UDK
UDC
711 (234.3) (061.3)
PRIHODNOST ALP
Simpozija v Innsbrucku in Trentu o problemih prostorskega razvoja
alpskih regij
M atjaž J e r š i č *
N a osnovi in ic ia tiv e  raz ličn ih  strok ovnih  zd ru ženj in  d ru štev , se 
je  v  zad n jih  p etih  le tih , v  p osam ezn ih  a lp sk ih  državah , zvrstilo  v eč  m ed­
narodnih  sim p ozijev  o prostorskem  razvoju  a lp sk ih  regij. Z anim anje za  
razvoj n a jv ečjeg a  in n ajp om em b n ejšega  evrop sk ega  gorskega rekreacij­
sk ega obm očja je  oživelo  p o  le tu  I960, ko so rezu lta ti p osam ezn ih  p ro­
u čevan j ved n o ja sn eje  d okazova li, da n o v ejši dru žb en ogospod arsk i raz­
voj v  A lp a h  sp rem lja  n iz n eg a tiv n ih  težen j. Č etu d i razvojne sprem em be  
v  a lp sk ih  reg ijah  p osam ezn ih  d ržav zarad i raz ličn ih  p o litičn ih  in go­
sp od arsk ih  razm er niso istovetn e, p a  je  m ed n jim i ven d arle  tu d i precej 
istih  a li p odob nih  p rob lem ov pri p reob lik ovan ju  prostora, kar p o sp e­
šuje potrebo po m ednarodni izm en jav i strokovnih  dognanj.
V tem  poročilu je povzeta vsebina, ki je b ila obravnavana v p re­
teklem  letu na m ednarodnem  sim poziju »o problem ih evropske alpske 
regije«, ki ga je v Innsbrucku organiziral »m ednarodni Press Inštitu t« , 
ter na sim poziju »o prihodnosti Alp«, ki ga je v Trentu, pod okriljem  
UNESCO-a, p rired ila  »m ednarodna zveza za ohranitev narave in n a­
ravnih  virov. Obeh simpozijev so se udeležili tud i slovenski geografi, 
k i so v T rentu  re ferira li o sodobnem razvoju v alpskem  območju Slo­
venije.
Večina referatov in diskusijskih prispevkov na obeh sim pozijih je 
dokaj kritično ocenjevala sedanji prostorski razvoj v A lpah. P ri tem pa 
so prišle do izraza tud i razlike glede ocene problem atičnosti tega raz­
voja ter bodoče prostorske funkcije Alp in  uk rep ih  za pospeševanje ali 
zaviranje nekaterih  razvojnih teženj.
V številnih poročilih je b ila v ospredju analiza tako im enovanih 
nasprotujočih  si interesov, obravnavanih pod geslom »gospodarstvo proti 
pokrajini«. To geslo tem elji na ugotovitvah, po katerih  sedanji razvoj 
v A lpah p re tirano  usm erjajo enostranski ekonomski interesi nekaterih
* d r . ,  so d e la v ec  Z a v o d a  SR  z a  re g io n a ln o  p ro s to rs k o  p la n ir a n je ,  C a n k a r je v a  1, 61000 L ju b ­
l j a n a ,  Y U , g le j iz v le č e k  n a  k o n c u  zv e zk a .
dejavnosti (zlasti razvoj turizm a, industrije  ter velikih transalpsk ih  
prom etnic), p r i tem  p a  se vse preveč zanem arjajo  p rim arne dejavnosti, 
k i so »nosilke« ekološkega ravnovesja in  izjem nih estetskih vrednot 
tega prostora ter socialni v id ik i razvoja, k i so pom em bni za vzpostav­
ljan je  ustreznih  pogojev bivanja. Le-ti naj bi se čim bolj izenačevali 
s tistim i v ravninskih  območjih.
O bravnavane k ritične ugotovitve je možno uvrstiti v več skupin  »pro­
blemov«. Med številnim i dejavniki sedanjih  sprememb so najpom em b­
nejše nove socialnogospodarske razm ere, ki učinkujejo predvsem  na 
spremembe km etijskih  in gozdarskih proizvodnih pogojev in vplivajo 
na hitro  zm anjševanje števila km ečkega preb ivalstva ter km etij. N ji­
hovi učinki se odražajo v hitrem  zm anjševanju p rim arn ih  oblik rabe 
prostora. N a osnovi grobih ocen preneha z obratovanjem  vsako leto več 
kot 350 alpskih  km etij. N jihovih km etijskih  zem ljišč ne prevzem ajo v 
obdelavo drugi km etijsk i obrati. U činki opuščanja km etijske izrabe se 
odražajo v hitrem  naraščan ju  prahe, neustreznem  ogozdovanju, neugod­
nih sprem em bah vodnega režim a in  s tem povečani erodibilnosti ter 
končno tud i v zm anjševanju estetske privlačnosti ku ltu rne  alpske po­
krajine. Neugodne tendence z rap idn im  opuščanjem  km etijske izrabe so 
zlasti opazne v južnih  in zahodnih območjih A lp (Ita lija , F rancija , juž­
na Švica). O hran jan je  km etij s pomočjo subvencij se v oddaljenejših, 
»zatišnih« gorskih območjih, ki leže »vstran od življenja« in prom eta, 
ni izkazalo za dovolj uspešno.
