..Primorski Lisi"
Uhaja vsaki i., 10. in 80„ dan V mesecu. Cena i* celo leto I 01.
50 n., za pol leta 75 n.
Posame*'16 Številke se dobivajo v tabakaruah: Nunske ulico in Solake ulice po 5 nny.
J-
!
goučljiv list za slovensko ljudstvo na <grimorskem.
Vse *a vero, dom, cesarja I
Uredništvo in opravniStvo
mn je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo UpravniStro sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
I
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista14.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
grevzvišenemu nadpastiiju.
Z velikim veseljem sprejeli smo uradno vest, da je iiaS prevzvišeni nadvladika in kiiez odločen za najviše, častno mesto — kardinala sv. kat. cerkve. Ponosna je lahko nadškofija, ponosna cela metropolija na takega nadpastirja, take časti ni še imela. Z udanostjo se poklonimo prevzvišeneinu in izročimo svoje če stitke: Vsemogočni Ga ohrani dolgo na vzvišenem mestu v blaginjo nadškofije in cele sv. cerkve!
Dan konsistorija v Rim«, kjer bode imenovan ni še določen;' najbrže bode junija prvo polovico.
Koj po imenovanju prinesejo odposlanci papeževi, škrlataste znake visokega dostojanstva. Ž njimi pojde Prevzvišeni na Dunaj, kjer mu cesar položi na glavo rudeč klobuk.
Iz Dunaja pojde Nj. eminencija v Rim k sv. Očetu.
Vest je vzbudila radosten odmev v ljudstvu.
Razna zastopstva so se predstavila Prevzvišenemu in čaatitala.
V	ponedeljek je bil župan goriš-kega mesta s uekaterimi zastopniki. V torek so se mu poklonili vojaški zastopniki z polkovnikom pl. Leeb, in majorjem pl. Ohalaupka; v imenu dežele pa vit. dr. Pajer, deželni glavar. V sredo je čestitala svojemu pastirju goriška du hovščina. Nagovoril ga je msg. Jordan, stolni prošt pi ibližno tako :
Ravno pred letom zbrala se je prvikrat gor. duhovščina, da pozdravi ob piiliodu med nas svojega pastirja; sedaj pa z nova ob visokem, odličnem imenovanju je prišla, da se pokloni, ko prevzvišeni vstopi v krog častitega zbora, ki vlada vesoljno cerkev. Bog pa mu stoj ob strani. Kardinalski klobuk, katerega mu podeli sv. Oče, bodi mu predznak ven<;a, katerega mu Bog podeli.
Prevzvišeni se je ginjen zahvalil. Komaj je zvedel obrnil se je na svetega Očeta, naj izbere drugo osebo. A ni pomagale. Udal se je volji Gospodovi Duhovni naj ga podpirajo z molitvami in složnim delom. Kar je lani priporočal, je zopet povdarjal — edinost.
Isti dan poklonil se je tudi dvorni svetnik Bosizio z uradniki na glavarstvu.
Zvečer je priredila goriška mestna godba pred palačo serenado na čast Prevzvišenemu. Udeležba občinstva je bila velika. Slavljenec je prisostoval godbi vidno zadovoljen v družbi nekaterih odličnih gospodov na pomolu palače.
Odgovor Italijanov.
Na zahteve slovenskih poslancev so Italijani odgovorili po dr. Pajerju. Odklonili so vse zahteve Slovencev. Pismo Pajerjevo v prevodu se glasi tako-le :
Prevzv. ijosp. deželni podglavar !
čital sem m zelo mi je ugajal uvod ’ čast. pisma z dne 27. aprila, ker sem bil očaran po živih utiskih, ki sem jih prejel iz njega, da se resno misli na pomirjenje, in naglo sem preskočil k tir-jatvam, katere so imele dokazati namero slovenskih poslancev, da se doseže spo-lazumljeuje, noseče znake trajnega miru in ne samo začasnega premirja. A ko sem prečitaI prvo točko, se je 'raztrgala laskava nada ter umaknila popolni prevari, ko sem joizvedel zadnjo.
V	prvi teh tirjalev se zahteva jamstvo, da se bo v deželnem zboru sklepalo le v popolnem soglasju obeh strank. Ako bi se tako delalo, bi se pačilo ustavno živenje v najvažnejšem njegovem pojavu, v svobodi predlogov, javnosti razprav in neodvisnosti glasovanja ; kajti premestilo bi se parlamentarno delovanje v prehodni
zakotni zbor, v katerem bi morali italijanski poslanci upogibati tilnik volji slovenskih, znebiti se svojih prednostij, odpovedati se nalogi, da se po svoji sveti dolžnosti borijo za zadoščenje potreb in opravičenih zahtev italijanskega ljudstva, katero jim je izročilo varstvo svojih ko-ristij, z eno besedo — odstopiti.
Popolna ravnopravnost obeh deželnih jezikov, zahtevana v drugi točki, bi nanesla potrebo, da se pri opravljanji vseh deželnih opravil istočasno rabita oba jezika — kar je nemogoča stvar. Sicer pa se je raba slovenščina v vseh spisih in opravilih, ki s« tičejo slovenske strasi uvedla že davno in meni ni znano, d;i bi se ljudstvo v tem oziru kaj pritoževalo. Če pa ni opravičena tirjatev, da morajo vsi deželni uslužbenci (torej tudi oni itali• '■ janslce in slovenske kmetijske šole) popolnoma zmožni biti obeh jezikov, ni uič manj kritična namera, da bi se spremenil deželni štatut, to se pravi, da bi se spremenila naša ustava, temeljni zakon poknežette grofovine, s tem, da se sprejmejo vanj analogna določila, ki ne spadajo v področje deželnega zbora ter bi lahko nanesla potrebo nove jezikovne kvalifikacije celo za tiste, ki bi se spenjali po poslanskih mandatih.
Razdelitev opravil deželnega odbora, o katerej govori tretja točka, je po deželnem opravilniku že odkazana dežel-i nemu glavarju ter mu pravično nalaga, da ga ima v tem voditi zmotnost, ne narodnost. Sicer pa so v deželnem odboru že mnogo let italijanskim odbornikom izročena v izvršitev opravila zadevajoča italijansko stran, slovenskim odbornikom pa ona, ki se tičeio slovenske strani, izuzemši malo skupin, pri katerih bi bilo razkosanje nemogoče ali nezmiselno.
O	slovenski obrtno-nadaljevalni šoli za deklice, ki je naglašena v peti točki, ni iz spisov deželnega odbora doznati niti, da obstaja, in naravno je, da bi se eventuvalna podpora iz deželnega zaloga mogla podeliti šele po natančnih poizvedbah o nameri in vrednosti tega zavoda, katere poizvedbe bi se naredile usled formalnega, deželnemu zboru podanega predloga; tako je tudi jasno, da italijanski posianci uiso poklicani zahtevati, da prispeva za to šolo tudi državni zalog.
In tako je skupina italijanskih poslancev čisto nepristojna v to, da bi obvezala kupčijsko zbornico, ’.iaj dovoli slovenski deški obrtnijski šoli prispevek, zahtevan v šesti točki; da bi iztrgala (joriikemn mestu to, kar je pridobilo po razsodbah najvišega upravnega sodišča, kakor se, zahteva v deseti točki glede slovenske ljudske šole in slednjič, da bi dala odpraviti cestne mitnice nastavljene v Gorici vsled privolitve pristojnih državnih oblastev, kakor se narekava v ednajsti točki.
