čile krmilnike, v katere h id o lahko dali Iri kubični1 metre krmil. Namestili jih bodo nad krmilna kori la mi vsaki strani odprtih hlevoi. Vsak oddelek (boks) bo imel en krmilnik iti 15 ali H> živali h oddelka bo po volji jemalo in jedlo krmila. Krmilnike bodo predvidoma morali polnili vsakih 10 dni Vendar to delo ne bo opravil oskrbovalec živine. Jz tovarne bodo pripeljali z avtomobilom krmilu in jih s puha [rukom potisnili v krmilnike. Podobno bo ■/. tul pa j an j cm. Po sredini hl.evm grude korita, V im j o bo dotekala po vodovodnih ceveh voda. "Jako imajo teleta na razpolago vodo na nasprotni strani krmilnega korita, [’oskrbeli so tudi za (o, da voda v vodovodnih ceveh pozimi no bo zmrzovala. V ta namen so jih ovili z azbestno volno. Smlednišku farma Ema tudi 200 ha zemljišč. Okrog 150 ha so jih pridobili s krčenjem okoliških manj rentabilnih gozdov. Na teli zemljiščih iti v dograjenih hlevih, v katerih že pitajo 2200 telet, delu 40 delavcev in strokovnjakov. Mod stroji imajo 10 traktorjev in štiri silosue tor žitne kombajne. Dva agronom« skrbim za prehrano živali, veterinar za njihovo zdravje, šli rje kmetijski tehniki pa za mik n p telet in ¿¿i pridelovanje rasi lin na njivah. Oskrbovalci živine zaslužijo mesečno 51)—50 tisoč din, odvisno od prirasta telet. Teleta, 6pitnim s krmili im lch dveh farimtli, dajejo najboljše meso. l’iiancL1 izvažajo v Italijo, Anglijo in nekateri1 drugo države. Zadnje mesece jifi je p h začelo kupovati tudi ameriška vojska, IVAN TAVČAR r jesen! (Odlomek) J-L'Iiivci bfdu! Kelvilo pod Blegošem liri til vasica srédi rodovitne ravnine, kjdr pridobijo prebivalstvo svoje življenjske potrebščine. Céinja je glavno drevó in spomladi je krajina povita 7. béliim vénci. Tiídi óreh je tü doma leí sáii njegov slovi pn vséni pogorju. V tem pogorju sera preživel otroška léta. kakor živi mlade ptica v gnéz.du. 7, naravo skupaj smo ürú.ili in ína sum se čutili / lijó! Zu(ún:j me ftíli Tefe nuzáj v rfljsLni svét i 11 ijü me bu sililo, duklér ene bódo nrige neutle! Kádnr zópet pridem v rojstno krajino, me v hípu obda jo otroška lútu. Ysl ti spO-tutu i mrgole prod dúEo, teiésu po je, kakor bl se k opal o v bistri in akrepÉeváLní vódi, RAvuo lukú je hitó tístí dan, ko sem hodil proti Jelovem bfdu, Meliki spornin¿ so hh> objemali, , Ned Lovskim bfdom je priččl kázati svúj obraz slúrí nas Bléguü, a tik njčgu je Čepel okrogli Koprivnik, izza katerega se 1ukó rádi privlečejo črni ablnki, dñ namočijo polje, kridíir ji; llájmtmj trébu. Takrat je v traádje stopila Ljubljana ¡d v strón so stopile vat skrili, ki grenijo življenje po mcsrill. nfllKKdlllllN M) Eiffli m II (A í regí lien t) IVAN TAVČAR (ÍS51, i’uJjnrte nad Škofjo Loka — 1921, Ljubljana) it di Slovenian writer and politician. He played dia important role in Slovenian liberalism and mas ;j realistic portrayer of rttiffr life arid people, His description of Poljane landscape and its woods is pure poetry. His best works are file story Blossoms in Autumn, a hymn to his native land and rural life, and (he noori Chronicle of Visolco, a portrait of the life on trim farms at Vlsoko at the time of the Thirty Tears' Ik'iiT ami after, Hr is buried at Visoko in Polja pec Valley. Jelovn bndol Just at the font of B legos is the little village amidst the fertile plain where people grow their necessaries of life. Cherry is the main tree and, in tEic spring, the country -is wrapped in white wreaths, Walnut, too, -¡5 a native here, and its fruit is famous in (lie highland. In this highland. I sjiciit my childhood as a young bird in its nest. We grew with nature feeling in harmony with it. That is why every thing impels me to go back to my birthplace, is going In lure me there for as long as my legs can curry me. Whenever I come to my unlive place, I get enveloped in my childhood years. AH those memories surge in my SOnl, and my body feels ¿is though it twilhed in [dear. invigorating water. I tins it was on the (Iny when T was walking toward Jckrtro Lnln, enveloped in soft memories... Our old BlegoS emerged and showed its face above Lovsko brdo, and close to it. the round Koprivuik. From behind of which bbick clouds like emu Mating, soaking the fields when they need it least Thun Ljubljana remained in the background and all the worries which embitter life in towns stepped aside. Translated by Pi, ViiojuviE ¥1 »rt'K dv rtftHÍti (Fragmento) IVAN TAVCAR Í75.íí, Poljane nfld Skofjo Loko — 1921, Lju bljaría) filé escritor y ¡HilítiCo, siendo Una personalidad del liberalismo. — Narró en forma realista la vida del campo y íuí gentes y también la naturaleza de Poljune y sus bosques ermnirtiéndnse en su rltós expresión descriptor. Sus mejores obras son las noticias >Cbefje n jeseni* (Flores de otoño), canción n sn lar natal y a ¡a oiría campesina y * Visos tu icrtutffrflv (Crónica de Visoko} en la qtle describe ¡a oida de dos fincas durante los íucefos de la Guerra de los Treinta dhos y los sl^nfenfes, Su* rcjfns yacen Sepultados en Pisokn en p¡ orille de Poljane. ■■■ Jetara lirdnl justo bajo del Blogns se encuentra esto puéblalo en mciLiu ilt> mu: Fértil llano ni, donde la ■población recoge su sustento diario. El cerezo es el principal árhol y en primavera la región ijiinlu envuelta en ramos blancos, También el nogal es del lugar y su frulo es conocido en toda la monta ita- En usas Aiurrss viví mí niñez. como vive el pb chonzuelo en su nido. Con Iti nalu ralezu erecdmím juntos y nos sentimos ella y yo: uno solo. Pot eso, tocio me fuerza a volver ni lugar clon de nací, él me atraeré hasta que mis piernas me; sostengam. Ciiendy vuelvo a mi (ierra unía]. me siento r1 instante cautivo .por Ioh reeueríkis de mi infanoÍB. Todos ellos se juntan en mi mente, y mi cuerpo se siente como hallullo ]jor u tt ugtrji olera y Tnii'lagrosn. Igual sucedió aquel din, cuantío caminaba hooin Jelevci brdo, Suaves recuerdos me uhmzahuu ... Sobre el TyOvsko breio comenzó a mosirur Sil rostro viejo H LcgoS, junto ji él osla luí acurrucado el rechoncho Koprivirik¡ detrás de él, muy frecuentemente se agrupan nebros nu Bu roñes, que remojan el campo cuando es ínculis Eieeosar to. Kei tortees me olvidé de J,jubljana y de ¡odas Sus preocupaciones ipic umnrgíin Eji rirla en las ciudades. Traducción: A. GrC^urLE Fleur* cu tdifiiiriiir (Kí trait) IVAN TAVČAR (18fi, Poljane nad Skofjo Loka — ¡923, Ljubljana) e.xt un écrivain slooène et un homme ¡ndi-tique. Il fui une personnalité importante ifit libéralisme sîooriti', H fut peintre réutiste de îa nie paysanne et des paysans. Ses œuores tes plus belles surit le récit Fleurs en automne, un chant dédié à lu contrée Hulule ei à lu paysannerie, et Je roman £a chronique de Fj'sofcu, fa-bteuu de lu pie de deux fermes à Fisoka noce les événements de lu guerre de trente ans et uprès. ¡1 est enterré A Visoko drins lu oaifét de Poljane, jelovo brdol Ce hameau est blotti juste au pied du Blegos au milieu de la plaine fertile, cil la ¡»pu-btiün produit ce. rpi'il lui faut pour vivre. Le cerisier est l’arltrc principal et uu printemps b région est enveloppée de blanches couronnes. Le noyer aussi est loi ch™ lui et son fruit est renommé dtins toute kl contrée montagneuse, Dans celte eontrée j’ai passé mes années d'enfance, Domine un jeune ni seau vit Huns son nid. Nous avons grand: citscmiblc ureC la Un ton: et nous nous son lions un avec cllel C’est pourquoi tout me pousse à revenir sur mon sol un lui et j’y serai poussé tant que ruas j a tubes me porteront’ Quand je reviens dans mu contrée natale, mes années d’enfance m’eu tou nuit en Ul) fli s tant. Tous ces Sou v nuire fourmillent devant mon âme et mon corps se sem comme s’il se baignait tbus une eau limpide et rafraîchissante, C'était justement ainsi h: jour ûù je mu reliais vers Jelovo brdo. De tendres souvenirs m'embras-saienit,.. Au-dessus de Lovsko brrlo, notre yïcujî BlegûS CouiiEiciEfa à montrer son visage, et j ILS Le à côté rie lui élu h accroît pi le Koprivnik arrondi, de derrière lequel les nuages noirs aiment tant it arriver en se traînant, pour arroser [es