Turizem , k i je  v mnogih alpsk ih  območjih postal eden izmed n a j­
pom em bnejših in dobrodošlih pospeševalcev razvoja, je vp lival na  km e­
tijsko struk turo  in izrabo prostora precej različno. V območjih, k je r je 
bila vzpostavljena m očnejša in tegracija med dejavnostm i, ki direktno 
služijo turizm u ter km etijstvu  (npr. s tem, da se je  kmečko prebivalstvo 
aktivno vključilo v turistično dejavnost, in  sicer z oddajanjem  tu ristič ­
nih prenočitvenih zmogljivosti, s sodelovanjem v konzorcijih, ki grade 
skupno turistično in frastruk tu ro  v k ra ju  ali regiji in z zaposlovanjem  
v socialno nepodrejenih, četudi sezonskih poklicih ni prišlo  do h itrega 
in obsežnejšega procesa deagrarizacije). V območjih, k jer p a  se je  raz­
vila velika tu ristična industrija  in sicer na  povsem novih lokacijah 
izven vasi ter brez kakršn ihkoli d irek tn ih  vezi s km etijam i, je  m arsikje 
prišlo do h itre  preslojitve in opuščanja km etovanja. V zim skošportnih 
središčih, k jer so bile sm učarske žičnice in proge v posesti posam eznih 
nedom ačih investitorjev, se je njihov interes po ohranitvi ku ltu rne iz ra­
be omejil le na  sm učarsko posebej p rim erna območja, k a r je m arsikje 
vplivalo na zoževanje km etijskega gospodarjenja zgolj na pasove smu­
čarskih  »cest«.
Posebno »problemsko« skupino z močnimi negativnim i učinki na 
domicilno prebivalstvo, poselitev in uporabo alpskega prostora tvorijo, 
po m nenju številnih referentov, spremembe socialno-posestnih razm er v 
območjih močnejšega turističnega razvoja. V tak ih  območjih p rehajajo  
zem ljišča v pre tiranem  obsegu v posest kap italno  močnih družb ali 
oseb, ki zarad i ozkili ekonomskih interesov p rep rodaja jo  zem ljišča t uj ­
cem ali jih  zazidavajo z neustrezno lociranim i objekti. S tem pospešu-
jejo dvig stroškov za in frastruk tu ro , za katero p a  niso p rip rav ljen i in 
zarad i neustreznih predpisov tud i ne prim orani k riti ustrezen del stro­
škov, ki ob tem  nastajajo . T i se zato prevalijo  v breme občine oziroma 
občanov, k i sicer niso soudeleženi p r i ekonomski eksploataciji teh zem­
ljišč.
Ob stalno naraščajočem  turističnem  prom etu je, po m nenju neka­
terih  poročevalcev, potrebno mnogo bolj upoštevati tud i socialne in te ­
rese domicilnega prebivalstva. V celotnem alpskem  prostoru se ceni 
število tu rističn ih  prenočitev, realiziran ih  v letu  1974, na več kot 200 
milijonov in število dnevnih izletov na več kot 60 milijonov. Kam vodi 
ta  trend, ilustrira  p rim er s francoskega alpskega območja, v  katerem  
naj bi se do leta 1985, po načrtih  tako im enovane m edm inistrske kom i­
sije za tu rističn i razvoj francoskih A lp, število tu rističn ih  postelj pove­
čalo od sedanjih  120.000 na 200.000. T ak  turističn i razvoj p a  pospešuje 
iz leta v leto močnejšo fluktuacijo  delovne sile in  sezonsko invazijo 
dom ačih ali tu jih  gostov. Pod vplivom  obeh tipov m igracij se lahko do­
m ače prebivalstvo znajde v relativno podrejenem  socialnem in eko­
nomskem položaju, zlasti v že om enjenih prim erih , ko so nosilci raz­
voja turizm a tu je družbe s svojimi ozkimi poslovnimi interesi. Podrejen ' 
položaj domicilnega preb ivalstva se lahko tud i kaže v njihovem  p re ­
m ajhnem  vplivu  p ri p lan iran ju  razvoja in u re jan ju  prostora. Domače 
prebivalstvo se m ora zato vse prepogosto podrediti interesom  tujcev in 
njihovim  potrebam . V škodo domačinov se na  prim er zvišuje cena zem­
ljišč, k a r otežuje m orebitno izboljšanje posestnih razm er v km etijstvu.