Jamstvo za to, da se bodo podpirali nedoločeni predmeti, kakor cest, uravnava rek, zagradba hudournikov, ki so splošno omenjeni v sedmi točki, se pošteno ne more obljubiti, tudi če bi tega ne ovirali malo poprej pri prvi točki izraženi pomisleki, ker se je po vsej pravici bati, da postane toliki prispevek poguben italijansk:m obdačencem.
Ostajalo bi še govoriti o četrti tir -jatvi zadevajoči podpiranje okrajnih šolskih zalogov s prispevki iz deželnega zaloga, ob osmi, katera hoče imeti odprt kredit v pomoč trtorejcem, da zamorejo pokončati trtno uš in obnoviti uničene vinograde in o deveti, kat,#ra' hoče, naj se prisili deželni odbor, da izplača prispevek dovoljen v deždnozborski seji dne 12. aprila 1892. za železnico po Vipavski do'ini. Toda od teh treh predmetov so trije že oglašeni za razpiavo v deželnem zboru, prva dva s formalnim vladnim predlogom, dočim je glede tretjega deželni odbor napravil poročilo deželnemu zboru, s katerim prosi, naj se mu dajo na razpolago neobliodno potrebna sredstva za izvršitev sklepa iz leta 1892., torej jih ne kaže v njihovemu bitstvu nikakor smatrati za elemente ka-cega pogajanja. Kako se bode Italijanom
ravnati gledč teh zadnje navedenih predmetov, o tem so sklenili, da si pridržujejo tisto svobodo ravnanja in tisto svobodo glasovanja, katero deželna ustava jamči vsakemu poslancu.
Skratka, pismo V. G. predstavlja vrsto koncesij, 'uslug in žrtev v korist Slovencem, kateri protistavlja v tolažbo Italjanom edino up, da vidijo zopet nastopiti v deželni zbornici pomirjene Vaše rojake, in dočim tirja od Italijanov jamstvo za zahtevano obveznost, ne ponuja nobene odškodbe, nobenega jamstva na račun Slovencev.
Zvedeni, kakoišni ste po dolgi praksi v parlamentarnih stvareh, znali ste, preč. go-pod, da sestavljate takošne zahteve, da je bila že sama misel, da bi se jim utegnili iz slabosti udati, nezdružljiva s spoštovanjem dolžnim dostojnosti italijanskih poslancev; kakor ste dobro vedeli, da ni v oblasti nobene izmed strank, jamčiti za vspeli.
, Postavljen sem pred nalogo, a dani so mi v to nemogoči pogoji. To vtiska tir jatvam značaj pretveze, pod kuje krinko se skriva stotjeni sklep, da se hoče po vsaki ceni vstrajati v abstinenci. V koncu pisma načeperjeno dobrikanje pa, s katerim se povzdiguje na meni modrost, mogočnost, veljavnost (v eni sapi z glavnim glasilom Slovencev, „Sočo“, katera me zaznamlja njihovemu sovraštvu kak jr „uajslabšega med najslabšimi1*), dobiva to dobrikanje, v primeri s tir-jatvami, obrise umetne krpanje podobne parodiji ter meče senco sovražne pošasti, vzbujaje v meni vse^ drugačne čute, nego one hvaležnosti. Če bo potreba žrtev, da se povzdigne čast in moč naše dežele pod paladijem osrečevalnega miru, bodem vedno pripravljen, nasvetovati jih.
Toda da se v triumfalni voz našega zmagovalca uklenejo moji izmolzeni in ponižani volivci in da se gospodarstvu drugih na žrtvenik položi, narodnost, s katero se mi ponašamo, v to ne stegnem nikdar svoje roke. Jaz se ne bodem ustavljal, ampak radostno in svečano ponesem oljko miru, ki jo V. G. od mene zahteva, tudi na slovensko polje, a nikdar ne črez pokopališče italijanske svobode, nikdar, ko bi se me hotelo siliti, da zasadim poprej tužno cipreso na ra-kev italijanske časti.
Sprejmite preč. gospod zagotovilo najv(čjega mojega spoštovanja, s katerim se Vam beležim preudanega
PAJER, dež. glavar.
To je odgovor Italijanov na zahteve Slovencev. Kdor pismo pazljivo prebere, mora pritrditi, da pisma ni pisal deželni glavar dr. Pajer, marveč predsednik ži-dovsko-liberalne „Unione“. Pismo je diktirala nestrpnost mladega italijanaškega naraščaja, katerega duševni voditelj je znani „Graziadio“. Ti javno govorijo, da dokler bodo oni imeli kaj besede, italijanski poslanci ne smejo ustreči uiti jed-nej zahtevi Slovencev. Ker vsaka naj-manja spolnitev slovenske želje bi bila žebelj v krsto italijauske narodnosti. Iz teli in jednakih izjav italijanskih nestrpnežev spoznamo, kolike vrednosti so si-renski glasovi Pajerju, češ slovenski poslanci pridite v deželni zbor, saj pride vse na dnevni red. Zato pa mora slovensko občinstvo kot eden mož stali za svojimi poslanci ter vstrajati, naj pridejo tudi še žalostnejše razmere. Pravica mo ra enkrat zmagati, to naj bode naše geslo 1
Vseslovenski shod
krščansko-soc. delavcev v Ljubljani
dne 28. maja 1899. leta.
Tovariši, prijatelji krščansko-so-cijalne organizacije! Že lani smo hoteli pokazati na sijajen način svojo neomejeno in neoinajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jo/.ela I. o petdesetletnici vladarstva.
Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacionale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost.
Toda mi ne odnehamo ! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svojemu premilemu vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško ljubezen in udanost.
Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali v napredku. Čas je, da se gauemo ; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se uredi zanaprej skupna orgauizacija vseh slovenskih krščansko - socijalnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic.
Binkoštni prazniki so prazniki u-stanovitve sv. katoliške cerkve ; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krščansko - socijalnih delavcev.
V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni.
Na shodu dne 28. maja se bodemo organizovali vsi slovenski krščan-sko-socijalni delavci v odločilni boj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti.
Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo ! Ta dan se bode blagoslovila tudi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila v boj za načela krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti.
S	tem vas, dragi tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske krščanskosocialne organizacije vabimo k shodu. Pridite ! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo !
V	Ljubljani, dnfe 7. maja 1899.
Pripravljalni odbor
za prvi vseslovenski sliod kršfansko-socijalnili delavcev
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni zbori. V Kranjskem deželnem zboru so narodno-uaprediii poslanci odklonili 1000 gld. podpore ,,Naši struži", kakor je predlagal posl. Kalan. To je pač žalostno.
Štajerski deželni zbor je sprejel zakon glede izločitve ttga Slatine iz občine slatinske. Ugovori slovenskih poslancev niso uspeli. — V Ljutomeru ustanovi dežela viničarsko šolo.
Istrski deželni zbor mirno zboruje, ker ni slovanske manjšine v zboru.
V	nižje avstrijskem dež. zboru so krščanski socijalci razpravljali o razsodbi upravnega sodišča, da občina ne sme podeljevati denarja za zidanje cerkva. — Opozicijonalci so sklenili, da se ne udeleže več sej.
Izvrševalni odbor parlamentarne desnice se snide dne 25. t. in. Pred tem dnevom bodo posvetovanja posameznih državnozborskih skupin. Pogovor bo o jezikovnem in nagodbenem vprašanju.
