Poštnino plačana v gotovini, Leto XXIL Posamezna številka Din h** štev. 29 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. - « . «<»*..«.« Naročnina zo tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, ceo- Knaflieva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 lZMlfl VStilK C£tf*t,6K letno 36 din<' za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani š». 10.711. ~ » « polletno 24, celoletno 48 din - Amerika letno 1 dolar. Tuji zgledi kažejo, kako se pospešuje kmetijstvo Ce malo pogledamo po svetu okrog, vidimo, da je dolga vrsta držav dvignila svoje kmetijstvo do zavidnega viška. Celo pretežno industrijske države so storile vse, kar je možno, da pridelujejo doma čim več hrane. Tako vidimo, da marsikje slabo rodovitna zemlja daje več pridelka kakor drugod rodovitna. To je posledica kmetijskega pospeševanja po dobro premišljenem načrtu. Tudi pri nas je že splošno dognano spoznanje, da potrebuje kmetijstvo v vsej naši državi temeljite preosnove. Kmetijstvo ne more napredovati samo s pisarniškim delom. Ne pomagajo mu kmetijski referenti na sre-zih, ne kmetijske zbornice in ne druge kmetijske ustanove, če ni smotrnega načrta, ki bi ga izdelali najodličnejši kmetijski strokovnjaki in poznavalci razmer. V Jugoslaviji je najrazličnejša zemlja in najrazličnejše kmetijske rastline bi se lahko gojile pri nas. Prav tako bi lahko imeli najrazličnejšo živino. Treba pa je poznati zemljo, treba je tudi vedeti, kaj ji manjka. Enako je treba poznati kmetijske razstilne. Ruski rastlino-slovec Mičurin, ki je gotovo med tistimi učenjaki, ki so storili velika dela za človeštvo, je s križanjem ustvaril vrsto novih kmetijskih rastlin. Tako je Mičurin dal človeštvu rastline za skrajni sever, kjer do novejšega časa kmetijstvo sploh ni uspevalo. Tašen načrt sestaviti seveda ni lahko delo. Tisoč reči je treba pri tem upoštevati in pa za vso državo neglede na upravno razdelitev bi se moral sestaviti. Samo površen pogled na vso to različnost zemlje v državi nam pove, da bi si ob trdni volji lahko ustvarili pravcat raj. Vse pogoje imamo za velik dvig kmetijstva, samo strokovne ljudi, ki bi se z resno voljo brez posmehovanja in brez ma-lodušnosti lotili tega velikega dela, je treba sklicati. Ali ima vlada, ki napoveduje veliko pre-osnovo v našem socialnem in gospodarskem življenju, kaj podobnega v načrtu, nam ni znano. Seveda bi se ne smele zanemarjati tudi druge gospodarske panoge. Zlasti bi se morala pri tem pospeševati industrija, ki je .navezana na kmetijstvo, odnosno tista industrija, ki ima dovolj sirovin doma. Sicer pa bi prav s pospeševanjem kmetijstva imeli čedalje več sirovin za domačo industrijo. Tako, kakor smo gospodarili vsa leta po svetovni vojni, ne pojde več naprej. Okoli in okoli nas so se države gospodarsko temeljito preosnovale. Vse te države gospodarijo uspešno po dobro premišljenih načrtih. Že samo to dejstvo nam kliče, da jim moramo slediti, če nočemo zaostati in utoniti v ne-brižnosti. Vse pogoje imamo, da svoje sosede celo prehitimo. Kakor bo, pa bo, je izrek, ki mora izgubiti veljavo. Tak načrt naj bi se izvršil v petletki ali morda desetletki, kakor smo že ponovno naglašali v našem listu in bomo to tako dolgo ponavljali, da bo beseda postala meso. Kadar bodo imeli strokovni ljudje ta načrt in to delo v rokah, ne bo treba več pošiljati naše ljudi po svetu s trebuhom za kruhom. Narodna zavest je najmočnejše orožje »Albanska spomenica«, ki jo izdaja Združenje nositeljev albanske spomenice, objavlja uvodnik, v katerem razvija nastopne misli: »Nekaj časa je vladalo v Evropi prepričanje, da so minili časi nacionalne politike, češ da se bo morala umakniti mednarodni vzajemnosti človeštva in modernemu človečan-stvu. Potek zdajšne vojne pa dokazuje, da je