V njihovo škodo je tud i h ipertro firana  in  razp ršena g radn ja  počitniških 
stanovanj, p re tiran i obseg turističn ih  zmogljivosti in gradn ja velikih 
tranz itn ih  cest. Lokalne upravno-terito rialne skupnosti pogosto niso spo­
sobne kontro lirati in preusm erjati naštetih  teženj, k i im ajo razen p ro­
storskih problemov, tud i to negativnost, da v lokalnem  okviru dostikrat 
le zelo malo pripom orejo k  povečevanju nacionalnega proizvoda.
Vsi našteti problem i so sicer že dalj časa predm et zanim anja in 
razp rav ljan ja  tako v lokalnih, kot v nacionalnih strokovnih in politič­
nih krogih. Sprva so se naspro tn ik i naštetih  teženj organizirali p red ­
vsem v okviru skupin  za varstvo narave, ki so predlagale različne ome­
jitvene protiukrepe. V endar so pred lagani represivni ukrepi, s pogosto 
emocionalno obarvanim i utem eljitvam i, pom enili le »zasilno zaviranje«, 
ki je lahko le delno pripom oglo k  ustreznejšim  in dolgoročnejšim  re­
šitvam. Č eprav povsem brez om ejitvenih ukrepov ni mogoče kontroli­
ra ti in usm erjati razvoja alpsk ih  regij so predlogi naravovarstvenikov 
m arsikje naleteli na  ostre »protinapade«. Ugovarjale so predvsem  sku­
pine, ki so bile zain teresirane za gospodarski razvoj. O čitale so, da je 
nam en varstva narave usm erjen v form iranje »alpskega m uzeja na 
prostem , v katerega bi bil možen dostop le z vstopnicami«.
Iz zaključkov obeh sim pozijev je razvidno, da se večinsko mnenje, 
k ljub  izraženim  problemom, ki jih  p rin aša  v A lpe novejši čas zavzema 
za n ad a ljn ji razvoj in  za usklajevanje gospodarskih interesov s social­
nimi, estetskim i in naravovarstvenim i interesi. P ri tem naj bi se izha­
jalo iz naslednjih  izhodišč:
— A lpska p okra jina  je  življenjski prostor domačega prebivalstva, 
v katerem  m orajo b iti za življenje pom em bne funkcije čim bolj enako­
vredne tistim  v ostalih območjih. A lpe so k u ltu rn a  pokrajina , ki je pod 
vplivom  družbenega razvoja podvržena procesom sprem injanja. U re­
jan je  ku ltu rne pokra jine ni možno ob ohranitv i trad icionalnih  struk tur. 
Iskati je treba ustrezno pot med interesi nadaljn jega gospodarskega 
razvoja in ustrezno izrabo prostora po eni s tran i te r ustrezno zaščito 
n aravn ih  danosti po drugi strani. Razvoj alpskega prebivalstva je nam ­
reč odvisen od izboljšanja stanovanjskih, delovnih, izobraževalnih, p ro ­
m etnih, rekreacijskih  in  oskrbovalnih razm er (preskrba s pitno vodo, 
energijo, potrošnim i dobrinam i itd.) te r prom etnih vezi do večjih sre­
dišč, k a r  vse te rja  tud i tehnične posege in  usklajevanje z zahtevam i 
gospodarskega razvoja.
— A lpska p okra jina  je prednostno območje za rekreacijo  p reb i­
valstva iz drugih, razm erom a oddaljenih območij. Zato m ora prevzem ati 
funkcije, ki so v korist širšega izvenalpskega prostora. Glede na  to je 
potrebno, da se p ri opredelitvi razvoja Alp upoštevajo tud i te potrebe 
in se na tej osnovi na novo ovrednotijo funkcije A lp. S tem  v zvezi je 
potreben nadzor in usm erjanje dotekajočega k ap ita la , k i sicer lahko v 
tem eljih pod ira  socialna in ekološka ravnovesja. Domačemu prebival­
stvu je  treba omogočiti, da bo alpske vrednote ustrezno varovalo ter 
nadzorovalo vpliv  k ap ita la  oziroma investicij in njihove učinke na 
prostor.