Pogajanja o avstro-ogerski na-godbi so bila minole dni v Budimpešti ter se bodo v kratkem nadaljevala na Dunaju. V tej zadevi piše „Linzer Volks- . blatf': Ako se Ogerski minist. predsednik uda, je to uspeh grofa Tinina iu njegovega kabineta, ki si bo s tem utrdil stališče. Ako pa Mužari ne odnehajo in pade grof Tliun, bo padel častno. Tadi v tem slučaju nikakor ne pride liberalno ministerstvo na krmilo.
Krčanski socijalciso sklicali po vseh dunajskih okrajih protestne slio.ie, na katerih so razpravljali o razsodbi upravnega sodišča. Jednoglasno je bila sprejeta ista resolucija »a vseli shodih.
Kancelparngraf, določbo, s katero so zamašena usta duhovščini ter cerkev ranjena v nje najsvetejših pravicah, je sprejela tildi magnatska zbornica. Ugovarjali so knez primas, kardiual Vaszari, kardinal Suhlaucli, nadškof Samassa, grof Ferd. Zicliy itd. Pred odločitvijo so se zbrali vsi ogerski škofje v Pesti na posvetovanje. To se je po dolgih letih zgodilo prvi krat.
Narodno • politične zahteve nemške opozicije v kratkem določi pododbor nemških zaupnikov. Ko ga nemški zaupniki potrde v skupni seji, zagleda za binkošti luč sveta ta sinček bolečin.
Vuunje driav*.
Italijansko ministerstvo je pre-osnovano. Unanji minister je Visconti-Venosta. Novo ministerstvo je nasprotno cerkvi. Položaj ministerstva pa je, kakor vseli prejšuih. Ako jedna večja skupina odreče pomoč, pa je sklenjen račun čezenj.
Na Francoskem je odstopil vojni miuisler Freycinet. Odstopilši minister je bil že petkrat uiiuisterski predsednik in še večkrat vojui minister.
Na Kreti je zavladal zadnje mesece vzoren red. Princ Jurii ima spretno roko. Narodna skupščina mu je odobrila vse načrte, ki jih je predložil in ustava za Kreto je obveljala popolno po njegovi misli. V kratkem času bo začel razdeljevati najeto posojilo v znesku par milijonov.
Kubanci postajajo vedno bolj nezadovoljni z ameriško vlado. Do danes Amerikanci niso še izpolnili niti jedne želje Kubancev. Ker se vlada boji kake ustaje, sklenila je razpustiti sedanjo kubansko posadko.
Katoličanstvo na Kitajskem je vendar državno priznano. Vlada je namreč izdala poseben ukaz, po katerem se priznavajo katoliški veri jednake pravice, kakor jih uživajo druga ondotna verstva. S tem so zajamčene katoliški duhovščini iste pravice, kakor domačemu kitajskemu duhovstvu, in misijonarji so uvrščeni niej kitajsko uradništvo.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Dekan in dež. poslanec T. Kajdiž je imenovan stolnim kanonikom. — Po stopnicah je padel 62 letni Iv. Rode iz Jarš ter v par urah umrl. — 70 letna Marg. Kočevar ^iz Kozarš je utonila v potoku. — V St. Jurju pri Kranju je ubil Val. Sušnik v fantovskih norčijah pridneg i hlapca Jož. Maseljna. — Na Bledu je bil najvojvoda Jožef Ferdinand. Prišel je na lov na divje peteline. — Blagajničarica v hotelu pri Maliču se je hotela umoriti, a se jej poskus ni posrečil. — Utonil je 6 letni sin vrtnarja Urbančiča v Ljubljani, Padel je v gnojnico. — Strela je udarila v
LISTEK
ZBOFL
pevcev in godcev.
,,Hvalite Gospoda
vse pfirnate tice.“ Ps. 148.
Mladoletje preveselo
V	zbor privabi tic krdelo:
Lastovka najprej zapoje,
Prečvrči vse pesmi svoje.
Slavček vstane, napne struno,
Kaj mu mar za solnce, luno!
Glasno tak, da se odmeva,
Po grmičkih ti prepeva.
Rahlo priskaklja senica,
Gosli ziblje kot devica Cicibfe 1 urnd cibeja,
Vmika se cel6 ji veja.
Moško črni kos zapišče,
Zdaj, zd«j krotko, zdaj, zdaj vrišče ; Glave, re>i, da ni prebistre,
Prav pa vbita si registre.
Ščinkovec, se ve, da tudi Vrlo se s piščalo trudi,
Čink i čink ! uko pričenja,
Glas povzdigne, z nizkim jenja,
Naglo v zrak Škrjanec skoči,
Suka se. «b citro poči :
Čin čir! vi, ci! uič ne mara,
Naj se mu i lok razpara.
Orlica ljubkd pozdravlja,
Daleč trublje iek odpravlja,
Vklanja se in milo gode:
Tur, tur, čast Bogu naj bode!
poslopje Jur. Lesko vaija v Trnovcu pri Slov. Bistrici. Pogoreli ste dve hiši in dvoje gospodarskih poslopij- — S tira je skočil parni stroj mej postajama Laze-Zalog. Poškodoval je tir v dolžini 40 m. ter je obtičal na njivi. —
Na Štajerskem. V mariborski ka-detni šoli so odkrili Franc-Jožefov spomenik. Slavnosti se je udeležil tudi presvetli knez in škof. — Okrajnim ži-vinozdravnikom v Braslovčah je imenovan g. Ant. Korošec. — Pri Zidanem mostu se je z revolverjem ustrelil nek nepoznan človek. — Deželno razstavo v Gradcu bodo priredili leta 1901. V odboru za prireditev so samo nemci. Slovenci bodo seveda morali pomagati plačevati stroške. — Štajerska je zgubila pri svojih železnicah 1896 in 1897 vsoto
—	156.145 gld. 23 kr. Lepo gospodarstvo ! Kmetijsko zadrugo in posojilnico so ustanovili v Križevcih na Murskem polju.
Na Koroškem. Zloglasni Wolf je pridigal netnško-nacijonalnim ovčicam v Beljaku in Celovcu. Govoril pa je le pri zaprtih durih. — Postaja Žabnice v Kanalski doliui se bo odslej jmenovala „Žabnice-Višarje“. — Blizu Železja v Češki dolini je pogorela vas Klebas. — Šolska občina Šmartin pri Timenici je dobila od „schulvereina“ 250 gld. podpore za napravo vodovoda. Judeževi groši!
Gorica.
Premilostni tržaški škof Šterk je v ponedeljek obiskal našega prevzvi-šenega nadvladiko.
Osebne vesti. Deželno višje sodišče tržaško je imenovalo avskultantom na Primorskem: avskultanta na okrožnem sodišču v Mariboru, g. Frana Mava)ja in pravne praktikante: Justa Dietza, Nikolaja Dominico, Maria Musmezzi in Leva Petritscha; olicijalom I. razreda Artura Pilata ja okrajno sodišče v Pazinu.
Sodnim izvedencem za lekarniške stvari je imenovalo isto deželno sodišče lekarnarja Antona Franzonija.
C. kr. trgoviusko ministerstvo je imenovalo pravnika Vlad. Dolenca poštnim konceptnim vežbenikom v Trstu.
V	pokoj stopi koncem maja t. 1. g. Mihael Zega, nadučitelj v Kanalu.