bilo to mišljenje napačno. Zdaj živimo v dobi, ko vse države streme za čim večjo okrepitvijo nacionalne zavesti svojih državljanov. Nacionalizem je bilo tudi tisto najmočnejše orožje, s katerim je zmagovala nemška vojska. Nam Jugoslovenom to orožje ni neznano. V svojih borbah za osvobojenje in .zedinjenje nismo nikdar imeli dovolj vojnih potrebščin, pač pa dovolj nacionalnega obrambnega duha, ki nas je reševal v najhujših položajih. Danes so nastopili časi, ko moramo spet posvetiti vse sile krepitvi naše nacionalne misli. Naš narod in naša država potrebujeta danes samo nacionalno politiko, ki je pripravljena na vse žrtve in ki bo stremi-la samo za krepitvijo nacionalne zavesti našega naroda. Razmere so take, da kažejo vse izkušnje, da sta najboljši obrambni zid in najboljše orožje za obrambo države odločna nacionalna politika in krepka nacionalna zavest državljanov.« Ruski general o vzrokih uspehov nemške vojske Glasilo ruske vojske »Krasnaja zvezda« objavlja članek, ki ga je napisal ruski letalski general Tatarenko. V članku razpravlja pisec o sodobni umetnosti vojskovanja. General Tatarenko se najprej obširno bavi z nemškim vojskovanjem na zapadu in pravi, da se morajo Nemci zahvaliti za svoj uspeh predvsem hitremu nastopu in velikanski premoči svoje vojske. Ugotavlja, da je prednost Nemcev v tem, ker so znali izrabiti vse možnosti nove vojne tehnike, ki se je uveljavila tudi že v prejšnji svetovni vojni. Nemci so pokazali, nadaljuje svoja izvajanja ruski letalski general, čisto nov način, kako se v sodobnem vojskovanju uporabljajo letala, tanki in motorizirani oddelki, kako se prevažata vojaštvo in vojni material, in kako se je treba posluževati radia in padalcev. Bliskovita naglica, s katero so Nemci napadali, sovražniku ni dopuščala časa, da bi mogel pravilno oceniti položaj in da bi se odločil, kakor bi bilo potrebno. Nemško napredovanje je dokazalo, kako pravilno je bilo, da so prevažali čete po zraku in jih tudi po zraku preskrbovali z vsem, kar pri vojskovanju potrebujejo. To bi se lahko imenovala obkolitev sovražnika od zgoraj. Ta ob-kolitev od zgoraj je bila uspešna celo v tistih krajih, ki so zelo gosto naseljeni, Zdajšna vojna, zaključuje izvajanja letalski general Tatarenko, pa vendarle ni do temeljev spremenila prejšnjega načina in umetnosti vojskovanja, temveč ga je le zelo izpopolnila. čast jugoslovenskega vojaka Jugoslovenska vojska posveča posebno pozornost pojmovanju časti. V prvem delu vojaških službenih pravil čitamo: »Vojaška čast je veliko čustvo, ki navaja človeka, da dela samo to, kar je častno, pošteno, • resnično in pravično. Navaja pa ga tudi na to, da prezira vse, kar je ninavske-ga, lažnivega, nedoslednega in nizkotnega. Čast je največja nravna vrednost vojaka. Časten vojak vrši svojo službo iz občutka dolžnosti in ne iz strahu pred kaznijo ali iz želje po nagradi. Samo častni ljudje so lahko dobri in pravi vojaki. Državljan in vojak, ki sta izgubila z obsodbo svojo čast, ne moreta služiti v jugoslovenski vojski. Vojak je lahko samo tisti, ki ga prešinja ne samo rodoljubnost, temveč tudi ljubezen do svobode. Ljubezen do svobode je viteška lastnost naroda in poedincev. Narodi, ki ne ljubijo svobode, so zreli za sužnje vsakomur, ki jim hoče gospodariti. Taki narodi niso vredni, da bi imeli svoje države. Ljubezen do svobode ne priznava nobenemu narodu pravice vlade nad drugim narodom. Narod, ki resnično ljubi svobodo, ne bo pristal nikdar na gospostvo tujega naroda, četudi ta nudi posameznikom vse mogoče oblike osebne svobode. Svobodoljubni narodi so pripravljeni rajši umreti, kakor pa se odreči nravici. da se sami vladajo. Nabiranje malin nuii lep zaslužek Pred leti so bile maline pri nas le malo upoštevane. Povpraševali so po njih le redki