champs quand c’est le moins née es h a ire. A en morne n l-l à, Ljubljana passa à S’urrièm-plEin et le us les sonéis, qui rendent la vie amère dims les vrlina, se mireni à l'écart, J'fui lu il pur V. JrsiMiik. iivrbtftb I iifpii (Ein Bruchstück) IVAN TAVČAR (1851, Paljime nad Skofjo Loko — 192t, Ljubljana) ist ein slowenischer Schriftsteller und Politiker. Er war eine bedeutende Persönlichkeit in der y.p.it des slowenischen Liberulismus. Im realistischen Stil stellt er das Bauernleben und die Landleute dar. Mulerisch schildert er die Xulur im Tal neu Poljane. Seine reifsten und künstlerisch kostbarsten Werke sind die Erzählung Coetje l> feseni (Herbstblüten) und der R&manVisoika kronika (Die Kronik von Vlsoko). Das erste ist ein Labgesang ah die heimatliche Landschaft und das liutiernleben, das zmeite. die Darstellung zweier Landgüter auf Visoko, einem Dorf in der AiiJig rr>n Puijsnp, auf dem Hintergrund des dreißigjährigen Krieges. Auf Visoko, im T/d non Poljane, liegt er begraben. Jelovo brdo! Gerade unter dom Blegoš stärkt dieses Dörfchen inmitten einer fruchtbaren Ebene, wo sieh die Bevölkerung das Für den Lebensunterhait Nötige erwerben kann. Unter den Olmtbiiiimen nimmt der Kirschbaum den ersten Rang ein und im Frühling ist die Landschaft wie von weilten Kränzen umschlungen, Audi der Null bau tu fst da heimisch und seine Frucht stellt im ganzen Bergla nd in hohem Ansehen. F ii diesem Borg html rcrlcbii: 'teli meine kim terjali re, so wie der Jnpgvogel in seinem Nest lebi. Aufs nngsfe nvit der Natur verknüpft, wuchsen wir auf und fühlten uns iiins mit ihr! Deshalb drängt mich alles zurück in du* Land, in dem ich geboren war, und diesem Drange werde ich nicht widerstehen können, solange mich imrinc Fülle halten! I tu mer wenn ich in dieses Land zurilckkehie, umflu teil mich ntigenblick!ich meine Kinderjahre, All die Erinnerungen drängen sich wimmelnd vor meine Seele, der l.eib aber fühlt sich wie gebadet im klaren und e'rqurk-kenden Wasser, Gerade so war es an jenem Tag, als ich gegen Jolovo brdo schrill. Weiche Erinnerungen uinktisten mich.,. Oberhalb Lovsko brdo tauchte unser alter Blegoš auf und trug uns sein Angesicht zur Schau und dicht Ein seiner ¿eite ItOcklt: der runil küpfige Koprivnik, hinter dem sc gern schwarze Wolken herauf ziehen, um die Felder einzuwässern, gerade wenn dies am wenigsten erwünscht Ist, Damals rückte Ljubljana in den Hin (erg rund za rück, und alle Sorgen, durch die rlns Leben in der Stadt verbittert wird, miiittcn weichem , , UbcTüirLzl Tu ui Dura Yumnk EXPLANATION OF THE TEXT praznil beseda — Eitl word krajina - borderland, land;ca|>e (painting); in pastas of some rejioiR in Slovenia: Julijska kraji im. Sli h ji k najin a, hi-c'151 krajnim, ete. pokrajina — province, region, landscape eno smo čutili z njo — we Mt oneness (in harmony) with it dokler me IkhIo nope nosile — as long ns my legs časi carry (sugjpon) me zopet, spe-t -- again hiioiiri. ratmi n. fi'in, — iho plain raven, rival n, Fern, — tlier level, a degree oF height raven. i-acura. ram10 adj. level: level ground; straight: fl straight road: flat: LL fhiI roof. rauiu> adv. - ravno oh desetih; exactly at tO o’clock; ravno zdaj: right now; ravno Uiin: right there; ravno prav: just right; ravno je pritel: he lies just come. ANOTACIONES AL TEXTO Vasico: es diminutivo de vas (pueblo, aldea), El diminutivo riel sustantivo femenino se forma en la mayoría de los Cilios-, mi Lidien do ni sustantivo í[UC termina rn consona lite I11 desinencia -icú (vjih-ích) y si terminu en vocal. quitando ésta y Hundiendo a la radiral la desinencia del diminutivo (žena; žen-ica}, Ha van — rHvnina: ambas palabras significan I lanura ravén: nivel: rifen: llano, plano, igual; ráviiO: osa eta men le. prce i same el i e krajina, pokrajina: región. paisaje ¿ulili Lino: sentir Jo misino; arm smn čutili i, njO: sen tin mils In in i h ir o i[uc el hi dokler me borlo jinge nosite.: h a« ta (| ur me lleven hw pies, ti usti* que pueda andar zopet, spel: dos Acepciones iguales (de nuevo, ntTJt vez) h topiti v ozadje: pasar u segundo plano, quedarse en ]p smmib-ra v stran si opiti: apH-rinrse, poneTse de Indo rail: el término mil, tiene muchas acepciones, tomo ser: rad imeti: querer; gustar (una comida) rad delam: me gusts trabajar rad te vidim: me guata verle Niii pride: gusta, venir, suele llegar radi se prÍTltseju: suelen acertarse EXPLICATION DLI TEXTE ra v tla, ravnimi — Ijl platno. nu terrain p la L vasica (diminutif de mis: le village) — 1111 peli! village, un hameau. življenjske potrebščine (pl.) — le nécessaire vital, ce qu’il Faut |H)nr viivre. krjljinu, pokrajina — région, contrée, paysage češnja — la, cerise, le cerisier — oreh — la unis., le noyer. Générale mont j 1 uns avons ou Slovène le même lliïlll pmr l’arbre fruiiicr ri le Fruit, IHigurjc — la chaîne de montagnes, lp contrée itioniajyuense- 1)1 ič (m). ptrica (fi — Toiscnu, in euo smo se čutili z njo — et un nous nous soûlions avec elle, torej — slone, par conséquent, va torej — po u r -cela, pou j- cette miaou, c’est pourri uni, pur emuséquont. dokler me Ivndu ru*ge nosile — tiuil que les j a tubes tne porteront. s tu ri naï Blegoš naš stari Blegoš ■ nnln: vieux Blegoš [h: p L lis haut sommet ■ IW12 m — des hauteurs de Škofja Luka), privleči se ■ - arriver e n traînant. SPRACHLICHE BEMERKUNGEN ZUM TEXT Ravan, ravni, Za ravnjo; ravnili!* (-e); Mac ti turni, ebenes Lund. Ebene življenjska ni vi: n: der Libtmttudtsd konferenca na hej j višji ravna: Spatzenkoiifcrenz. raven — eben, fl-ach, gerade - nicht k ra umi; ravna črta — cine gerade Linie ravno -- eben, gerade, ausgerechnet; ravno ob 211 — gerade um 2h ravno tum — eben dort: ravno zdaj — oben jetzt; ravno tu kr) — geradeso krajina — die Gegend, die Landschaft pokrAjina — die Lmndseliüfl, der Landstrich, die Provinz; gorska [Hjkrajiua — das Berglami; pokni-jinski slikar, krajinar — l.ainisetiaiLsmaler in DUO suit) SC Čutili z liju (/, naravo}; wir fühlten, dall wir auch ein Teil dieser Natur sind und zu ihr gehören r dokler me borit) noge nosile; solange ich werde noch gehen, mich hu wegen können zöpet — wieder, nncliinuls; zopeten — fibermalig-spčl — wieder (in der Literal Ursprache gebräuchlich); spei ki spčt ■■ - einmal über dns sin de re l’ROHIH 't.\ VAŠ DtlMEWin V ÑPAYÑf’lYI RODNA GRUDA mi je ido vleč, saj vsakdo v tujini .rail prebere kaj zanimivega in vi rti k uk sne lepe sliki' iz rodnega kraju. Zena je posebno vesela, d n site izdali UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA in prosim, da mi poli jote učbenik v španščini. Pošiljam vam, dve fotografija iz doline MuskuTiidi, Na prvi je jezero, ki je dolgo 50 km, približni) au sredi jezera pu j c otok v obliki srca. Vrnili ji' temno modra, obfila pa. je zaraščena z drevjem in banih Usom tivko, daje ležiko prehodna. Na drugi slruitii jezera vodi avtomobilska ra*ta pod Tronador jem, ki gu vidite ■ju drugi sliki. Ko utegnem, vam bom napisat le kaj več ■£> leh Zanimivih krajih. I.op pozdrav z najboljšimi željami zb vaše uspehe JAtíuhít Bacvr in ítnrííifcíir d jjrjtfldiii kulturni zapiski Jugoslovanske gledališke igre Maja su bile v Novem Sadu osme j tigos lova liski' gledališke igre Sterijino pogorje. Ob otvoritvi so slovesno odprli razstavo Miroslav Krležu na jugoslovanskih odrih . O Miroslavi! Krleži je govoril književni k I) ušun \T či | j ¿j. Navzoča sta bila predsednik Izvršnega sveta Vojvodine Djurica j oj ki e, predsednik Slovenske akademije znanosti m iinidnosli Josip Vidmar in mnogi elrn^i javili delavci iz vseh krajev države. M a letošnjih jugoslovanskih plodni iški h igrah je nastopilo enajst gledaliških ansamblov z enajstimi deli; od tega sedem sodobnih domačih dram, cmi odrska adaptacija in Ir! dram« Miroslava Krleže, Za najboljšo predstavo v celoti jo bila razglašena odrski! realizacija drame Mi ros la v a Krleže 3>V agoniji*, ki jo je odigralo Slovensko im rod im gledališče iz Ljubljane. Prihodnje leto nameravajo to predstavo uprizoriti na festivalu malih odrov v Sarajevu, kakor uidi na vseli naših gledališčih, kjer