G.’ Štefan Pregelj, rodom iz Loma, koncipist pri c. k. finančnem ravnateljstvu v Trstu je napravil pred c. kr. višjim dež. sodiščem v Gradcu finančno - doho-darstveno preskušnjo z izvrstnim uspehom. Čestitamo!
Premeščenje. C. kr. davčni nadzornik g. Valentin Marušič je premeščen iz Tomina v Pazin; na njegovo mesto je prišel davčni nadzornik g. Ivan Perpar iz Pazina.
Preizkušnje usposobljenosti za učiteljstvo v Gorici so pričele 8. dne t. m. in so trajale do 17. t. m. Došlo je
6	učiteljic in (iva učitelja, in sicer je bil
Taščica, ko v zbor priskaka,
Kot veliki petek plaka,
Podrdra z ropotcem svojini :
Čast Bogu še s stokom mojim !
I	Kukoviča, kar njo tiče,
j	Nagajivka kuku! kliče.
Zviti vrabec čira - br 1 ploska;
Sredi vode gaga goska.
Purman . v d ra kraj koristov,
Rad posnema glas basistov,
Vmes petčlin kikirika:
Mnogo vriska je in krika.
Pojejo še drugi tiči,
Vsi so gibčni kot mladiči;
Sučejo se v zboru loki.
Kot bi godli pri poroki.
Ker ni zbora sploh brez takta, Prepelica kar brez lakta Pet — pedi! krepkč povdarja, Vedno redno s tem se vkvarja.
*
* *
Temu zboru brez godala Vsaka bodi čast in hvala!
Zrak je priča, so drevesa,
Da ta zbor časti nebesa.
Naj oslavljam še škripača,
Kr po taktu svet obrača? —
Bo li slavna zanj opomba,
Ko utihne sodbe tromba ? —
Jože Mlinarjev. *)
•) Pesem tiskana v „Domovini'‘ 1. 1869. tukaj predelana, dokazuje da pesnik t>icer star
n» letih, je še vedno čvrst na duhu. Bog ga živi!
en učitelj izpraševali za meščanske šole, učiteljice za ljudske šole in en učitelj iz nemščine kot učnega jezika za ljudske šolo. Opravili so preizkušnje: g. Andrej Lašič, (učitelj na slovenski ljudski šoli v Gorici) iz II. skupine za meščanske šole s slov. in nem. učnim jezikom z odliko: g. Otilija Fajgelj, podučiteljica v Pečah (Staj.), za slov. in nem ljml, šole z odliko; g. Ana BoUianiii, podučitelijca v Št. Vidu pri Planini (Štaj), za slov. in nem. ljud. žole; g. Marija Čebular, podučiteljica v Podgori pri Gorici, za slov. in nem. ljud. šole; gr. Marija Franki, podučiteljica v Veliki Dolini (Kranj.), za slov. in nem. ljud. šole; g. Amalija Oblak, podučitelijca v Kameliji (Vip.), za slov. ljud. šole; g. Nagu-Zalokar, podučiteljica v Vačah pri Litiji (Kranj), za slov. in nem. ljud. šole. En učitelj je med preizkušnjo odstopil. Vse gg. učiteljice so usposobljene tudi iz petja, iz telovadbe nobena. Odlikovancem in ostalim čestitamo.
f Jakob Smolej, vpokojeni deželni šolski nadzornik, je umrl v Ljubljani v 75. letu svoje starosti. Od leta 1866. do 1. 1884 je bilj ravnatelj ljubljanskega gimnazija. Kot učitelj in vodja je gotovo še v najboljem spominu vsem gojencem ljubljanskega gimnazija. Priporočamo ga v spomin vsem njegovim nekdanjim gojencem. Pokoj njegovi duši!
Društvo „SIoga“ bo imelo v četrtek 25. t. m. ob 11. uri predpoldne svoj letni občni zbor v prostorih goriške Čitalnice. Da ne bo zmešnjave med društ-veniki, dobi vsakdo izmed njih pismeno vabilo, ki bo veljalo ob enem kot vstopnica, brez katere ne bo imel nikdo pravice udeležiti se zborovanja. V Gorici, 18. maja 1899. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
Slovenski državni poslanci, člani krščansko-narodne zveze, se snidejo v torek 23. t. m. na posvetovanje v Ljubljani, da označijo in povodi stališče Jugoslovanov izvrševalneinu odboru desnice državnega zbora, kateri bo imel sejo dne 25. t. m. na Dunaju.
Deželni zbor goriški. Klub italijanskih poslancev je imel v ponedeijek sejo, katere se je udeležil namestnik grof Goess.
Govorili so, da bode v četrtek seja deželnega zbora. Ne dnevnem redu je imela biti dovolitev 100.000 gld. za vipavsko železnico, vsporeduo s tem pa dovolitev 50.000 gl;V. za furlanski tramvaj. Tudi dovolitev najemuiskega davka v Gorici je imela biti na dnevnem redu. Seveda so račnnili na to, da se prevzv. nadškof udeleži seje. Seje pa ni bilo. Kaj je prišlo vmes ne vemo. Mesto zbo-rove seje je bila seja šolskega odseka, ki je razpravljal o deželnem prispevku šolskim okrajem. Upamo pa, da se vendar ne bode delovalo preko glav slovenskih poslancev.
Zavod: Contavalle. Predvčera-njem, v četrtek, 'so prevzvišeni knez-nad-skof maševali na Gradu v sirotišnici. Po sv. maši so mu sirote izrazile svojo vdanost z raznimi nagovori. Prevzvišeni so
Za kratek čas.
Nepozabljiva: Nekemu, možu umrje njegova prepirljiva in klepetava žena. In ko so mu svetovali, naj se vnovič oženi, jim je odgovoril: „Tega pa ne, — ne morem prve pozabiti.1*
Velika sreča: Srečala sta se dva osla. „Včeraj“, pravi prvi „sem pa srečen dan preživel!“ ,Kako to ?“ vpraša ga drugi. — „Moj gospodar me je manj pretepal11, se odreže prvi.
Lahkomišljenost: Neki zapravljivec, ki je imel že mnogo dolga, je še vedno naprej zapravljal, ne zmeneč se za to, ali bo mogel plačati ali ne. Tedaj mu reče priprost, pošten mož: „Pa, kako morete tako lahkomišljeno zapravljati ?“
—	Saj ne zapravljam svojega denarja”, je bil kratek odgovor.
Berač: Berač je sedel v gostilni, jedel, pil ter tožil čez drage čase. „Da, da", pravi majaje z glavo, „ako imamo že mi vzroka dosti pritoževati se, kako slabo se mora še le ubogim ljudem goditi."
Kdo je bulj vljuden:	Anglež in
Francoz sta se prepirala, kateri narod bi bil najvljudnejši. Nazadnje, ko je bilo že le preveč, skoči Anglež ves razjarjen po konci in kriči: „Angležu se mora priznati največa vljudnost in ako imate še kaj zoper to, dam Vam zaušnico, da boste za par ur zavest zgubili."
Slaba tolažba: Mož pride k župniku, mu toži svoje nadloge in težave ter ga prosi pomoči. — »Bodi potolažen", moj sin, „na onem svetu ti bo vse poplačano.11
„Oprostiteu, pravi na to siromak, Jaz potrebujem pomoči na tem svetu.h
jim v lepem odgovoru pokladali na srce, naj imajo zdaj, ker so izgubile svoje sta-riše, sv. Jožefa za očeta, Marijo za mater in Jezusa za brata. Ob tej priliki so prevzvišeni obiskali tudi cerkev sv. Duha, ki je najstarejša v Gorici.