zasebniki, ki so jih vkuhavali za lastno rabo. Tako so vsako leto ostale v gozdovih velike množine malin brez koristi. V zadnjih letih pa se je tudi v tem pogledu obrnilo na boljše. Naše slovenske maline, ki jih je mnogo po vseh naših gozdovih, so dobile sloves in se izvažajo vsako leto v velikih množinah. Z nabiranjem malin zaslužijo ljudje prav čedne vsote. Na Dolenjskem imajo obilo malin Gorjanci in še več kočevski gozdovi. Pa tudi vsa ostala Slovenija, kjer so gozdovi, ni brez malin. Marsikje po Notranjskem, Gorenjskem in Štajerskem je obilo tega sladkega sadu. Letošno leto kažejo maline prav dobro. Nabiralci se jih že vesele, saj jim donašajo lep denar, ki jim bo zlasti v teh hudih časih naraščajoče draginje v prav znatno odpo-moč. Pridni nabiralci zaslužijo dnevno 50 do 60 din. Nabiranje je skoro povsod lepo ure- jeno, da nabiralci lahko takoj oddajo blago. V krajih, kjer je mnogo malin, a ni nikogar, ki bi odkupoval blago, bi bilo to treba še urediti. Krajevni činitelji naj se pobrigajo, da bodo siromašni ljudje z nabiranjem malin imeli svoj zaslužek. vojne stane Anglijo milijardo dinarjev Poleg nesreč, ki jih prinaša vsaka vojna, je tudi ta, da vojskovanje stane milijarde, saj velikanske zaloge municije, ki jo izbljuvajo topovi, strojne puške in drugo morilno orožje vendar nekaj stanejo. Državni proračuni najlepše kažejo, v kakšen namen morajo ljudje ne samo v tistih državah, ki so v vojni, temveč tudi v drugih, kjer vojne ni, a utegne vsak trenutek nastati, žrtvovati največ denarja Tako je Anglija pred nekaj dnevi objavila številke svojega državnega proračuna, iz katerega se lepo vidi, koliko v tej državi žrtvujejo za vojno. Račun kaže, da stane Anglijo vojna vsak dan 7.720.000 fun- tov šterlingov, kar je v našem denarju nad poldrugo milijardo dinarjev. Iz proračuna Anglije se dalje tudi vidi, da so znašali v zadnjih treh mesecih dohodki 188 milijonov funtov šterlingov ali za 44 milijonov več kakor lansko leto v tem razdobju, med tem ko so izdatki znašali 694 milijonov funtov šterlingov ali 413 milijonov več kakor lani v istem času. To so orjaški zneski, toda Angleži pravijo, da se pri obrambi domovine ne sme varčevati, češ da slabo varčuje, kdor varčuje zato, da mu potem sovražnik vzame vse. Ko se bo zemlja nehala vrteti, bo konec življenja Zemlja se zavrti v enem dnevu, to je v 24 urah, enkrat okrog svoje osi. V zadnjem času pa dokazujejo nekateri učenjaki, da se je vrtela naša zemlja v prastari dobi mnogo hitreje in da se je zasukala okoli svoje osi baje v štirih do petih urah, tako da sta noč in dan trajala le po dobri dve uri. Na tej podlagi trde, da je vrtenje naše zemlje čedalje počasnejše in da se zaradi tega daljšata dan in noč. Učenjak Brown celo zatrjuje, da se je hitrost zemlje v zadnjem stoletju zmanjšala kar za 30 sekund, zaradi česar se je podaljšal dan za pol minute. Počas ejše vrtenje zemlje bi nam torej podaljšro dneve in noči, in sicer vsakih sto let za c 3 sekund. Iz tega sledi, da bi se v daljni fc>dočnosti lahko ustavilo vrtenje naše zemlje, tako da bi nekateri kraji imeli večen dan, drugi pa spet večno roč. Na svetu bi ne bilo nobene spremembe. Na eni stra- ni zemske krogle bi pripekala silna solnčna vročina, na drugi pa bi vladal večen led. Po gornjih računih bi se to zgodilo nekako čez 300.000 let. Najnovejša raziskovanja pa so baje dognala, da pojema hitrost vrtenja naše zemlje vsakih sto let samo za eno desetinko sekunde. Zato ne bodimo v skrbeh za naše življenje daljnih naših potomcev! Učenjaki zatrjujejo nadalje, da pojema tudi hitrost solnčne svetlobe, ki napravi v eni sekundi 300.000 kilometrov dolgo pot. Izračunali so, da bi svetloba, če bi to pojema-nje hitrosti redno napredovalo, ne imelo po 80.000 letih nobene hitrosti več in