so možnosti za ta. Ob zaključku so podelili nagrade za najboljši dramski tekst, za uspešno odrsko adaptacijo in Stane Sever Saoa Severjeva za najboljšo režijo. Podelili so iudi pcf nagrad za najboljše igralske stvaritve — od teli sta dve dobila člana ljubljanske I) rani e in sicer Sova Severjeva za vlogo Lavre v p reda ta vi V agoniji,- In Sinu c Sever za vlogo barona Lambacho v ¡sil predstavi, Igralka Sava Severjeva je prejela še nagrado ljudske univerze v Novem Sadu. PRVOMAJSKE NAGRADE ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE: Ob letošnjem Í, maju je Združenje dramskih umetnikov Slovenije že petič podelilo prvomajske nagrade. Posebna komisija si je ogledala sedem predstav v Celju in Prstu. Nagrajeni so bili; Miran Herzog, režiser Hrume SNG v Mariboru. Branko Gombač, režiser Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, Marjanca Krosi in VhIoiIjh Peer. igralca Slovenskega ljudskega gledališča Celju; Modos( Sancin in Jožko l.ukirz, igralca Slovenskega gledališča v Trsni. Slavko Strnad Celja pa j n prejel pohvEilo- Prvomajske nagrade in pohvale naj bocio predvsem moralna spodbuda, za nadaljnjo val rajno In požrtvovalno delo listih gledaliških ustvarjalcev, ki delajo izven republiških središč. RAZSTAVA BOŽIDARJA JAKCA O POTI MA ZASEDANJE ANTIFAŠISTIČNO*! V JEČA NARODNOG OSLORODJENJA JUGOSLAVIJE: V Spominskem muzeju zgodovinskega ZUSedu-nja A V ¡M O j v Jajcu so tresli maja odprli likovno galerijo z razstavo slovenskega alt kurja Božidarja Jakca. Slikat' je sam potoval s skupino slovenskih dclegaioi na zasedanje AVNOJ leta 1943 in je s svojo umetniško roko upodobil to pot. Na razstavi jo devetdeset dok večinoma dokumentarnih slik * avnojske poti, nekaj pa je tudi druge partizanske grafike, Nekatere portrete slovenskih delegatov, ki se mu še manjkali,, je Božidar Jakac izdelal posebej za io razstavo. Ob otvoritvi galerije v Jajcu je izšel poseben katalog s številnimi reprodukcijami, Jakčevimi zapiski tor uvodnim posvetilom Josipa Vidmarja. RAZSTAVA AMERIŠKIH KNJIG V LJUBLJANI Mu ja je bila v Ljubljani razstava ameriških knjig z vseli področij ameriške civilizacije. Poleg knjig smo si lahko ogledali tudi revije: tehnične, strokovne z vseli področij znanosti,pa tudi poljudne. Razstavo je pripravila ameriška ambasada v Beogradu za nirsfa: Novi Sad. Ljubljana, Skopje, Titograd in Sarajevo, luke prireditve so vsekakor pomembne za mednarodno širjenje kulture. SLOVENSKA FILHARMONIJA V CELOVCU: V okviru redne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je gostoval v Celovcu orkester Slovenske filharmonije. V veliki dvorani Doma glasite je priredil simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Izvajali so ničla Primoža Ramovša, Sergeja Rahmaninovu in Lel ra Jjiča Čajko iškega, kot solistka je sodelovala mlada pianistka Dubravka Tomšič. Publika, meti katero so bili tudi številni koroški in naši visoki predstavniki, je izvajanje gostov nagradila z navdušenim ploskanjem. Po koncertu je priredil deželni glavar Ferdinand Wedenig v reprezentančnih prostorih deželne vlade sprejem za umetnike in uradne goste iz Slovenije. Zahvalil se je orkestru Slovenske filharmonije za izreden užitek, ki sc ga nudili poslušalcem s svojim izvajanjem. ■ Kulturno sodelovanje je pravzaprav naj višja oblika aktivne koeksistence dežel — nastop orkestra Slovenske filharmonije v Celovcu je ponoven dokaz za to. V POLETNI TRAVI je naslov pesniške zbirke, ki jo je Cankarjeva založba izdal j l (uredil Drago Sega) ob petdesetletnici slovenskega pesnika Matejo Boru. Pesmi so izbrane iz vseh dosedanjih njegovih pesniških zbirk: Previharimo viharje, Pesmi. Bele vode. Bršljan nad jezom, Sled naših senc in Sračje sodišče. O Mateju Boru smo po vojni rekli, da jo pesnik borbe, ki se je z vso mlado silo zagnal v hoj za svobodo, pisat ju se bi E, Njegove partizanske pesmi st» vihrajoče, ognjevite in marsikatera je postala tako rekoč ljudska Jasi. Upor in vera v svobodo, ki sta živela v slednjem pravem Biovencu, sta v njih dobila svoj izraz. Nekaj let kasneje srno rekli o Boru, da je tih pes: lik. globok, nevsiljiv izpovedoval ec svojih čustev in misli. Danes pa lahko rečemo, da je Malej Bor čustveno in miselno eden naših najmočnejših pesnikov, \ njegova pesmi se še čestu vračajo motivi i■/ vojne, a ne več zalo. da bi podžigali v ljudeh upor, pač pa da bi izpovedovali, kako j c bilo. Pesmi o oirotili, ki so jih iztrgali staršem in odpeljali i neznano, e materi, ki išče sinu, padlega partizanu, P kurij-ju, ki mg je bilo šestnajst let, ko je padel, o ljubi, ki se jo ubili, so najžlahtnejše balade, kar jih imamo Slovenci iz grozni pretekle vojne, če ne na j le pie V slovenski literaturi sploh. Potem so tu Borove ljubezenske pesmi, tople L n strastno šepetajoče koi morje, ki so ga polni', V njih ji- obala, kjer čaka lia ljubo, je ekvinokcij, ki vali temno vodo po k ¿i nalili, starka, ki nabira ob morju suhljad» in pesnik s svojo ljubo. Posebej se moramo ustaviti ob ciklu pesmi z bol ečo sodobno vsebino >Sel je popotnik skozi atomski veki {Tri pesmi iz cikla so bile prevedene in objavljene i knjigi An Anthology of Modci'ii Jugoslav Poetry in ena tudi v Review ob poročilu o knjigi), kjer pesnik prizadeto in vendar razčlenjujoče opeva človeka dvajsetega veka, kako blodi po asfaltu, mimo bobnečih strojev, skozi radioaktiven dež in išče zelenja in sreče, kor mu V prsih še bije srce. Matej Bor piše tudi otroške pesmi, Inko drobne kot je jamica v otroški bradi ali bleščeče koi perje pisane ptice na soncu. In odrska tlela! Menda ga ni našega človeka, ki ne bi poznal njegovih medvojnih Rnztrgan.ee v, Težke ure. Vrnitve Blaženo v ih, Pa tudi v novejšem čtisu zasledimo na odrih njegova tlela kot so \caoljc v akvariju ali Pajčolan iz mesečine. Zu zaključek savno še drobna misel: V delili Mateju Bora je našla ujiša sedanja sl varnost svo j umetniški obraz. MATEJ BOH A WANDERER WENT THROUGH THE ATOM AGE A wanderer went through the atom age and from a height looked down —■ inhere the atom age la}/ — all around, «? far as the ef/e could reach concrete and iron, — iron and concrete, all possible shupes dimming long, inunooahle shadows from neon light it serous time. '1 he wanderer looked, and at (he thought of hum superfluous his heart mas amidst all this, he shed a tear. The tear fell upon the ground, and ¿1 little bird that stood (here drank it, and Jiaoing drunk it, said: sTour tear is hitter,-1 tl know«, ?AVhfj is it i^o bitter?« Hut eoen before the wanderer could say his usual sdon’t know* the bird wax /lead. He /ticke Ljubljani ter kasneje obiskoval it' specialko za zîîJno iirÀidrïirjfi. fčrf je zapimrsijo nu gimnaziji, nižji gimnaziji in (rut leta 1955) ria osnovni ioli. Od leta 1961 dalje je prejel številne nagrade, fakti 1, nagrado za slikarstvo i ji ruškem salonu, eno izmed šestih nagrad za slikarstvo Nit medimroclneni bienalu n Parizu, I, nagrado za slikarstou na beograjski razstavi ’j.VOfi [J rfe-lih /rkoitiiiJi umetnikov Jugnslnoije.t in nagrado Prešernovega sklada, ruzsiaoljul je samostojno 0 Ljubljani, pici Reki in Zagrebu., z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi umetniki ?i« številnih repreient¡¡(ionih razstavah doma ¡n o tujini ud ¡'okiti do Rima fJi mi Aleksandrije tio Stockholma, letos po zastopa Jugoslavijo p?a mfiijrjirpjffrHim bienalu o Sao Paulu v Rrnziliji, Marko Šuštaršič: Pokrajina in pohištvo, Olje i960. Kliše je ¡asi uredništva Likovne revije Umetniki niso niti najbolj osebni ljudje med nami nit.i največ ne sanjajo — vsi imajo domišljajo in raniiovrstne predstave — a umetniki v rtizločck z amini svojili sanj in želja ne pozabljaj o in udi ne trošijo za vsakdanjo rabo, mn-pat j ili (s tistim trdim delom in bojem, ki jima pravimo iskanje resnice in odkrivanje sobe in svojega razmerja do .sveta} ohranjajo, čistijo ir posredujejo drugim. Maj so potu. ki jih ubirajo, Sc tako n ud ir na od listih, pu katerih hodijo znanstveni k i, v nečem nas umetniška ustvarita v podobno obogati kot delo izumita!jev in raziskovalcev: skrile rejnice prihajajo na dan, naključja se