„Naša straža1* v kranjskem deželnem zboru. Temu za obmejne Slovence prepotrebnemu društvu je kranjski deželni zbor dovolil celih 100 gld. podpore. Posl. Kalan je v imenu kat. narodne stranke predlagal 1000 gld, a z Nemci združeni naprednjaki pod komando dr. Johanna so milostno dovolili celili 100 gld. To je pač javen škandal, da se društvu, kojega je namen braniti slovensko posest ob mejah, dovoljuje tako bagatelna podpora. Seveda so liberalci glasovali proti povišani podpori, ker slučajno dr. Johann Tavčar ni vodja tega društva. Žalostno je pa, da, ker društvo slučajno ni popolnoma liberalno, mu liberalci odrekajo podporo.
Skupni obed pri vseslovenski delavski slavnosti bode na „starem strelišču1* ob l. uri popoldne. Cene so se postavile kar najbolj nizke, tako da je vsakemu mogoče se ga udeležiti, in so naslednje: Juha, meso in dve prikuhi 30 kr., s pečenko in salato 70 kr. — Tudi gle-le obeda prosimo vse tiste, ki se ga nameravajo udeležiti, da nam to prav kmalu naznanijo, gotovo pa vsaj tri dni pred slavnostjo; dostavi naj se tudi, po kateri ceni.
Karjolo veseli, da so furlanski uči* telji praznovali 30letnico nove šolske postave osvoboditve šole iz cerkve sužnosti. Vemo, da bi čifut rad videl, da bi kmalu odpravili križ iz šole.
Izpustili so Jožefa Brumata uradnika Cooperative iz ječe. Kmalu bo zopet vse prosto in bo nadaljevalo svoje „delo“ iredentizma.
Birma bode v stolnici po slovesni maši, katera je ob 10. v nedeljo in ponedeljek.
Ob 5. popoldne v nedeljo pri sv. Ignaciju, v ponedeljek pa v nadškof, kapeli.
Cel teden vsak dan ob 8. zjutraj bode knez in nadškof delil sv. birmo v svoji kapeli.
Zrelostni izpiti na učiteljišči začnejo 5 junija.
Vodo za mesto hočejo iz Mrzleka (Frigido pravi Karjola). Začeli so že z resnim delom.
Kaj pa pravi „zaplankan" vodnjak pri šoli Bumagalli pod Kapelo?
Koliko tisočakov zabitih v — nič.
—	Kdor je izumil krasno misel res zasluži, da bi pil na mestne stroške — iz omenjenega vodnjaka.
Trgovina a sadjem je vedno ži-valmeja. Razni prekupčevalci bodo zopet izkoriščali naše ljudstvo. Kako mora to boleti, da marsikateri groš roma v ne-nasitljive žepe tujcev, ki nas zato zmerjajo. Kedaj pridemo do gospodarske zadruge, katera bode oskrbovala trgovino s sadjem ? Na noge! Osamosvojimo se !
Požeruh: Na trgu je bila na prodaj nenavadno velika riba, tako da so jo vsi miraogredoči občudovali. „Kakor velika je ta riba,** pravi edeu izmej gledalcev, „ poznam vendar človeka, ki jo poje za malo južino.“
„To ni mogoče**, pristavi drugi.
„Koliko stavimo ? Velja stava ¥“
„ Velja".
Stavijo za veliko denarja. Mož, kije stavo sprožil, kupi ribo, ter gre k dotič-nemu požeruhu, kateri brez obotavljanja obljubi, da bo ribo snedel. Mej tem prvi, ukaže ribo pripraviti ua razne načine da bi mu boli dišala.
Južinn sa začne. Požeruh je in je ; že je malo kosov na krožniku, ko svoje oči poželjivo obrača proti kuhinjskim v-ratarn. Tisti, ki je stavil, je v velikih skrbeh, ker se boji, da bo stavo zgubil. Misli namreč, da se mu riba vstavlja. Lahko si mislimo, kako je potolažen, ko se požeruh oglasi in pravi: „No, no, če ribe kmalu ne prinesete, se bojim, ako bom mogel potlej celo pojesti, ker imf.m tukaj dosti jesti drugih stvari." Ou namreč ni vedel, da je že skoro celo ribo pojedel; mislil je, da so to druge jedi, za katere se ni stavilo in da riba še le pozneje pride na vrsto.
Zaprta vrata : Pijanec, ki se je preveč dolgo zadržal v gostilni in pregloboko v kozarec pogledal, suje in drega neprenehoma s ključem v zid, kakor da bi hotel vrata odpreti.
„Kaj delate tukaj ?“ ga nagovori mimogredoči. — „E kaj,‘ zamrmra pijanec, „vse hiše mi gredo pred očmi okoli in zato čakam, da precej odprem vrata svoje hiše, ko pridejo okoli.**
Yipavfika železnica. Politiški ob-Jiod pi o0,0 G°riea ' ^ Petev ' Dornbeif? Urične 29. maja ob 8. uri zjutraj in bo raial do 4. odnosno 5. junija. Komisijo vodil naniestništveni svetnik Scliwai z. Trgovsko-obrtna zadruga je imela aprilu 138.297 Kr. 32 vin. Število de-ežev je naraslo na 2388. Stanje posojil e 398 758 Kr. 44 vin. Stanje hranilnih log 194.856 Kr. 78 yin.
Trgovsko - obrtna registrovana adruga naznanja da ostane zadružna nišama radi Birtkoštnili pvaznikov ne-1 ‘eijo in ponedeljek zaprta.
Samomor. V četrtek se je ustrelil svojem stanovauju v Rabatišči upokojeni uradnik Praprotnik. Truplo so prepeljali koj v mrtvašnico na pokopališče. _ Bog varuj vsakega! —
Napredek. .Ljudska posojilnica" in „krojaška zadruga* sti združeni kupili Jiišo Baiimanovo v gosposkih ulicah (zraven Steinerja). Še dve drugi hiši ste prešle v kratkih tednih v slovenske roke. Le po tej poti pridemo dalje. — Sedaj menda marsikdo pristopi h krojaški zadrugi. Le pogumno! —
»Republika bassa" dokazuje svojo avito kulturo. Znano je, kako so pred dvema letoma preganjali pevke v cerkvi sv. Vida na Placuti, ker so bile Slovenke. Odpravili so jih srečno z razsajanjem in Škandali. Iste so /. odprtimi rokami sprejeli na Travniku, kjer še sedaj izvrstno pojejo.
Tam so lansko leto vlekli o šmarnicah kakor so mogli. Letos so peli furlanski dečki. A v ponedeljek so jih čakali na trgu slavni „cittadini“ in jih z vodo oblili. Seve dečkov ni več. To se pravi — zalivati šmarnice z avito kolturo!
Nagrada. Vodstvo društva katoliških slovenskih učiteljic na Primorskem je razpisalo dn& 24. vinotoka 1897 nagrado 40 kron za najboljši spis o zemljepisnem pouku v tretjem šolskem letu. Vložile ste spisa gospici učiteljici Lavo-slava Koršič iu Ljudmila Premrou. Ker ta pa oba spisa dobra iu precej enake eljave, dobila je vsaka imenovanih go-ipic polovico nagrade.
