60 LET MLADINSKE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE
SKOJ - vzpodbuda za sedanje in prihodnje generacije
Letos bomo proalavlli 60 obietnico SKOJ-a. ki )e a svojim bo)ern. junastvom in revoluclonarnim de-lom vzpodbuda za aedanje jn prihodnie generaclje mladih Ustanovljen je bil v Casu novih druzbenoe-konomskih in poHtifinih okollsLin, ki so kovale mla-dlno. da je z udeleibo v NOB pisala najslavnejse stranl naie zgodovine
Od 10 oktppra 1919, ko so s« zbrali delegati rutiLnih mtadinskih skupln vZagrebu in imeli mla-dlnski konares, man kot usianovnl kongres SKOJ-a, pa vse do ustanovltve -Crvena zastave« ~ glasila, kl s« \e pojavll v decembru Islega leta in do prvega kongresa SKOJ-a aprila 1920 v Beogradu Je tnla mladinska komunisliLna organizacija enotna. vda-na iu imela jasno opredsl|ene ctlje. V tasu po letu 1920. najhujiem terorju tn prltisku burioamega prisllnaga aparata z znano Obmano, ao se v mta-dinski organtiaci|l prlpravljall na javno delovanje preko obstoječih ozlroma dovotjenih druitev V tam iasu prthaja do Izraza frakcionaStvo. ki je cepilo partijo in jo aiabilo Zato je toliko bolj po-memben nasjop Tliovo revolucronarne linije in v ZagfBbu 1928. kl je poudartla enotnost partije in lesno zvezo med partljo in delavskim razredom SKOJ jo z vseml silami podprl protitrakcionasko liniio Joslpa Bro/a
Po znanem drtavnem udaru kraljaAfeksar.drase prtfienja obdobja iesiojanuarsko diktature, hkrati Iragično in neponovl)lvo veliCastno za revolucio-
narje SKOJ-a Kronike teh lel opozarjajo na Slevil-ne STirine obsodb« in poboje brez obsodb Med žrtvami krvavega terorja je biio tudi sedem legen-darnih sekrelarjev SKOJ-a. Sedem navduSemh borcev za swar delavskega razreda, sedem mladin-C8v. ki so šli skozi tefko in surovo Sofo 21v(j'en|a in bo|a, sadam neomahijivih borcev za zmago sociali-ima v naSI deželi
Močni odpoH diktatuH so prfsll tudi z univerz Bistveno |B. da ao Studentje-komumsti vodili veči-no skoievshih celic in bili zeio angalirani pri iirši obnovi oziroma uveljavitvi SKOJ-a Mnoiične de-monsiraclje v Beogradu, Zagrebu In Ljubljanl so reiuitati Slroke fronte detovanja mladincev z uni-verz.
V Jetth do čruge svgtovne vojna so a» mladi reorganizlrali prodvsem leta 1937, ko je stopilna Čelo ZKJ Josip Bro2 Tito Joslp Broz je posvetil naji/ečjo pozornost mladinskemu gibanju in se z Ivo Lola Ribarjem dogovoril o reorganizacijt SKOJ-a, da bi >e-ta Čimprai postal množ.čna organizaciia.
Tito je ptsal pokrajlnskemu komlteju v Zagrebu:
-Miadina mora pri svojih prizadevanjih čirtiti
podporo z vase strani  Mladina je bojevita. polna
elana in energija Svojo energljo in avoj polet hofie
pokazatt v bojih in akcijah. izkoristite, tovariSi, to
bojevitosl mladine. usmente jo v pozitivno smer!-
Tako je SKOJ stopil  na novo pot. V bo)u za
mtadinake mnozice se je pripravljal tudl na spopad
s faSistično golaznijo, ki j« sitila svoje kremplje po uspavani Evropl
Teiko bi bilo z nekaj besedami opisali vsa junaS-Iva mladih v NOB kot tudi v povojni izgradnji naSe domovme, pa to ni narnan tega raztnišljanja Želel som, da sa mladi spomnimo najteijih pogojev delo-vanja. s katsrim so naši vrstmki želi uspeh in zmago.
Lansko lelo Smo Imelf mladi republiski (n zvezni kongres. V resolucljah je zapisano, kaj vse moramo izpolniii, toda včasih so nam le naloge le meglene usmeritve, v katerih sa mladi iz tovarn, krajevmh skitpnosli ln io\ ne znajdemo,
Jasno smo opredelili, da je nasa organizaciia združevalka in izpolnjevalka interesov mladih. pred ofimi pa moramo imeti, ludi visoko moralo m pri-pravljenost na odpoved in žrtve, iskreno tovanstvo in vsliko vzajemno zaupanje. k< je vladalo mladini npr v obdobju, ki sam ga zgora) opisa! Te lastnosti in viaoka stopnja ideinosti oztroma spoznanjs veli-fiine idealov in ciljev, za katere se bonmo, morajo biti tudi danes gonilna sila mladine Miadi dostikrat trditno, da smo pripravljeni, če bi nastopila taka siiuacija. zgrabiti za orožje m ponoviti epopaje Kozare in Neretve Toda besede se morajo uresni-čiti, zato skusajmo že danea v svoji sredini narediii korak naprej v socialislični revolucijl To ne ponne-ni, da moramo sestankovati in polilizicalt, ampak se boriti za izpolnjevanje intsresov mladih m sredine, v kateri itvimo in delamo. Tl interesi pa so zelo
konkretni in takSno mora bitl tudi njih Izpolnjeva-nje Z doslednim odnosom do sprejetih dogovorov In akci( bomo mladi dejanako edan od spodbuje-valcev samoupravne druzbe.
V letoSnjem letu bi predvsem morali poudariti boljfe povezovanje med mladimi v združenem dalu in šolah v sklopu krajevne skupnosti Morali bi sirSe poseči v razlifina družbene organizacije m druStva ter se posvetili problemom kulture, Sporta in mladinskega lurizma. To 50 dejavnosti, ki vklju-fiujejo množice mladih.
Letos imamo mladi prvič možnost, tako v zgodo-vini kot na svetu. da preko svojih delegatov vpliva-mo na sistem izobraževanja in usposabljanja. Ne bodimo ovce in odkrlto povejtno pripombe «n po-misleke, ki jih imamo polne malhe, ko razpravljamo o tah problemih med seboj Mladi v zdruienem delu moramo reševali vprafianja stanovanjske poli-tlke. pnpravnijtva m Kadrovske politike nasploh kot tudi doseLi, da prevzamemo odgovome nalo-ge. pri kat«rih bomo dokazali phdobljeno znanje In svoje sposobnosti
"2a naSo iep^o sedanjost in bodočnost, kakrSno si zelimo. smo 2e izbojevaii odlofiilne bitke Toda ntkoii, tako je zapisano v programu Zveze komunl-stov in je tudi sporočilo Marksovega nauka. se ne moremo zadovoljiii z doseženim. ampak moramo pogumno naprej k tislemu. k.' je se boljse in napre-dnejfie. svobodnejše in bolj Človesko...-
JANKO PUČNIK