svet bi bil brez solnčne svetlobe in toplote, kar bi imelo za posledico smrt vsega življenja na naši zemlji. Če pa so ti računi čisto zanesljivi, ne vemo. mesec vpliva na s Grkom in Latincem se še sanjalo ne bi, da bi kdaj utegnili mesec vpreči v jarem. Zdai bo pa moral tudi mesec delati. V nekem pogledu je mesec že davno delavec. Mogočno gibanje vode, ki mu pravimo plima in oseka morja je največ mesečevo delo, čeprav je mesec 80 krat manjši od zemlje. Toda ker je mesec oddaljen samo 384.400 km od nas, izvaia močno privlačno silo na našo zemljo. Oblika koone zemlje, smeri vetra, vplivanje solnca in drugo o tudi tu važni činitelji, vendar se je stara nočna romarica luna izkazala kot najvažnejša sotrudnica pri plimi in oseki. Večkrat so se že znanstveniki bavili z vprašanjem, ali ne bi bilo mogoče prisiliti množino vode, ki jo luna dviga, da bi pri odtekanju nazaj v morie poganiala turbine za e'r''rne H bi velike pokrajine oskrbovale z električnim tokom. Kakor pišejo listi, namer,a--ajo zdaj zgraditi tako elektrarno. Inženjerji go luno že večkrat nastavili za pomožno delavko, predvsem pri gradnji mostov. Ze narejene velikanske dele mostov so spravni na čo^ne in jih odpeliali tja, kjer naj bi jih postavili na stebre. Pa teh delov niso dvignili, amnak so pustili, da je to opravil mesec. Ko je nastopila plima, so se dvignili tudi čolni s težkimi kosi mostu, ki so jih tako usmerili, da so tedaj, ko je voda spet odtekla, priš'i natančno na svoje temelje. Privlačna sila meseca pa opravlja še večja in usodnejša dela. Tako na primer še zmerom ni pojasnjeno, na kakšen način vpliva mesec na potrese. Pomniti je treba, da mesec nikdar ne povzroči potresa, pač pa utegne potres sprožiti. Mesečeva elektrarna, ki govori ta članek o njej, naj bi nastala v Fundyskem zalivu v državi Maineu tik kanadske meje in naj bi stala 30 do 50 milijonov dolarjev. Tu stoji .v času plime voda Atlantskega morja 25 m više ko v času oseke in bi bilo na razpolago na milijone in milijone konjskih sil, če bi vodo, ki se dvigne po mesečevi privlačni sili, izrabili v delo. Ameriški strokovnjak inže-njer Cooper je napravil načrte, ki so delno že sprejeti. Skrivaj pa opravlja luna še mnogo večje delo, ki bo lahko nekoč pomenilo pogin vsega pozemskega življenja. Angleški zvezdo-slovec Darwin je namreč dognal, da se zaradi plime in oseke in vplivanja lune, zemlja čedalje počasneje vrti. V pradavnini se je baje zemlja zavrtela v štirih urah okrog svoje osi. Dan in noč sta bila skupaj dolga le štiri ure. Če se bo zemlja čedalje počasneje vrtela, bo čez milijone in milijone let obstala, kar bo konec življenja, ker bo na eni strani zemlje večen led, ni drugi pa večna vročina. v Soli Učitelj: »Jožek, po čem bi sodil, da je bila puščava Sahara nekoč morje?« Jožek premišlja in reče: »Po tem, da nosijo zamorci še danes samo kopalne hlače.« Žagovina se da koristno porabiti Včasih z žagovino (žaganjem) niso vedeli kaj početi. V zadnjih letih pa ga že znajo za marsikaj porabiti. Predvsem se žaganje lahko uporabi za kurivo. V ta namen so bile narejene posebne peči, ki se kurijo le z žaganjem. Najbolj gospodarska raba ža-govine kot kuriva je, če iz nje izdelujemo plin, ki ga lahko uporabljamo ne le za kurivo, temveč tudi za pogon motorjev. Za-govina iz lesa listnatih dreves služi zelo dobro za prekajevanje mesa. Znamenito praško gnjat prekajujejo z dimom iz bukove žagovine in prav temu pripisujejo, da ima praška gnjat tako dober okus. Iz žagovine izdelujejo razno stavbno gradivo. Novost zadnjih let je tudi, da žagovino zmeljejo v moko in tako pridobe snov za izdelovanje umetne smole in drugih reči. Ta industrijska stroka pridobiva od dne do dne večji pomen. Uporabljajo v glavnem žagovino iz smrekovega in bukovega lesa. Nadalje je