Katoliško delavsko društvo za Italijane snujejo v Gorici. Na vnebohod je g. dr. Faidutti sklical osnovalni shod. Jednako društvo snujejo v Flumicelu. Mi ielirno obilo uspeha. Dal Bog. da se italijanski sobrat,je združijo ua pravi podlagi, da jim demokratje ne bodo ljudstva zapeljevali.
Batujski izgredi pred najvišjim sodiščem. Radi znanih izgredov v Batujah po umoru cesarice je bila obrav-aiava na Dunaju. Najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo za Dornberžana Mozetiča in Pelicona ter odredilo novo, drugače pa potrdilo prvo razsodbo. Iu tako bodo morali odsedeti prisojeno kazen.
Rudečkarji v Korminu. Unione cri-.•stiano-sociale je sklicala preteklo nedeljo javen shod v Kormin. A skupila jo je. Demokrati pod vodstvom tržaških kolovodij Gerina in amazonke Matilde Bortoluzzi so se udeležili shoda, in ko je govoril &prof. Fr. Casteliz, zagnali so svojo »delavsko pesem“. Nastal je nepopisen vrišč in hrušč. Na podlagi „prostosti" iu „brat-stva“ niso pustili govorniku dokončati govora. Obnašanje demokratov bilo je nad vse divje. Ni besed, da bi je opisali; treba je take reči le doživeti. To so bili prave zveri v človeški podobi. Besneli so in zasramovali so vse, kar je od Boga postavljeno. Bili so pravi divjaki.
Predsednik msg. Alpi je bil prisiljen zaključiti shod. Corriere jako lažnjivo poroča o shodu.
Demokrati so se na to zbrali in imeli shod z vabili. Gerin je poživljal progre-sovce, naj se zvežejo s "odrugi zoper skupnega sovražnika — klerikalizem.
Potem so šli zalivat novo „koali-<jijo" v drugo krčmo „ad una fraterna bicchierata".
No, kmalu so se pokazali nasledki. Pozno v noč so šli napadat hišo veleč. g. župnika. Vrl sodrug, mesar Karol De L..... je iz zgolj bratstva in ljubezni razsajal doma nad lastno soprogo Kandido. Uboga žena je na pomoč klicala; a kdo naj bi prišel. Skočila je slednjič v sili skoz okno in na mestu obležala. To je prava ženska emancipacija — kaj ne Bortoluzzi.
Ubogi ljudje, kateri gredo na limanice rudečim sodrugom!
Samomor. V Kozani si je porinila okoli 30 let stara gospodinja Karolina Žnidarčič 20 cm. dolg nož v prsi. Zabodla se je trikrat. Našli so jo mrtvo v čumnati. Nesrečnica je zapustila 3 otroke. Moža so zaprli, kakor da je na sumu, da bi bil on usmrtil ženo. Vzrok je v domačem prepiru.
»Zgodovinska" slika v prostorih ranjke .Sentinelle". Uredniki „ Sen tiso imeli dovolj časa, da so se ba-
nelle"
vili tudi z risanjem. Sedaj, ko je zrak čist, je videti na jednem kraju v prostorih „Seiitiiielle„ imenitno sliko v deka-denčnem načinu izvedeno. Na sredi slike stoji voz, na vozu sedi Nabergoj; v voz sta upreženi 2 živali, kateri pa je težko spoznati, ali sta osla ali prasea. Pred to imenitno „kočijo“ koraka poznat slovenski politik v Gorici, za vozom pa korakata dva duhovnika, odkrita, s ,kanama“ v rokah.
Kaj naj prav za prav predstavlja ta slika, ali kak pogreb, ali kaj ? Vsekakor bi bili storili bolje, da so narisali na voz „Sentinello" s krivim židovskim nosom, kako je nesejo k pogrebu s Coder-mazom na čelu !	„Soča."
V letovičfie na državne stroške je prišlo v Volče kakih 10 inženirjev. Tako pravijo šaljivci. Sicer se šteje, da železnico merijo. Pa to nič res ni. Kaj bodo merili, kar je že desetkrat in dvajsetkrat zmerjeno !
Davke plačat je prišel v Tolmin prošt čedad»kega kapitlja in seveda tudi pogledat ostanek nekdanje moči in slave čedadskih kanonikov na Tolminskem. Le hiša, v kateri stanuje glavar, in nekaj zemlje jim je ostalo. Pa še to so 1. 1848. morali sekvestrirati pobiraču, ki jim ni desetine odrajtal.
Zakaj je zdaj v gorah žganje ceneje? Nekateri pravijo, da zato. ker so odšli možje v svet; prodajavci iščejo pivcev.
Drugi pa mislijo, da zato, ker ga več potočijo, odkar so jele hoditi v žgan-jarije (vsaj o enem kraju to vemo) tudi
—	dekleta.
Iz Tomaja se nam poroča : Njegovo Veličanstvo Franc Jožef je dovolil, da se novi dekliški zavod v Tomaju sme imenovati: Elizabetišče — po ranjci cesarici Elizabeti — in da dotično pokroviteljstvo prevzame prejasna nadvojvodinja Elizabeta. Kakošna odlika je to za Tomaj! Bog daj neumornemu dobrotniku zdravje, da bo mogel napredovati in dokončati nakanjeno delo. Upamo, da bo nova zgradba: hram, kuhinja z obednico in kapela do konca maja pod streho. Stroški znašajo že 5990 gld. pa še blizo toliko je potreba. Pa odkod bo denar prišel ? Sveto srce Jezusovo bo pomagalo in pridobilo dobrih src.
Na Vitovljah nad Šempasom bo o Binkoštnih praznikih božja služba po navadi, kakor prejšnja leta. Tudi romarjev pričakujejo letos v velikem številu. Vitoveljci se vedno bolj zavzemajo za svojo romarsko cerkev, katera je bila nekdaj tako sloveča, ter jo hočejo povzdigniti, da bi Vitovlje postalo zopet prava romarska pot kakor nekdaj.
V Marijanu so ustanovili dne 14. t. m. društvo „SocietA Mariane.se Austria". Na shodu so povdarjali, da Furlani so veseli, da so Furlaniji ter ob enem Avstrijci. V Furlaniji je dosedaj že 7 takih patrijotičnih društev. Pač kiselo jabolko za goriške iredentovce, ki tako naskakujejo Furlanijo.
Postojnska jama bode odprta in razvetljena kakor navadno, drugi biukoštni praznik. Poseben vlak iz Gorico pojde ob 8.45 in pride v Postojno ob pol čez poldau. Vrne se ob 7.45 zvečer in pride v Gorico ob 11.46.
Voznine tja in nazaj bode za I. r. 13 kron, II. r. 10.26 k., III. r. 7.50. — Stem pa je plačana tudi vstopnina v jamo.
Nov poštni urad odpro, kakor smo že svoječasno poročali, s 1. junijem v Pod-gori. Zvezo bo imel z Gorico.
Za Alojzijevišče: Monsignor M. Kravanja dva deleža (po 10 gl.) ljudske posojilnice z obrestmi od 1. 1883. Preč. g. Iv. Leben kurat 5 gl. A. P. 2 gl. Preč. g. Jos. Primšar poslal s Podmelca 25 klg. fižola in nekaj lipovega čaja.
f Monsignor Janez Kumar zapustil 300 gl.
Vsem našim dobrotnikom Bog stotero povrni na tem in ua onem svetu!