uzakonijo, protislovja podpirajo ir krhka ¡minljivost dobiva trajne oblike, 'J’udi Šuštaršič nam iz brezbnežnega sveta, ki ga doživlja, ki mu sluti prclckinsi in prihodnost, lušči miniaturno, enostransko pa kij uh temu verno podobo živi j cm ja, v kateri je (akd kot v vsaki resničnosti, mnogo pomembnih podrobnosti in samo navideznih nasprotij: ploskve so hkrati prostori, oblike so znamenja, Ju tke ljudje, barvni sestav je napev in podoba izpoved. Iti obratno. Glndkn platna bo tihi vrtovi, v katerih vsi ljubimci tega h veta doživljajo slast gledanja, veliko in obenem tiho razkazovanje čustev in občutij, Fo je umetnost; občutljivost, ki doživlja druga telesa kot svoj lastni jaz. A taki so tudi vsi predmeti: vsi so igrače, ki se z njimi igrajo otroci, jim daj tj q nova imena in jih ljubkujejo, igrače, ki til; tem ljubkovanju oživljajo in naposled tudi same spregovori, l\ropsks umetnost jc od Giotta sem vedno bolj zavestno gojila to toiuiko gledanja-:. Če so v stvarnosti vaekdar gledali ir sc spogledovali samo l judje in živali, so nas ir, človeških upodobit e v najprej zrli bogovi, nato ljudje, pozneje tudi predmeti in naposled same oživljene obliki: in barve. Gledanje je postalo dejavno iu trpno lik rali: umetnik, ki gleda, vidi tudi samega sebe, in isio ser dogaja tudi s stvarmi, ki jih je upodobil, Kdor vso to občuti s sveto grozo, a vseeno ne qdjenja, kdor občuti to čudovito dediščino človeških spoznanj, je zelo star in zelo mlad, ponižen [trod lepoto kot vernik pred bogom in pogumen kot ¡umIhr, ki se tedaj, kn je spoznal svoj prav, drzne meriti z vsemi oblastmi i n kršiti vse zastarele zakone. Vse te velike reči se dogajajo tudi tam, kjer gre na ' ide* samb za šepetanje majhnih človeških skrivnosti: kadar nekdo tako ljubi ljudi in življenje, da malikuje tudi drobne p rodni v le, ki so jim (i ljudje in (o življenje vtisnili svoje sledove, kadar Marko Šuštaršič pobožno razpostavi j e svoje igračke, prižiga svetilke za sestanke neznanih zaljubljencev, vtika cvetje v sramežljive vaze, ga pohotno Irusi z neba in se sramežljivo skriva za zavese na poljanah, ki so prisrčne sobice* v skrivnostno tujih in domačih paradižih* kjer so dovoljene vse ljubezni. AJJTON MHLJJl Slovenija ni in ga predelana izdaja) Kot pravi notar p predgovoru, je prva izdaja prvega deta S!X)VK\ljK izšiu pred 27 leti. '¿e je premiSljol, da bi ose tiu/usjii hji nooot potem pa «c je odločil, da bo ruje staro dopolnil in korigiral: dodal morebittte zemljepisne spremembe in seoeda temeljito predelat itt dopolnil gospodarski det. Jako je pred nami, lahko bi rekli, nooa knjiga, ki smo jo zelo pogrešali. Tiste, ki srn o doma, bo poučila o lepotah, značilnostih, prednostih in pomanjkljivostih dežele, o kateri živimo; tistim, ki so po »vehi, pa !>□ prinesla kos doma. A'e samo kos, kar ves dom, opisan, slikan, razčlenjen, Svoj domači kraj bos-te najti o knjigi, p« tudi znanstveno razlago, zakaj go /¡i pašo hišo na krasu tiste čudne kotanje; dragemu bo knjiga spet povedala, zakaj v njegovi domači dolini ne uspeva trta; tretji bo izvedel, zakaj so o njegovem rojstnem kraju strehe tako strme; četrti, kako rastejo p njegovi dolini nove tovarne in naselja in spet naslednji, koliko se je povečalo prebioahtoo o njegovem rodnem mestu. Hexed e dopolnjujejo slike in stike dopolnjujejo besede. jliii'jio pripovedovanje je že zato toplo in- zaželeno, ker govori o Sloveniji. Vsak bo lahko našel svoj kos domače dežele, ki jo obratmttou Anton Melik z veliko prizadevnostjo. Čeprav je avtor znan in priznan, saj je celo član predsedstva akademije znanosti in umetnosti p Ljubljani, se bo vendar morila kakšnemu velikemu rodovljuhu zdelo, da je jiozubil povedati, kako je nastala njemu luko ljuba strmina za njegovo domačo hišo, Seveda, rojak je najboljši poznavalec svojega kraju, vsaj površinski poznavalec, da ne govorimo o strokovnih rečeh, Knjiga ima (¡17 strani ¡n je opremljena z 2lč s/i k turnimi prilogutni. ObrAPnaPft; Površje Slovenije, podnebje ir* vodne razmere, rastje in Hvali na našem ozemlju, potek poselitve demogeograjske razmere (narodna sestava, selitve, Slovenci izven meja SFRJ), gospodarstvo Slovenije in ita-selja. Izdala jo je Slovenska Matica za teto 19tio. UMRL J M PROFESOR ANTON SOVRE: I" l.r-: pj'riujdilrc ..i ičuo ded išči ne nas je zapustil povsem nepričakovano. Po vojni je izšlo sedemnajst knjig njegovih prevodov vsako leto v na. J udi za leto l%3 j c že pripravljena osemnajsta in čaka, d« jo natisnemo. Tako srni) bili vajeni ali bolje razvajeni ob lepoti in moči njegovega prevajalskega ustvarjanja, cin ni ni h-če pomislil na konce. Pesnik, njegovi dve zbirki in nag ta d i It- s. Pesniška besedit je sredstvo eti s po raz sime vanje med ljudmi, za odkrivanje drobnih, morda (1q včeraj nepomembnih resnic in za spoznavanje človeka takega, kakršen jv. Besedne in miselne prispodobe, duhoviti prebliski in nenaključne i spe vedi, zapisane v ustvarjalni vročiti ali po zrelih premišljevanjih ■ vse to je lahko odraz pesnikove ustvarjalne moči iu zaverovanosti v lepoto, vse to je I ali ko odnos ustvarjalčevega odnosa do sveta, \ katerem se dobre prepleta /, zlotu iu kjer se nenehno bije boj za pravičnejše življenje. Belokranjec Lojze krulcar se je po trinajstih letih (letu 1949 je izdal svojo prvo pesniško zbirko ■ \ vzponu mladosti*;) ponovno predstavil bralcem. Konec leta 1962 je izšla pri Mladinski založbi otroška ijosuiška zbirka sSnnce V knjigi«, pri Cankarjevi založbi pa zbirka pesmi z naslovom »Cvet pelina?. Z njima so je avtor predstavil kot zrel otroški kramljalo*.1 na eni strani, na drugi pa kot človek, ki je preživel toliko krutega, da lahko pusti z« sehrtj človeško izpoved trajnejše vrednosti, Pesnik je že vrste let objavljal po otroških revijah in časopisnih prilogah za otroke vedre otroške verze iu med nje trosil sonce, mnogo soncu. Zdaj gn je vnesel v knjigo iti zelojo prejel letošnjo Levstikovo nagrado, ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga za najboljše mladinsko leposlovje. Če je v prvi knjigi mnogo sonca, ga je zato v drugi zelo malo, skoraj nič. Njegova zadnja pesniška zbirka, namenjena »odraslim otrokom!, je sestav L j e nu ¡z grenkih sporni no s itu mladost, ki je bila med vojno obdana z oszvvienčimsko žico , , - Til je aC znana, človeško občutena pesem Auschvvitz« in ciklus pesmi, kot protest na vse. kar je človeka izenačilo s pepelom in ničnostjo in kar se ne sme več ponoviti niti posamezniku niti narodom. (Strahoto nemških taborišč, ki so vsebina mnogih njegovih pesmi, je pesnik posebej obdelal v knjigi Od tod so bežale še ptice«:, ki jo je slikovno opremil Milan Kumar.) Loj ze K retkar pa v s v ij ji It pesmih ni samo iz-povedovalec preteklega časa in dogodkov v njem, marveč j c z ostrimi oči ti i iu pogledom zajezil med svoje verze tudi tekočo sodobnost. Svet jo pogledal skozi satirična očala in zei hip podvomil v človeka, samo za hip, kakor tu delajo umetniki. ki iščejo človeka in ne zgubljajo vere v anj ,., Zalo je pesnik prejel indi za to zbirko nagrado in priznanje... Dobil je nagrado Frcscr-uovega sklada za leto 1%2. 