mogoče žagovino predelovati kemično, tako da iz nje dobivamo sladkorno tekočino, nekakšno surovino za izdelovanje špirita. Poskusi, ki so jih delali z uspehom že med svetovno vojno, so pokazali, da to sladkorno tekočino iz žagovine lahko uporabljajo za pridobivanje redilnih kvasnic, ki so dobro krmilo za živino. Čedalje bolj uporabljajo žagovino v stavbni industriji, na primer za izdelovanje tlaka in drugega gradiva. Žagovino mešajo z drugimi zmletimi snovmi in zmes tlačijo. Ti izdelki se odlikujejo zlasti s tem, da so lahki in prožni in pa slabi prevodniki. Zadnje č=se so začeli uporabljati žaganje tudi kot prida-tek k glini za opeko, da bi bila opeka lažja in bolj luknjičasta. Med žganjem žagovina v opeki zgori in tako postane opeka bolj luknjičasta. Tudi mnogo lažja je kakor navadna. Takšno opeko izdelujejo že dalje časa v Skandinaviji, a zadnje čase posebno v Nemčiji. STRAŽlSČE PRI KRANJU. Prostovoljna gasilska četa v Stražišču priredi v nedeljo 21. julija (če bo ta dan slabo vreme, pa 28. t. m.) ob 15. uri veliko javno tombolo in veselico Tablice za tombolo se prodajajo po 3 dinarje. Glavni dobitki so: kompletna spalna uprava, štiri moška kolesa, dve ženski kolesi, zaboj sladkorja, vreča moke, porcela-! nast pribor za juho in 300 drugih lepih dobitkov. X Prvi uspeli poskus s padalom pred 380 leti. Prav malo je znano, da se je prvi uspeli roskus odskoka s padalom zgodil pred 380 1e-ti, to je 1. 1560. Takrat je bogati ruski ve -posestnik Lupatov sporočil caru Ivanu Groznemu, da je njegov hlapec Nikita izumil pr -pravo, s katero lahko skače z najvišjih stolpov, ne da bi se pri tem poškodoval. Car 'e takoj odredil javno predvajanje, takšnih skokov in je k prireditvi, ki naj bi se izvršila v Moskvi pred neko cerkvijo, povabil najodlič-nejše predstavnike tujih držav. Hlapec Nikita ie spiral na stolp. Na znamenje fanfare je razprostrl dvojico velikih kril in planil v globino Iz tisočglave množice se je dvignil krik groze, toda Nikita je pristal zdrav na cesti. Car je pa menil, da mora biti človek, k skače s cerkvenih stolpov, ne da bi si zlomil tilnik, s hudičem v zvezi in je zapov?-dal, naj Nikito takoj usmrtiio, kar se je s hitrostjo, ki je veljala za takšne reči v dobi Ivana Groznega, tudi zgodilo. Ko je angleški poslanik, ki ie očitno verjel bolj v Nikitovo iznajdljivost kakor v njegove zveze s hudičem, izrazil željo, da bi peruti kupil mu i;h je car obljubil v dar. Potem pa se ie nrenr-slil in je dal krila naslednjega dne po maši iavno se^gati. Tako se je končal uspeli poskus s padalom. Naš minister za trgovino in industrijo dr. Andres je napisal v nemškem časopisu »Das Reich« razpravo, v kateri izvaja, da se mora Jugoslavija zahvaliti gospodarskim zvezam z Nemčijo, da si je lahko tako naglo opomogla od svetovne gospodarske krize. Trgovina z Nemčijo omogoča celo v vojni gospodarski napredek Jugoslavije, je nagla-sil minister dr. Andres. Dunajski dnevnik »Neues Wiener Tag-blatt« objavlja poseben član), v Italiji 420.000 (24.8°/o), v Nemčiji 89.000 (6°/o), na Madžarskem 11.000 (0.6°/o), v drugih delih Jugoslavije 75.000 in 300.000 izseljencev v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandski, Ameriki n drugod. Skupno število Slovencev je 2,056.000. Izven države živi 820.000 rojakov. * Proslava francoskega narodnega praznika v Ljubljani. Generalni konzul Francije gosp. Remerand je na francoski narodni praznik 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja francoskega instituta v Ljubljani, položil v nedeljo ob 10. venec pred spomenik neznanega vojaka Napoleonove vojske. Tej slovesnosti so prisostvovali načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Sušnik kot zastopnik bana, general g. Janež v imenu komandanta dravske divizije z oficirji garnizije