Trst-Istra.
Slovenska šola v Trstu — odklonjena. V Trstu je na stotine slovenskih šolskih otrok, .ki bi radi obiskovali slovensko šolo. Leta iu leta že moledujejo tržaški Slovenci za slovensko šolo. Ker pa je mestni svet v tem pogledu gluh, pritožili so se stariši pred 15 ieti ua namestništvo. Zadnj6 dni je name-'Stništvo vendar enkrat rekurz rešilo. A kako ? Namestništvo je tržaškim Slovencem povedalo, da jim slovenskih šol v mesiu sploh ni treba, ker imajo take šole v okolici mestni. Kaj naj rečemo k temu ? To je najkrepkeja pljuska v obraz slovenskemu narodu, kojega zastopniki tako zvesto hlapčujejo Tliunu in desnici. Toliko smo tedaj napredovali, da mesto z obljubami uas pitajo s zaušnicami! Žalostno !
Ustrelil se je v Trstu g. Jožet Tomažič, c. k. finančni svetnik, star še le 40 let. Vzrok samomoru je velika nervoznost.
Občini tržaški je vlada dovolila posojilo v znesku 12. milijonov. Polovico tega posojila bodo porabili za dela v pristanišču Sv. Andreja.
Prepovedan izlet. Glasovita „U-nione Giuiiastica“ v Trstu je hotela mi-nolo nedeljo prirediti izlet k „Lovcu'. Politična oblast pa je ta izlet prepovedala.
Namestništveni uradi v Trstu so sačasno premeščeni v ulico Caserma.
Lov na podpise proti ustanovitvi okrajnega glavarstva za okolico tržaško še vedno magistratovci nadaljujejo. Kako „farbajo" ljudstvu, je skoraj nev* rjetno. Mnogi okoličani so javno preklicali podpise, potem ko so zvedeli za kaj se gre. Vse gre proti nam!
Na progi Zagreb Reka so v noči od 15. na 16. t. m. neznani zlikovci odtrgali železniške šine v dolžini 30 m. K sreči so pravočasno opazili ta zločin in preprečili, da se brzovlaku ni pripetila nikaka nevarnost.
Nesreča na železnici. Brzovlak z Reke do Zagrebaje bil v veliki nevarnosti. Med postajama Fužine iu Plazi se je utrgala okolu 30 met. stotov težka skala, zdrčala na vlak in razbila jeden vagon II. razreda. V vagonu je bila neka mati z otročičem ; oba sta bila v smrtni nevarnosti, a sta na čudovit način bila rešena. Potniki so bili v velikem strahu, a večja nesreča se ni pripetila.
Potres. Iz Zadra brzojavljajo dne 16. t. m.: Včeraj ob tri četrt na dvanajst predpoludne so opazovali v Sinju, Tuijakiii, Košutah in Trilju proti severozahodu močan valovit potres, ki je trajal pet minut in je poškodoval izdatno yeč novih stavb in v manjši meri druga poslopja. Dve osebi ste težko, šest jih je lahko ranjenih. Popoludne so čutili v Trilju trideset sunkov. Ljudstvo je razburjeno.
„Naša straža". Usnjarski mojster z malo gotovino bi se lahko naselil v večjem trgu na slovenskem Štajerskem na zelo ugodnem mestu.
Slovenskemu narodnemu zdravniku se nudi lepa prilika, naseliti se v velikem, bogatem trgu na Spod. Štajerskem, kjer bo imel sigurno zelo lepo prihod-njost.
V	istem kraju se bo prihodnje leto oddajala edina slovenska gostilna v najem ; gostilna ie jako dobro obiskana, ker v njo zahajajo vsi narodni krogi iz trga in okolice.
Kdor želi kaj natančnejega izvedeti, naj se obrne do „Naše straže" v Ljubljani.
'Opetovano in nujmo opozarjamo vse resnične Slovenke in Slovenca, da naj nikari ne pozabijo na „Našo stražo". Kdor še vedno ni nje ud, naj pristopi nemudoma, kdor pa je sam že njeni član, naj po možnosti skrbi za to, da bodo svojo narodno dolžnost, storili tudi njegovi znanci in prijatelji. Učimo se od Nemcev in Lahov narodne požrtvovaL nosti! če zamoi e jo oni vsako leto v „Siidmarki“ in »Lega nazionale" zbrati stotisoče za boj zoper naš narod, zberimo Slovenci v „Naši straži" za svojo obrambo vsaj tisočake!
Veliko odličnih in premožnih Slovencev še pogrešamo med člani „Naše straže". Brezbrižnost je naš kardinalni greh; brezbrižnost je vzrok našega ža-lbstnega narodnega položaja, brezbrižnost nas bo ugonobila. Zato nujno kličemo : pristopajte k „Naši straži" !
Udnina znnša samo eno krono na leto, ustanovnina pa enkrat za vselej 50 kron, ki se lahko plačajo v letnih obrokih po 10 kron.
Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval vitez Fran Josipovemu redu, ve-letržec Vaso Petriiie povodom kupčije s Ciril-Metodovim milom 32 for. 23 kr. — Od julija 1899 do konca aprila 1899 je bilo tega mila prodanega za 644 for. 45 kr. Dar naši družbi so torej uprav 5 7, zgoraj znamovane prodanine. — Slovenci iz vseh pokrajin našega naroda segajte po tem milu; dobrotniki bodete takim činom družbi sv. Cirila in Metoda.
—	Naročate pa si Ciril-Metodovega mila lahko pri veletrgovini ,.Petričič-Ljubljaua“ v poljubno velikih množinah.
Zadružna organizacija v Nemčiji. Že opetovano smo omenjali, kako vzgledno se razvija zadružna organizacija v Nemčiji, bodisi organizacija delavcev, kmetov ali obrtnikov. K temu pa poleg dobre volje posamnih članov in voditeljev po-samuih zadrug in zvez ne malo pripomore tudi sama osrednja vlada, ki res očeto-ski skrbi za prospeh delavnih stanov. — Nov dokaz za poslednjo trditev je zopet
pismo ministra pl. Miijuela na predsednika obrtne zveze v Osuabrdcku. Omenjeno pismo slove : V svnjo veliko radost sem uvidel, da rokodelski stan v Osnnbrikku še ni izgubil poguma, marveč je pripravljen z lastno močjo boriti se proti sedanjemu škodljivemu toku. Dandanes j« nujno potrebno, da si obrtni stan in tudi kmečki stan potom tesne organizacije prisvoji one prednosti, ki jih veliki kapital in veliki obrt že posedata. Teme’jitt izobrazba v vseh strokah, cenen kredit potom kreditnih zadrug posredovanjem osrednje zadružne blagajne, skupno nakupovanje, surovin in kolikor možno skupno razpečavanje, poleg tega pa tudi skupne zadružne delavnice, taka in jed-liaka sredstva, ki jih nudi moderni razvoj, bodo tudi dandanes krepila srednje stanove, kakor nam pričajo vsak dan kmečke zadruge po deželi, Časi privilegijev iu monopola so minuli. Zakoniti* orgauizačni okvir ima ima le tedaj svojo veljavo, ako s samopomočjo in eneržijo prodira ua prej. Le tem potom je mogoče vztrajati
v	boju, ob ednem si pa tudi pridobiti ugled in spoštovanje pri drugih stanovih.