1X1 |7H Kit.Ak.AfL Mcmki za cotí ti 'lojjfiii dan Ker peš že, koliko je due in due ru cía je ZMieraj za četrtkom petek, da poti namesto roit ima roge, da od sirnim sv zajčku viha repek, da velik zrnate le, kdor vse poje in da ni »sak dan p koledarju soetek, boš stara jutri štiri leta ¿e, ¿e štiri tein, ti moj majski cvetek. Bojim se, da me kinaju uloviš, saj se m<>Aorta res lahko primeri, da me čez leta za seboj pustiš, če urna boš, kot si bita ta štiri. ‘/.ato žebVn ti najprej pran potili etn; le Im!j počasi, drobni srček moj! Jaz sem ¿e ves potan in komaj diham, ker ti prehitro tečeš za menoj. Vse drugo pa želim ti, kar si sam a: da sonce bi sijalo slednji dan, da ne bi nikdar .sc jezila mama til tebe nikdar ožet nobert cigan. Da bi še dolgo, dolgo se i^frai« lit nikdar ne bi pata prehudo, da rožic bi i potresu v Dalmaciji, Občinski od bin Rdečega križu v Dubrovniku j n prejel nedavno od Ilrvatwke hruiyke xuj tul nice iz Fítí&burglia V ZDA lin-kozilo zu milijon triatosedemdese 1 tisoč dinarjev xa prizadele po ¡mireSil iy. dubrovniškega fikruja. "Vsoto fui razdeliti tridesetim dražiniuit it Orebiča in devet-liišl trideseti j n družinam iz Stone. nasi ljudje po svetu Prvi mladinski konferenci SNPJ topel pozdrav k n nh‘ bodo letu-s 4, juliju amerlSki rojaki, ki so [j n ti h 9 na tjbt.sk u, sešli na Otočcu mi svojem i ruti jeionnlnem pikniku, se hodu njihovi vnuki in pravnuki, člani mladinskega oddelka in krožkov SNPJ lam v (.'levi: In udu zbrali na svoji prvi mladinski konferenci. Z njo bodo počastili dva pomembna jubileja svoje organizacije: 50-le(ui-eti mladinskega oddelka in 25-leinico mladinskih krožkov SNPJ, Mnj preko Rodile grude pohiti k m Nici m zborov aloom topli pozdravi iz dežele njihovih dedov z iskrenimi željajut, da bi bilo delo te konference plodno in uspešno in da bi tej konferenci sledile še nadaljnje. Se posebej čestita mladim zborovalcem naša mladina, ki se zlasti veseli njihove živahne tu mnogostranske dejavnosti i krožkih. V bogati razgibani zgodo v i ni o delu Slovenske narodno podporne enote imajo ml,mlinski oddelek in krožki vsekakor zelo pomembno mesili, Saj je bila tu prva slovenska podporna organizacija, ki je ustanovila a v oj mladinski oddelek. Pobudo zanj sg dali delegati na peti redni konvenciji, ki je bila leta 1912 v MiKvaukee, VVisc., ustanovljen pa je bil že naslednjo lelo. Del skupine Mladinskega pevskega zbora krožku št. 2 SNPJ Voronin S, M P, J AUGUST 1962 (¡lastilo mladih članov SNPJ ¿e v prvem lelu so je vpisalo v mladinski oddelek 1407 otrok, Pel desetletij je poteklo, odkar je mala An-toincllc Jene iz Johnstovvna v Pennsv Ivani ji podpisala pr\u pristopno izjavo v mladinski nddr-b'k. y teli petih desetletjih ji je sledilo mul devetdeset tisoč naših fantov in deklet širom ZDA. Od teh jih je ostalo v članstvu nad petintrideset tisoč tudi potem, ko so že odrasli. letu 1922 so dobili mladi člani .SNPJ svoj mladinski mesečnik, ki izhaja v slovenskem in angleškem jeziku. Zadnja leiu ureja ta list iVoice o£ louth}. ki prinaša poleg zanimivega in za mladino aktualnega gradiva tudi številne prispevke (tekste in slike) o (rok samih, urednik Prosvete Louis Ben iger. V letu |9!i$ so bili ustanovljeni m ladinski krožki, ki so mladino SNPJ še močneje navezali na svojo organizacijo. Udejstvovanje mladih krožkarjev je živahno razgibano in mnogostran- sko: pojejo, plešejo, ivrtijo, rišejo, goje spori itd. Kakor beremo v Prosveti, glasilu SNPJ, je zdaj v ZIJA petintrideset aktivnih mladinskih krožkov SNPJ. Največ, in it> kar štirinajst, jih je v Pen ris-y Lv&tiij i, kjer imu enota največ svoj ih društev. Med številnimi poročili o prireditvah in nastopih posameznih krožkov zltisti pogosto zasledi mo mladinske krožke SNPJ iz Clevelanda, kjer so zelo aktivni trije krožki: krožek št. 2 SNPJ na Si. Claim, ki ima močan pevski zbor. Vod j ti je mam dirigent Anion šubelj, Ta krožek prireja zelo uspele samostojne koncerte. Tudi krožek St. 3 SNPJ v Collinvvoudu ima svoj mladinski pevski zbor, ki nastopa v Slovenskem dela vskem domu na Waterloo rd. Prav živahno se udejstvuje tudi mladinski krožek Si. “7 SNPJ. Mladinski krožki SNPJ pomagajo ohranjati našo kulturo in obl¡kujejo bodoče pevce in igralce. Mnogi L/.nied nj ili IhhIo V |Jfl h od n ji h letih stopili v naša društva in zbore, v katerih sc vrste aktivnih članov žal iz dneva v dan redčijo. Zato je poslanstvo mladinskih krožkov ¡SNPJ lepo in hvalevredno. Hvalevredno je tudi požrtvovalno prizadevanje tistih članov, ki te krožke vodijo, jih pri njihovi aktivnosti usmerjajo ter vzpodbujajo. Tudi tem čestitamo ob obeh jubilejih, ki sta upravičeno lahko v ponos vsemu članstvu Slovenske narodne podporne enote, L S. NOTI GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK AMERIKE Na osmi redni konvenciji Pm^rcttioiiL Slovenk Amerike, ki je Lihi 4, in i. maja v Chicagu, je bil izvoljen novi glavni odbor, ki lw odslej vodil dejavnost te orgHTiizHcijo. Izvoljene sn bile: zn predsednico Avgusta Slejko, za podpredsednice: Marion Baicbd, Toufcku Urbrnz in Mary Kobal, za tajnico Josič Zakrajšek, za blagajničarko Ivanka Schriffrer, zu. za-pisndkftreo Theresa Oorjamc in zn urednico mesečne priloge PSA v Prosveti Mary Iva n ustk, ki je bila urednica že doslej. V nadzornem odboru so: Mary Dum, (predsednica) in ti Matko in Betty N lu Iv orni k; v pno-gvet nu-d robrtxId n c m odtwjril predsednica Viki Pol jšak ter Angela ËLaricli in Anne B en iger. Krm ven [lij a jv sprejela vfli point'mlinih sklepov in resolucij, ki bodo iisuicrüe delo PSA v bodočih štirih lotil) do prihodnje konvencije. Med drugimi je bila soglasno sprejeta resolucija, v kaLcrl se PSA zavzema je /.¿L sDCiaimu zdravstveno zaščito ostareli h. Konvenciji je prrrflsrstlovjilH lončka t.rliLinz, predsednica krožka PSA št. 9 v Chicagu. Govornici stn biti glavna tajnica J ode Zakrajškov* in nreibiica Mary Ivjnmsch, Program pu Ou izvedli: moški pevski zbor Prešern d n solisti. HrsJna letna konferenca PSA hn v maju pril) tulil j c leto v Clevelandu, kjer je glavni sedež organizacije Progresivnih Slovenk Amerike. Na nove izvoljenim odbornicam čestitamo k izvolitvi in želimo mnogo uspehov pri društvenem dela1 Naši prijatelji y Long Beachu fZ npiifiš' o ■¿uOvduvm in nesnlern rt jj, j ku) BRANKO SENICA Se danes sc nasmehne, ko se spomni prvega srečanja ■*. našo ladjo in mornar ji, In k tulu r se nasmej J, mu zaigrajo oči, tla se morajo zasmejati vsi, ki stoje u-koii njega. »’Viijaift,* potegne po dolenjsko, »tu na pomolu je kiosk, last neke ženske iz Kočevja. O, pa je zavedna Slovenka in jo večkrat obiščem, Pa sem takole stal ob kiosku, se pomenkoval z lastnico, pogled pa mi je nenehoma uhajal k ladji, ki jo bila privezana ob obali Velika in lepa ladja ju bila. Preberem imu in mrmram sani. pri sebi: ,Piran, Piran, kako je že s to rečjo, ali je Piran zdaj naš, slovenski, ali je še vedno pod Italijo..,?“ Ali ine je imelo. Radoveden sem bil, da j c bilo kaj. Nisem vzdržal, stopil sem prav na rob obzidane obale in prisluhnil. Ko j sem slišal dva mornarja, ki sta sc pogovarjala v italijanščini. Jo sem bil razočaran, vam rečem. Saj sum bil trdno prepričan, da je 1 atija naša, takole pa . . . Ko ti naenkrat slišim častnika, ki ju skupini mornarjev ukazoval v hrvaščini. Kar poskočil sem na most in po njem na palubo. Nisem prišel daleč. Ustavil me ju natakar, zlomkov lant, in ini dejal, da pred peto uro ne siiLOii na ladjo, ker mornarji dotlej delajo. Pomislile, nisem mogel na našo, jugoslovansko ladjo, prvo, ki sem, jo po toliko letih srečali Pa kaj sem hotel, čakal sem. Debele ure. Ob petih sem končno pozdravil naše fante,,,« Od tistega dnu pričaka Milan Pakiž, naš mornariški ambasador št, 1«. vsako jugoslovansko ladjo, ki se ustavi v pristanišču Long Be-Eicha, pa naj bo to s Goran kat, »Rud jur Baškovič«, j Korotan«, »Slavonija« ali katera druga. Tako je že vedno pred prihodom ladje na obali, pa naj pristane ladja opolnoči, ob šestih zvečer ali ob treh zjutraj. In nikoli ni praznih rok, vedno ima za mornarje pripravljen balon vina, sadje, sladoled ali domačo potico. Kako vesel j C, kadar lahko pozdravi stare znancu, mornarje it) častnike, ki se že drugič ull tretjič ustavijo v Jjjug Beachti! Mil an jr po rod n iz znane fn zavedne Pttki-ževu družine ir. Ribnice na Dolenjskem. V stari. Avstro-Ogrski So je šolal v vojni akademiji in kot mlad častniški aspirant je I. 1->14- služboval v Sandžakn. Nekaj dni prod pričetkom prve svetovne vojne je skupaj z nek ji j drugimi zaveti ni mi Slovenci pobegnil v Srbijo, da bi se z brati boril proti skupnemu sovražniku. Sodeloval je v pohodu preko albanskih gora, kitili;je ¡m so ga ranjenega prepeljali v Ameriko. Od (am se ji’ še on krni 4 ameriški voj tiski forum ti ji vrnil [¡n ■ r ei ] i j ji iisko fronto, kiwicji pn so jo zu stalno naselil v Ameriki. Mnogo naših mornarjev je v zadnjih treh ali štirih letih prepeljal 4' znamenito Knütt's Rerrv Farm* (Knottovo jagodno farmo). Gospod Knoll ■ - ded današnjega Knutln seniorja — sc je pred slo- iu toliko leti v »dirki za zlatom* a tisoč in lisoč drugimi 'pionirji- pripeljal na prerijskem vozu v Kalifornijo. Ker ni našel zlate žile. jc ob testi postavil barako in pričel prodajati jagode. Najprej liije, potem pa liste, ki jih jc .sam vzgojil. Kasneje je zgradil še več prodajalni h barak, jagode so mu nesle, kol pravimo. Nekega dne pa se jo njegov sin spomnil, tla hi bilo dobro mlajšemu ameriškemu rodu prikazati zgodovino naseljevanj a. Odkupil je celotno ¿kavbojsko mestece« 4 Nevadi iu ga prestavil na velik prostor med Lang Bcuehom in I .os Angelesom. Iti je zdaj videti v originalu vse tisto, kar vidimo sicer v filmih z ¿divjega zn padat; trgovina, ¡saloon-t, hotel, brivnico, kovačnico, pošlo, banko itd, med temi poslopji pa sc sprehajajo kavboji, šerif, kockarji, plesalke kan kana, seveda vsi oblečeni Inko, kol 4 nekdanjih časih. Knottovo farmo obišče tedensko tudi nad sto Listič ljudi, meti njimi pa je pogosto tudi nekaj tistih, ki jih pripelje tja .Milan Pakiž s svojim ! ramblcrjeni'. S kakšnim ponosom pove znan- on. ki pa slučajno sreča: s Vidiš, tole so pa naši! Mornarji z jugoslovanske ladje...