— Z aradi občutljivih ekoloških razm er je treba alpske pokrajine 
obravnavati s posebno pozornostjo. Ekosistemi v alpskem  prostoru so 
posebej občutljivi, vsako podiran je  dosedanjega ekološkega ravnovesja 
lahko neposredno ogrozi obstoj in razvoj posam eznih območij. P ri 
posegih v prostor je  na tej osnovi potrebno h k ra ti usk lajevati vse vidike 
p lan iran ja . Doslej je b ila vse preveč pogosto zanem arjena presoja, kakš­
na je zmogljivost uporabe prostora, kakšne so potrebe po varovanju 
narave in naravnih  virov te r kako usk lajevati socialne in ekonomske 
potrebe glede na ekološke razm ere. Na osnovi teh presoj naj bi se p ri 
u re jan ju  in varovanju  naravnega potenciala uporab lja li tud i restrik tiv ­
ni ukrepi. Za snovanje parkov  in rezervatov so pom em bne nove pravno- 
sistemske osnove, ki urejajo  pristojnost do nadzora, vzdrževanja in u re­
jan ja  prostora. P ri snovanju naravovarstvenih  območij je potrebno upo­
števati eksistenčne osnove domačega prebivalstva te r nujnost njegovega 
soodločanja.
R azvoja v našem  alpskem  območju ni možno poistovetiti z razvo­
jem  v drugih  regijah, saj dejavniki in učinki niso enaki.G lede na naše 
specifične družbene razm ere, zlasti na  področju socialno-posestnih in 
lastn iških  razm er, možnosti za investiranje, vloge p lan iran ja , m anj in ­
tenzivnega turističnega razvoja, drugače organiziranega gospodarjenja 
z gozdovi itd., številni na obeh sim pozijih obravnavani problem i niso 
tak  pereči. Vendar p a  je tud i v našem  alpskem  območju niz problemov 
in dilem, za katere še niso postavljena izhodišča in cilji te r izdelani raz­
vojni program i. Tako npr. m anjkajo  program i o nadaljn jem  usm erja­
nju  km etijske izrabe ali predlogi posam eznih dejavnosti o uporabi pro-
štora, k a r bi omogočilo opredelitev, kakšna naj bo raba zemljišč in k a ­
tere dejavnosti n a j im ajo prednost. Šele to bi olajšalo reševanje različ­
nih  sporov, ki obstajajo npr. glede hidroenergetske izrabe, vodnih ak u ­
m ulacij, tu rističn ih  n ap rav  ali prom etnih objektov, in ki so večidel v 
naspro tju  z interesi varstva narave. Vendar razreševanje teh v p rašan j 
že presega nam en tega poročila.
THE FUTURE OF THE ALPS
Matjaž J e r š i č  
(Summary)
The article reports on the proceedings of two international symposiums, 
in Innsbruck dealing with the »Problems of Alpine Region«, organized from 
»International Press Institut« and in Trento, arranged under protection of 
UNESCO from the »International league for Nature and Natural Sources 
Protection« and treating the »Future of the Alps«.
In the foreground of many reports it was noticeable the emerging 
contrariety between the economical interests and efforts for preservation 
of landscape. It was stated, that for the present developm ent in the alpine 
regions an excessive onesided orientation towards economical activities is 
significant (development of tourist traffic, of industrial plants, big alpine 
thoroughfares). M eanwhile the primary activities are too much neglected 
although those ones form the right basis for environm ental balance and 
increase the aesthetical value of these spaces; upon favourable natural 
conditions the further social development is dependent, creating appropriate 
living conditions not too much different from those in lowland.
The conclusions of both symposiums make evident, that the opinion 
prevailed, that in spite of all arousing present problems concerning (he 
future of Alps in the further development the economical interests must be 
coordinated with the social, aesthetical and natural preservative demands. 
The following viewpoints are to be taken into account:
— For the resident population in the alpine regions the same vital 
conditions of life must be created as in other regions. The Alps are cultivated 
spaces undergoing all processes of alternations connected with social develop­
ment. The regulations of the spaces and taking into account an adequate 
standard of life of the inhabitants are not possible by preserving of traditional 
structures.
— The alpine regions are of first-rate importance for recreation of 
people from other parts of the country and other countries and have to 
assume therefore many functions to be of use for other regions.
— Both above mentioned functions must be treated with particular 
carefullness so in arranging as in planning these matters regarding the very  
delicate environm ental conditions of the alpine region. Ecologic system s 
in the Alps are particularly sensitive because all kinds of violation of the 
existent environmental balance could directly threaten the existence and 
the developm ent of particular region.
It would be wrong to identificate the development in slovene alpine region 
with that in other regions because the facts and the effect are not equal. 
Many of the treated problems on both symposiums in our country are no't 
so urgent with regard on our specific social circumstances, especially con­
cerning rights of possession and private property, conditions of investments, 
possibilities of planning, less intensive developm ent of tourism, better ma­
naging with forests and similar. Nevertheless in our alpine regions many 
problems and burning questions are not solved yet, it is necessary to survey  
them and state the points of view, to fix  the aims and programmes of action.
10 G e o g ra fs k i v e s tn ik  ] ^