—	Takih navduševalnih pisem poleg tolike gmotne podpore, ki jo daje pruska vlada zadružništvu, v naši Avstriji pač še nismo vajeni.
Katedra slovanskega prava ua češkem vseučilišču v Pragi. Aknde-miški svet češkega vseučilišča v Pragi je odločil, da se ustanovi ua vseučilišču stolica slovanskega prava. Profesorjem je imenovan dr. Kadlee.
Stari vozni listi za notranji promet so vsled odloka finančnega minister-stva veljavni za avstrijske in ogerske železnice še nadaljnih šest mesecev, to je do konca oktobra tekočega leta.
Hrvatski časnikarji nameravajo prirediti sestanek, na kalerem bi odločili lirvatskemu časopisju bolj zvišeu in odmerjen smoter.
Ruščina se utegne uvesti kot učni predmet na realkah in realnih gimnazijah na Nemškem. Tako vsaj v dolgem članku toplo priporoča „K51nische Zei-tung". V Avstriji pa straši gotove kroge, če le slišijo besedo ^Rus".
Luccheni je poskušal samoumor. Iz Ženeve se poroča, da pe je Luccheni hotel že večkrat umoriti, a ni jedenkrat se mu ni posrečilo. Vzrok je baje ta, kelr mu je v zaporu preveč dolgočasno.
Bogata najdba. Iz Temešvara se poioča, da so našli nedavno kmetje na polju blizu Oršove veliko množino starih zlatnikov, od katerih so nekateri po 100 gld. vredni.
Na pariški razstavi bodo Američani razstavili kip v naravni velikosti iz čistega zlata, vreden 1’/* milijona frankov. Prekovali bodo potem ta kip v zlate novce
Mesto briljantov — strupenega gada je prejela po pošli minule dni neka gledališka igralka v Rochestru v državi Newjork. Došel jej je poštni zavoj, iz katerega se je izvila v rokah igralke nevarna kača. Služabnik jo je naglo ubil in tako rešil igralko grozovitega maščevalnega čina.
fazgla$.
Dne 23., 24 , 25., 26.. in 27. maja tek. leta bo pouk v ceplenji trt na zeleno na slov. odd. tukajsnu deželne kmetijske šole. Pouk se prične ob 8 uri zjutraj in bo trajal do 10 ure.
Vabijo se vsi trtorejci bez razločka.
V	Gorici, dne 1C>. maja.
Vodja: Domin lt<».
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca. St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste.
—	Moko številko 0, 1. 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve iu druge vrste, namieč po */* kila in od
1	funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
• C«*
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino S priporoča
pristna bela	briških, dal-
in črna vina	matinskih in
iz vipavskih	is terski h
furlanskih, sT vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cne zmerne. Postrež ba poštena.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št 4 v Gorici,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
ta gospe in gospode.
Haročlla se izvršuje hitro.
Priporoča Halje tudi svojo.
Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo uovo urejeno
Vozniki y Gorici in z dežele, pozori
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da ima svojo
Sedlarje deleimico
v Gorici
v Vrtni ulici, v hiši grofa Thurna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
11 —■ y
i ii ■
Zmešane lasi
kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma
Filip UfeW
velika trgovina z lasmi
|	v	Spodnjem Kralovcu
■ i	(1’nter Kralovit/.) na Češkem.
x	P. n. čitatelje te anonce
0 kcz
opi innim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las.
exzzx
~xza
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in z dežele.
. Konsumna zaloga olja
ANTON ŠIRCA
— v GORICI v nunski ulici št. 12 —
Cena vsakovrstnih olj :
Olje jedilno fino .... lit. nov. 32 ,	dalmatinsko . .	.
„	istrsko ....
namizno I.tna .	.
„ finejše „ najfinejše	.
„ Extra .	.
„ speejalitetno
NB.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na dom. Zunanje pošiljat ve se izvršujejo v pripravnih in močnih ko-sitrastih vrčih o l 5 do 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajale« poseben skouto.
Z odličnim spoštovanjem
Naznanilo.
Podpisanec uljndno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,
podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsako velikosti ter proproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Sprejema - naročila od priproste do najfineje jedi ne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Crnigoveje delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, priskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
fsadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak,
Gosposka ulica ites. 14 (Via Signori N. 1-i).
n
6.
ANTON ŠIRCA
V MIRODILNICI
(drogeriji).
Ivan: Kaj pa delaš, Marko ?
Marko: I, kaj delam, saj vidiš! Barve na olje meljem za mizarje in pleskarje, da bodo našim ljudem po ceni a vendar g( sposko barvali in pleskali pohišje in lesene dele poslopja (»rata, okna, hodnike i. d.). Tudi hranim zanje razne pokosti in krede, potem k;t, klej, sušilo, plaveč i. t. d. — Slikarjem prodnjam barve, suhe in v pušicah, bronze, čopiče in šablone ; bar-varjem aniline, lesua barvila, železni vitrijol in razne soli: zidarjem pa cement in drugo. — Kaj pa ti I*an ?
Ivan: .la» pa prodajam skoro zastonj vsakovrstne potrebščine za obrtnike in kmetovnlce, za skrbne gospodinje in mične dame, za dojenčke in odrasle ljudi: skratka pri meni dobi vse, kar potrebuje mlado in staro, bogato in ubogo, zdravo in hromo, obojega spola.
Marko: Prav, prav! Pa veš, združiva se sknpaj, pa prodajajva tu-le v Tržni ulici tik sadnega trga !
Čvrsta inirodilničarja :
IVAN in MARKO.
JL k
o|im S
ei
Ki
•P*
P.
C
u
O.
00
E. SUSTERSIC & C.
v Stcln t!c št. 13 nasproti tetki cerkvi.
Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
cS
to
k
J
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovareu, volno in žimo za blazine itd
Vse se prodaja po jako znižanih cenAli in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
gsassej axKS^aSK5gSg5B|
NOVA. ZALOGA.. gj
Mošnički za denar od 10 kr. nayzgor, listnice (Brieftasclien), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčiee (cigarete).
Žepni nožiči od 15 kr. narzgor.
Umetnih cvetlic obstojni doli in svilen papir.
Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil.
Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in prirezane, 100 od 30 kr. navzgor.
Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.
Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške in šolske potrebščine tekmovalnih (konkurenčnih) cenah.
Za naročila priporoča se najuliudneje
r ■ j ■ ,	,	,	LIKAR.	m
bonca, dne izdanega lista.	J|
Pozor
kolesarji!
PvlHtnn nmerikaniMkst kole*a
Najbolja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva.
Jamči se za dve leti.
Glavni zastopnik ALEKS, r F E F F E H
v Solkanu.
Zaloge:
V GORJCJ : Karol Komel, Semeniška ulica št. 8.
V TRSTU: Anton Škrl, ulica San Lazzaio št. 6; Gesssi in
Paolini, ulica Molin piccolo št. 2.
V LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg št. 1.
M^oji k Nvojlm S
Teodor Slabanja
srebrar v GORICI, ulica Morelli 12
uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih postni iu orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene
strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah, llustrovani cenik franko in zastonj.
Da h pa moicjo tudi L olj le^ne cerkve naročili cerk-
vi	nega kovimkrga Lir^a olajšuje jim to zg«uej omenjeni h tem, <'a jim je pripin^ljcn naplavljali blago, ako mu potem to izplačujejo na tlrnke. Obioke si j.a preč. p. n. gospod naiočevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako tJago poštnine prosto!