« Včasih, posebno kadar jo Ireba braniti časi domovine, se (udi razjezi. Naj kar sam pripoveduje, kako je r Long Bcarini za večne čase onemogočil jugoslovanskega vojnega zločinca A ud rijo ArtukovLča: >Nekcga dne je bilo objavljeno, tla ho za zdrt licu je veteranov v našem mestu predaval And rija Artukovic. Ker sem ludí su m član lega zdrušenju, sem sc predavanja udeležil, PusliJ seru Artukovjča, da j c dobrih deset minut govoril, potem pa seru vstal in ga kar v angleščini prekinil; .Ti. mislec Artukovic, trdite, da ste se ustaši berili sumo proti komunizmu?1 Jako je,1 je od vrnil okoreli zločinec, .Kaj pa (istih več kot slo ameriških pilotov, ki ste jih pobili, ftli so bili lo tudi komunisti?' Artukovic je zardel in pričel nekaj jecljati, da Združene države Amerike nikoli niso bile v vojnem slanju s tako imenovano Ncsnvisno državo Hrvatsko. vSeveda ne," sem odvrnil tedaj kar po hrvaško, „saj tudi niso mogle biti, ko pa vaše zločinske tvorbe nikoli niti priznale niso. 1’otla v imenu vseh ameriških mater, katerih sinove ste ustaši pobili, vam odrekam pravico še nadalje govoriti v tej dvorani . . .' In je bilo .predavanja' takoj konček Da, tak jc naš rojak Milan Fakti. PIANISTKA VEKA SLEJKOV A JE UM LILA Vse, ki zvesto zasledujemo jjurodilu o kulturnih prireditvah naših clevelandskih Slovencev, nns je glo-I m k i, prizadele .«poročilu n smrti znane pianistke Vere Slejko-Miliivec, ki je umrla v Cleveland ski kli-TT-iiki stara komaj tH led, Kes, skoraj ne moremo verjeli, da med poročijo ne honuo v lil zu-slrdili njenega imena, saj je neumorno sodelovala im koncertih i« pevskih prireditvah, kjer je kot pianistka spremljala soli iste in zbore. N jenu prezgodni ju smrt ju v seJui-ku r velika izguba za kulturo naše ameriške Ljubljane — < lu v e lurid. Nj <•:ji umu soprogu, ki je znani vmlHiusl pri Cleveland Philharmonic Orchestra, drugim sorodnikom (er vsem njenim števil ni m prijateljem — našr gl ul luko sožalju] It Fraitčije IZVOLILI SMO NOV ODIJOR V nedelje 12. maja je imelo Združenje j u gosi e 4«-11 uv v Severni Franciji v društvenem domu v SuKalini inesu svoj letni občni zbor, Izvolili nov odbor, v katerem pu ud velikih sprememb, Le v Wštigl&BU snin dali pomoč našemu lv:mu burne (11 in ho zdaj glavne naloge prevzela rojakinja Zofi Andronija, za tfirugega tejn'ikn je Liii imen&vaji tuv. Nr-tltJjkoYÎi, Na d rugi h odbormKkih mestlh ni sprememb. RirZ-prûYljaJi sinn tmEi, [> ] efns-u j fTTI skupTieitl .i-zletu v domovim», ki je prethiiten ml ïo. jiilij. Zaïiimu-njc *a oblsk donvovine je prête j ve4iiki>, JOIE MARTI NCIC, ¿ois, Fmacijn, riS\K> IZ TUCQUEGNEEUXA Lep čas je -minil, Lar ste prejeli zad-njc pismi) nune TikefllimiOv, tri je bili) narpisaino i. že dokaj t h-kn ni u roku našega rojaku, o katerem vam danes mod drugim spnro&in, da ga žal ni več med nami. Novice iuil, v glavne™ niso kaj vesele. Lani je umrla Allu Rtptivž, naročnica RoiLtiu gnide, 'laku kelih, m(ii ni več vzrl-ržal. :■{"'? hočem Se malo živeti, Tiumim t dn-ntovino,* je ^uleni-l in potem nestrpno- čakal dan svojega odhoda, Upamo da je srečno prispel na dolenjsko Sinili svoje mlEnlusti i m dn je kehIh > vil I j en, Enako Selimo tudi rojaku KrEtuCu Krulelu, ki je tudi še pravi ČB3 ujel, da oživa zdaj na doniBČih tleh «iliižem počitek. i Tudi rojak franc SclSek je bil na pol-i v domovino. Njegovo sreč je bilo poirvo hrepenenja, da ti-m-prej zagleda svoje bribuke in dulimice, a ¡Ja je smrt prehitela. Z bridkostjo v smili smo «e ptMS-lcmiJj od njega, ki je bil blagajnik našega nekdanjega društva Bralstvo in edaiistvo v TaequegmeuxiL V dveh letih natn je usahnilo -kar sodem krepkih slovenski h korenin. Večinoma so podlegli sil J kozi, tej zavratni morilki naših rudarjev, čiesreiia nam je pa Pokojni lfdriirt Pajller h Knnade ZA FOPLAVLJENCE V MAKEDONIJI Kanadsko-j ugaslo vaosk o združenje Rratslvu in enotnost je organiziralo dve prireditvi, da bi zbrali sredstva za pomoč poplavljenemu v Makedoniji. Dobiček teh prireditev -- 'j!4.:5il dolarjev smo nakazali blagajničarki ha tuniško makedonskega komiteja Mrs. Zorki Baze J. Ker je združenje elan tegii komiteju, bo Sc nadalje podprlo vso akcije v te nnmeu. Posebej objavljamo sc-znnm darovalcev. linrnB darovalcev homo objavili v prihodnji številki. SKUPNA PROSLAVA K A N ADSKO J UGGSI .O V A NS K EGA DNEV A V WEJ L AND PORTU Dne !>, unija smo se v Ilamillorm, Ontario, zbrali nn konferenci, ki je za nas jugoslovanske izseljence v Kanadi zgodovinskega- pomena. Ob prisotnosti 44 delegatov, prcdšl ¡iv ni kov Združenja Bratstvo in enotnost, Zveze jugoslovanskih Kanadčanov, Macionaloe makedonske organizacije, K« Tl h tisku jugoslovanskega odbora za proslave zn niagarski polotok in odbora za lisk Jeri instva. kakor tudi posamezniki iz Toronta, Hamiltona. AVelancla, Pori Colborua 'Hiorolda in drugih mest južnega Ontaria so zborovalci enoglasno sklenili, da )c|ok prvič skupno proslavimo kanadski narodni praznik »Cacadn Duy« in pira-v. 11 i k STR Jugoslavije dan vstaje, Izvoljen je bil skupni odbor, ki se bo zavzel, da bo letošnja prireditev čimbolj uspela. Na proslavi kanadsko jugoslovanskega dneva, ki bo 3-0. junija, kakor vsa leta doslej, na farmi i-Beograd c majorja Wil-liuma Jonesa n We!lanpor| u, ho med drugimi nastopil iudi pevski zbor Jadran 'v/. F O runttl, ki sc za ta n a s top že pridno pripravijo. pobrala n Ji šega dragega Mari.ina Pajtlcrja. Februarja [<■ r':" I'-1 i'-' ■-1 ■ r 11111. 111 i- težko pr išk od n vel L, IJae maja smo se im -pok-opol-išču poslovili od njeg-a. Ko smo ga spremljali n a zadnji poti nam jo bilo težko kakor vselej ob [HIgrcbili, Mislili Smo na naše društvu, kako- lupi? I»i bilo, če hi ga šc imeti. Z za.H-ta-io bi ga spremili, lep venec in z domačo besedo a m pisan trak, bi sjmročal zadnji pozdrav slovenskih prijateljev, pa bl: svojci bi dobili c*l d rušiva gmotno pomot;. Ta-kn vidite, smo sc poslovili od Martina Fajtterj«, ki s« gu t llt L i bralci Kodni: grade in Slovenskega iz-siiljeirskcgdi kuledurja dobro poznailu, jiu njo.giivfli dopisih. Pred menoj težo pi-sma naslovljena na >drugega prijatelja in sošolca Tin četa», 'Id jrih je Martinu E‘ajt-ierju -pisal njegov »stari 2ajii< dr, Ivan Vidmar iz [.ju J»] j el n c. Nekoč- slu skupaj hodila v šolo, nato pa j n je povedlo življenje daleč vsaksebi - - Iva ti je doktoriral — 'lineutovu [Hit [Hi je vodila v rudnike v tujino, Nuj mu Ivo L ii lv k Et tu jr zoinlja. -ki krije uešiclu na^ih ljudi po svetu! J KI-X. A SCNEGACNlFi, T ncq uenn ini-K - 1-raJK-ij« Tudi t' Kanadi se pripravljamo na obisk v rnjslni domovini. Skupino li-o vodil injuik Jed vriniva Branko Milile. Iz. I m-oii I a odpotujejo 2t). j II ni j n id i rim jo riEiniCn OS ta ti v JugOshiviji do 10. avgusta. Za obisk je med našimi v Knriudi kar veliko Zanimanja, Morda prideta Celo tl ve skupini ali več. o čemer bomo pa še poročali. NeTj ob zaključku povemo še 1o. da nas, odkar j c bil odprl prekop Sl. Lav rutica, pogasiti obiskujejo naše bul je. Nuši ljudje so Icli obisku v zelo veseli, F rv& jugoslovanska ladja, ti sc j c letos ustavila pri nas, je bil vVarcšt, Obiskali smo naše mornarje na krovu te ludju in se pnčulilr na ujej, kakor na domačih tleh. /a drugi uh in k te ladje v torontski luki pripravljamo nuiirv svečanost. Odbor našega združenja je sklenil, dn ob tej priložnosti pokloni posadki ladje televizor v s|H]inm na prijateljsko srečanje, ki nas je iskre no razveselilo. p, tij, Kupovanje blaga v Jugoslaviji s tujimi plačilnimi sredstvi Odkar iti rj-Lif.Hi možnosti kupo unija ¡Iodo ločen 11 proizvodov v Jugoslaviji s Injimi pla-Siljiiitii Sredstvi, prejema podjetje ?Jti|oexpoiii v Beogradu, ki je specializirano r.a opravljanje tega prometa, številna vprašanja in naročila od naših izseljencev. Sprva so hi le iiminusti zu nakup blaga omejene le na nekatere predmet*. Ker pa danes jugoslovanska industrijska proizvodnja povsem zadovoljuje potrebe domačega tržišča in ostajata še dve tretjini presežkov za izvoz, idiliko k tipu jejo naši izseljenci s tujimi plačilnimi sredstvi že domala vse industrijske predmete, izvzeta so samo živila, iohak in gorivo r.n motorno vozila. Zaradi lažjega pregleda razdelimo blago v tri skupine. V prvo skupino štejemo ves gradbeni in ostali material zn gradnjo stanovanj in hiš, kakor tudi že gotova stanovanju ter nove mo» laž ne iu navadne hiše. Naj pripomnim le to, da morajo biti lastniki deviznih sredstev, ki kupujejo navedene predmete, jugoslovanskega porekla Ln dei jih morejo uporabljati le za svoje potrebe ali za potrebe svoje rodbine. Tako se uresničuje davna želja naših izseljencev, da si kupijo v svojem domačem kraju hišico, v kateri hi lahko začasno ali stalno živeli. V drugo skupino štejemo vse vrste pohištva, preprog, tekstila, usnjenih ter gumijastih izdelkov ter galanterije, knjige, izdelke domače obrti, umetniške slike, glasbene instrumente iu gramofonske plošče. Izdelki ie vrste so v zadnjih letih prodrli daleč na tuja tržišča. V' najbolj znanih trgovskih čel H ih N erv Yorka npr, Aruerikanei kupujejo j n gos lova ufik O konfekcijo in prav jake i Vidiki Britaniji, trikotaža jugoslovanskih tovarn ju predmet povpraševanja v številnih državah, med drugim v ZSSR, na Poljskem, in v Italiji, jugoslovanska usnjena in d rti ga galanterija je v inozemstvu poznana že desetletja. Tri jugoslovanska podjetja zn Izdelovanje gramofonskih plošč » J ugo to tu. v Zagrebu, RTB v Beogradu iu iTUiiikoflr v K ruševcu so posnela ti a plošče bogato lblklc.ro jugoslovanskih narodov, s katero bodo naši izseljenci lahko izpopolnili svojo diskoteko, Kupili si bodo lahko tudi dela jugoslovanskih slikarjev, ki sn /.tiemiu od SaO PlieiIei do I u-k in in jih razsluvljnjo najbolj znane evropske galerije. V tretjo vrsto štejemo vse vrste električnih naprav, tehnične in industrijske gospodinjske predmete, pisalne stroje, športne rekvizite in opremo, lovske iti zračne puške, motocikle, mopede, skuterje, kolesa, motorne in druge čolne, poljedelsko opremo, kmetijske stroje iu naprave ter posamezne dele le-teh. kakor tildi vse vrste motorjev, Našteli predmeti so znani že po vseh kontinentih, j Južno Ameriko je jugoslmun-sku industrija izvozila že preko dva tisoč motorjev, jugoslovanski! kolesa in motocikle kupujejo ■ i ji j bolj razvite evropske državo, rued njimi tudi Švedska. Tudi jugoslovanski- hladilnike odlično prodajamo v inozemstvu. Poseben sloves pa uživa po svetu jugoslovansko ladjedelništvo. \i-ka[c-vi naše- manjši' iibmoiskc in rečne ladjedelnice so se orientirale na proizvodnjo motornih iu drugih čolnov in s svojimi izdelki zmagujejo nu tujih tržiščih. Prav tako \si evropski lovci poznajo naše lovski- in zračne puške iz Kragujevca. Vse te in druge predmete lahko kupujejo naši izseljenci preko jugoslovanskega specializiranega podjetja *Jugoe-vpoiu; v Beograd», Ko-larčeva t/I. Pri nabavi blaga s tujimi plačilnimi sredstvi imajo kupci 20'V# popust, tako d ji so cene jugoslovanskih proizvodov ila vseh evropskih iti i z v c» e v ro jisk e i i (rž išči h še bolj konkurenčno. .... , .. .M iod mg J rv rrm u v \r Po naj novejših navodilih Narodne banke Si' RJ bo mogoče kupovali navedene predmete ne le s čeki. marveč tndi z gotovino v tuji valuti. Narodna Is a uka je pooblastila nekatere trgovine v glavnih mestih republik in večjih turističnih krajih, da bodo lahko prodajale blago za tuja plačilu!! sredstva z 20% popustom, Trgovine, ki bodo v Sloveniji pooblaščene zn to. smo našteli žt v majski štev liki Rodne grude in so na Bledu, v Celju, Dravogradu, Gornji Radgoni, Idriji, lzuli, n n Jesenicah, v Kobaridu. Kopru. Lendavi, Los-ctih, Ljubljani, Ljutomeru, M siri boru. Murski išoboti. Novi Gorici, Piranu, Portorožu, Postojni, Ptuju, v Radljah ob Dravi. Radovljici, v Ravnah ti a Koroškem, Rogaški .Slatini. Šentilju in Tolminu. Pravico do popusta bodo imeli tudi v.si tujci, ki bodo začasno bivali v Jugoslaviji, kakor tudi jugoslovanski državljani, ki sieiIiio žbr v tujini. ŽELIM POSTATI VAftA IVA H OČNICA Lej n je, da ae oglasim rz dal/n rJj južnih krnjen. Torej, iep ptszdraP Oiiin m psem p domom'!!r, rrn kuiero sem m motna, D&neš tem prejela uit ogled RODNO GRUDO. Zeto nem OCiCi-a te h P<> opremljene r eni je. ?.i‘lim pnxiuti nnžu naročnica in imeli zoezo 7, (lomečim krajem. Prosim, /roiiijujle reOijtt Uidi tttojr pript-teljiei Jožici lliiičič p Sydney, Naročnina boru porovimi» HiJiiavt 7fi obe. Trmariški puzrfrnn ¡7. tujine Jfilfi ifurter. (I Pri/tlilunt p ¿¡Jjij-iffjtJ p/icfo riff m ZAPUŠČEN SEM V lUjlNl Ze 58 let iiirim t? Milini Strasbourga. At? sem M iiiifj' decembra upokojen, so inf delavci p tovarni priredili lepo slavje in Ni« obdarovali, kakor vidite na siiki. Bilo je reli) guitljino. saj seift t? tujini čisto in 2dif?rtiiftd, R/id bi imel družico, seveda mora biti Slovenka, a np nem kako bi jo našel, saj jih imam ie 6j im grid, di srep še čisto mlado. Zdaj je moja edina prijatetjie/i naša revija RODNA GRUDA. Srčno rad jo čitam, ker je o materinem jeziku, Tudi paJ KOLE-¡}AR vsako leto z naseljem »prejmem in gl) prav psrga prečitam. Prejmite lepe pozdrave od zvestega Slovenca Itxnfx Kauca h Oruffrnsiailen/i pri Stra*bour$\i Francijo. TO JE VSE, KAR ČLOVEK LAHKO IZKAZI V ENT JiESEm Pošiljam vam naročnino za RODNO GRUDO t? znesku 10 DM. Revije oba /. Senci telo neseta, zelo zadovoljna dtd mislimi, da je to d.hf, kar cloud.1 lahko izrazi i> eri/ besedi, Niti najmanj nisva pričakovala, da je revija tako bogato opremljena, ¿ato hočeva ostati redna naročniki, Fswn iitupdj !ep pozdrav itt fir?a!a za Daše nasvete. Lturjze iJt zini Gorjup ix F. s ali ti gen.? v Nemčiji SE VEDNO VELJA STA KI PREGOVOR Lepo sc zahvaljujem za redno pošiljanje vaše revije. RODNA GRUDA Vrhnja n nas lire pene je po domovini, Zdaj vem, da še vedno peJjij stari pregovor: .Povsod je lepv. a doma je najlepšelt Ostanem zvesta naročnica RODNE GRUDE in SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA Vaša ■lfjirijfl idfi-raerr is Ire hr? Chantilly v Franclji ŽELIM REDNO PREJEMATI RODNO GRUDO Prejela sem vašo preljuba RODNO GRUDO, za katero sploh nisem vedela, dn /ifldifjp. Z velikim nnurM-i(Vijem sefu prebrala novice ir drage domODiric iti iz krajev, kjer lina naši izseljenci. Zalim jo redna prejemati Že vnaprej iiPifla za pošiljanje in lep pozdravi psilts jfndin. ObrrJtArjjrji-fJjjcJiAiiAcn |> jVtfjTiiEj* ZELO RAD C IT A M VSE, KAK JE SLOVENSKO Zelo mi je všeč nuša revija, ki jo piišiljate mop ženi. Rad čiiaro uite, kar je slovensko, Posebno me zanimajo nooiite iz. nmie dežele ru ponosen sem, da naš majhen narod tako napreduje, Koko lepa je domovina, kako tepi in ljubeči so ljudje iloniu, da jih noben Slovenec v tujini ne more pozabiti. Poleg branja v materinem jezika imam pidijTaje ilouen-sbe pesmi, Večkrat se zberemo skupaj, zavrtimo kakšno domačo, zapojemo in zavriskamo, da odmevu na tise sirnpti. Želim vam nadaljnjih uspehov in nas le po pozdravljam! Sl/tok# Siurm, Foils j/ d fr a n ct'ji ŽE PREJ BI SE NAROČIT, CE BI VEDEL Lepo se oam zahmiljujem za RODNO GRUDO, ki ste mi JO poslali nfl vpogled. Revija mi je zelo všeč posebno zato. ker prinaša toliko stik in novic h. krajev /n> vsem svetu, kjer se mučijo za vsakdanji kruh naši rojaki. Že prej bi se Jjdiročii na RODNO GRUDO, Če bi W( vedel zanjo. r*nr Rvfitik it flFunrfgfPj« v rfEFjfnoIrjf slovenska društva in organizacije. IZPOSODITE SI JUGOSLOVANSKE FILME NA NAŠIH PREDSTAVNIŠTVIH Jugoslovanska konzularna predstavništva v deželah, kjer žive noši izšel junci, ¡mujo na razpolago bogato izbiro jugoslovanskih doku men Luni ib filmov, ki so zelo primerni za predvajanje na raznih dru' štvenih prireditvah. Vsebinsko so ii filmi, ki so posneti na trakovih, Širokih 35 mm in t A mm, zelo različni, Gloda Ice seznanjajo 7. naravnimi lepotami jugoslovanskih republik in x vso njihovo bogato in mnogostransko današnjo delavnostjo, z njihovimi zgodovinskimi znamenitostmi, umetnostjo, folkloro; vmes ko tudi številni filmi Z Zabavno V sebillo itd. Izbor je več kot bogat, d« bi naša društva s predvajanjem nekateri h teli filmov lahko Organizirala vrsto prireditev, ki bi člane prav gotovo zadovoljile teT obenem popestrile društveno dejüVIlOSL Da bodo mSu društva podrobneje obveščena, kje vse si lahko Tj Ime izposodijo, bomo navedli posamezni! predstavništvu ter obenem tudi širino filmskega traku in jezike, v kalenih je posneto Spremno besedita- V New Torku si lahko izposodile filme -pni jugoslovanskem generalnem konzulatu in nn ju gosi ova us k cm i «forma (J v- m.iiTi centru, tituli mu posneti na Lriiku ib in 33 m ju, ■spremno besedilo je v angleščini ali francoščini, Dalje razpolagajo z jugoslovanskimi dokumentarnimi filmi naslednja nošu predstavništvu; v Soji FtHCftCU — na trnku It mm s, spremnim besedilom v angleščini j n francoščini, v Chicagu na Iraku lb mm ali 55 su ui -s sprem n im besedilom v maked onšči ni, srbohrvaščini, angleščini ali francoščini, V LUtsburgu na trnku It mm v angleščini, v Octntvi na trnku ibmui in 35mm v angleščini, francoščini in srbohrvaščini, v Torontu itn trnku lb tuni v Jiiakedmišči«; in angleščini, v Riu de Janeiro na trnku It mm in 35 mm v angleščini, francoščini, srbohrvaščini d n španščini, v Sum Punía na traku ib mm in 33 jnm v srbohrvaščini, francoščini, angleščini in španščini, v Santiago de Chile na trnku lb mm in 35 mm v srlMih rvašči ni, francoščini, angleščini in Španščini, v Rueños A ires n na traku Ibumi in 35 mm v srboti r v □ šči n i, francoščini, angleščini L n španščini, v Caracasu na traku ib mm v srbohrvaščini, angleščini in šjianščini v Montevideu na traku it mm v srbohrvaščini, angleščini in španščini, v La Pazu na, trnku it min v španščini, v Mehiki lia traku Ih mm d n 35 mm v srbu hrvaščini, angleščini, francoščini in španščini, v Sydneyu na traku 16 mni in 35 mm v angleščini, srbohrvaščini, mukedonščini, v Wüliiigtonu nu traku It mm in 55 mm v angleščini, v Strasbourgu na fraku ib mm v francoščini, v Kairu na L rak a lb luni in 55 mm v slovenščini, srlwhivaícink angleščini, francoščini in arabščini. SLOVEMJALES-KODPERATIVA ROJAKI, kadar dbi.Sčefc Ljnbljuno, iif pozabite obiskali gostinskega pihdjeiju podjetje za izvoz in uvoz lesu im livnih izdelkov — notranji trg LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11 Tel. n.™ Hln 23-W> Hriojsv, 3LOVKODlJ LjiiLljEiiui ToLrs : 0-3-1L3. m.IM f’redslai ni sl v a iil pnhdujEdno: Beograd, Colje, Ljubljana, Novi Sad, Skopje, Angrttb Izvažamo in proda jamo na (lAmufuni trgu: J*Coka2 oot.ska tčsiaDiact}a i ji jije{?o?e obrale: Gostilno MAČEK im Cankarjevem nabic/Jn 17 Gostilni) ČlNKGLE, Poljan.^,kei cest* 21 MIKLOŠIČEVO KLET, Miklošičevo 28 ia^Euii les, moji taTn c hiše, slnvbeno pobi Ji V O, Zdihuje in p la toje, gozdne sort imen le, frize, parkete, lai-rlij^ki pod, vezane plošče, pandkt:, trde. lesoviriške plošče, izolirke, i vi: rita:, fnrnoT, Čevljarska -kopita, lesene Čevljarske žebljičke, Oporen c atliklc, šolsko potrebščine in morila, strojil ne cx trak te, izdelikt lesne galanterije, stole, fiao in serij nko poh išfcvo Irptskii i/,vozni! podjetje zdi domačo in lniirlmi obrt LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 Postregli v lis bom ti % odlično pripravljeno liraein in pTistn-iTni vini! Veseli smo vaših vsakoletnih obiskov in poskrbeli Ihjitio, rla se bosi e med nami udobno počuti;] i [ Vljudno P(?s psbf Gostinsko podjetje KOT ODVORSK A FESTA V RACIJ A L j u b 1 j a n u S FARMACEVTSKIM MATERIALOM Kemofarmacija Zbiru -■ odiltLtpuji: iin prodaja izdei-ke domače in umetne aLu-ti iz vsi: Jugoslavije Pestrii izbira 0 nu.iih irgoctiniilt pas (j o psesirfiETifco zadovoljite I. j n Id ja n a, Metelkova 7, poštni ¡irvilul 143 TfIkFhhi; Ii. e, 3S-333, Jilflloi M-Ti) lii/tijiLV: KtrmufiirinacijiL Ljiitiljnmi Tuktiii račun ¡iti Mii 64HMi-122i trguje na debelo in uvaža ZEL SVHJJ Ul tuj 1'JILIIilI Poslovalnice h- Ljubljani: Titova 4 Cu ii kurje vn b Trg n:volanijtL > Mestni Irg 24 Sanitetni mate riiil, furnmrevliike in lidinj-ii.rori jšiki- kemiku! i jr, iipir.imTiji zdravila, obveziIni mateirual, higiensko tehnična sredstva, serume i ji ii: k cin n, puloiitko in dietetike prc-pnruje. kozimH-ikr in v?o medicinske artikle:. I" JftsintTn laboratoriju- analizira zdravita in pripravlja galenske preparate. Jl (¡OLM’OHI BEOGRAD, Kiilarčev-u l I ¡V n č i n plačevanju J11 ¡ur i > :-l o v L L i L .n k J državljani drnnu in im Uijmi, ki imajo r.jj.i plačilna sredMva (inj denar ■ valuto), lahko s iJosredi>vHn,jem J ogor .v po na kupujejo vse blago, ki pa ima trgovinsko omrežje L SO O,'« IHÏpUitlPIll Pudi tuji drža vij uti i, ki -imajo tuja plačilna. sredstva, lahko na la nkupujejo blago. Blago, ki pa je moguče kupiti r. 20*/a popustom I. Vso grudbono in druge potrebščine ata graditev stanovanj LII hiš. kakor tum na tujeul; i nalogi (virmanu) V breme deviznih računov tu fill pravnih in f iziti ni ti oseb pri j ugoslovanskirh bankah. CTK S čeki. i-Jl sicer H tujimi luinčuilili Čeki; S tujimi travels črki. Lie sta im njiih oba kupčeva podpisa, in s turističnimi čeki Narodne banke na dinarje, te so izstavljeni v eni izmed dežel, katere valute so zajete 5 to ■pnHtaj'L), Ček h e mora GLASITI NA J l.i COEXPORT z naznučbo uiporubrvitkovegii irm'iui in priimka, POSTA JU GO EX PORT 7. vplačilom pci pdali. Poštna nn.kiizniea inOru bili naslov IjfHB na Jt GO-EKPORT, BEOGRAD, Kolarčcva l. Na zadnji sLrani položni™ je treba OBVEZNO n at d muti uporabnikovo ime in ¡iriimek, naslov stanovanju in kraj. V M- inft>rriut<:ijL' zahtevajte od »j u con i' o n t« BEOGRAD, Kolarčeva 1 i Telefon 58-513 do 3boL je mesečne ilustrirane revijo HODNE (.¡HUDE in vsakoletnega zborniku SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA. I>di ¡zrečimi mulo pišejo o sebi in svojem dolu. Za (o moramo v tej rubrik i omenili zastopniku in jim v eni sami iskreni, topilr besedi izreči zalivalo v imenu vseh ¡istih Slovencev v iirjiiii, ki so se zahvaljujoč njim, kjhj/ujiII z našim tiskom, in v imenu Slovenske izseljenske matice, ki jo s tem pridobila itevilnc nove naročnike. O zastopnikih v Franciji smo pisali v prejšnjih številkah. Omrežje naših zastopnikov v Evropi pa sc širi. še po Holandiji. Belgiji in Nemčiji. Dokaj naročnikov imamo tudi v Angliji, Avstriji, f.SSjj. Gretji, Italiji, Luxemburgu, Poljski, Škotski. Švedski in Švici. V vsaki (cit držav imamo kakšnega naročnika, ki znancem Slovencem priporoča in pokaže naši publikaciji in pri -dobi kakšnega novega naročnika. V Holandiji sc moramo zahvaliti za povečanje števila bralcev našega liska članom društva EDINOST. predvsem, njegovem» predsedniku Francu ANDERLUHU iz Che vremen ta in tajniku Albinu ŠJBRETU iz Hčer le rb e ida. \ Belgiji je med najzvfistejiimi naročniki našega liska Avgust BAR1CIC iz T.a Bonvericft, V Nemčiji je med starimi izseljenci največ naredil mi razširitev našega liska naš dobri, stari prijatelj Franc < LIJI N iz Homberga, V zadnjiEi letih pa število naročnikov raste, predvsem med m b>. j sitni ii/LBC-I j enci. Iskrena likala /.a pomoč pri zbiranju novih ročnikov prav vsem našim izseljencem v evropskih državah, {udi (istim, ki so nam pridobili po enega novega naročnika, saj so a tem utrli pol slovenski besedi \ novo slovensko hišo jia tujem. v. v,