in direktor Jančigaj za župana. * Potovanje naših tiskovnih atašejev v Moskvo. Te dni sta odpotovala z brzim vlakom preko Sofije v Moskvo jugoslovenska tiskovna atašeja pri poslaništvu v Moskvi Kosta Krajšumovič in Darko Zajčič. Z istim vlakom je odpotovali v Moskvo tudi naš trgovinski ataše pri sovjetski vladi inž. Gaži. * Število zavarovanih delavcev Jugoslaviji. Aprila letos je bilo v vsej državi zavarovano 743.680 delavcev in delavk. V primeri z marcem se je število zavarovancev dvignilo za 38.856, v primeri z lanskim aprilom pa za nekaj več kakor 30.000. Od celotnega števila je odpadlo na Slovenijo 116.995 zavarovancev, na področje banovine Hrvatske 237.926, na ostale dele države pa 388.799. * Sovjetskoruski poslanik v Beogradu je obiskal naše zunanje ministrstvo. Sovjetski poslanik Viktor Andrejevič Plotnikov je obiskal te dni pomočnika zunanjega ministra Milivoja Smiljaniča in mu izročil poverilnice namesto zunanjemu ministru Cincar Marko-viču, ki je hudo bolan. Nato je Plotnikov obiskal drugega pomočnika zunanjega mini- vse ljubčke samo zasovraženega Golimina ne. Čakajoč da se Julija vrne, je kakor v vročini hodil po njeni oblačilnici in se ustavljal, kadar je skozi vrata zaslišal kakšno glasnejšo besedo iz oddaljenega salona. Julijino stanovanje je bilo zelo veliko. Na eni strani je bila knjižnica, ki je bila zelo prostorna, skoraj kakor dvorana. Vendar pa je časih Gaston ujel kakšno besedo prepira, ki se je odigraval v salonu. Zdajci je začul: »Podlo ste ravnali!« Glas je bil grofov. »Ne izgubljajva besed,« je hladno odvrnila Julija. »Ali hočete, da se končam?« »Ni si vredno jemati življenja zaradi ženske.« »Toda če človek to žensko obožuje... če brez nje ne more živeti?« Zdaj se je prepir polegel. Najbrž je hotel grof Julijo ganiti in je govoril tiše, toda dekle ga je hladno odbijalo. To je vendar začelo Gastona vznemirjati. Ko se je prepir zaostril, se je komaj premagal, da ni planil v salon in vrgel na cesto tujca, ki je hotel Julijo odvleči iz Pariza. Ko so glasovi potihnili, se je sam nase jezil zaradi te slabosti. »No, hvala bogu,« si je rekel, da bi se potolažil, »vendar sem čisto ozdravel od svoje blazne zaljubljenosti.« Med tem pa se je položaj v salonu čedalje bolj zapletal in Julija, ki je bila ž» sita nre- stra Milivoja Pil j o, s katerim je ostal 15 minut v razgovoru, nato pa še tretjega pomočnika Ilijo Jukiča, s katerim se je prav tako razgovarjal 15 minut.. * Posveti dr. Mačka zaradi preosnov na gospodarskem in socialnem področju. Zadnje dni je imel podpredsednik vlade dr. Maček številne posvete v Beogradu in Zagrebu. V Zagrebu se je posvetoval s svojimi ožjimi političnimi sodelavci in z banom dr. Šuba-šičem, v Beogradu pa s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in hrvatskimi ministri. Vsi ti posveti so bile bržkone posvečeni pre-osnovam, ki jih na gospodarskem in socialnem pw>dročju pripravlja vlada. * O skupnem slovanskem jeziku. Časopis »Slovenska misao« piše: »Pred tisoč leti so Slovani brez dvoma imeli svoj skupni jezik. Iz njega je potem nastalo več slovanskih jezikov. Zdaj nekateri predlagajo, naj bi razvoj šel nazaj k skupnemu jeziku, kar pa bi trajalo spet 1000 let. Zato ne kaže drugo, kakor lotiti se umetnega slovanskega jezika, ki bi ga bilo treba šele sestaviti, ali pa sprejeti kak živ slovanski jezik za skupni občevalni jezik med Slovani. Ali bo to najbolj razširjeni ruski jezik ali pa kak osrednim Slovanom razumljivejši jezik, zlasti slovaški ali ukrajinski, je treba prepustiti znanstvenim akademijam slovanskih narodov. Naše akademije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani naj načno to važno vprašanje.« * Pokojninsko zavarovanje trgovskih na-pomočnikov. Od 1. julija so trgovski pomočniki in pomočnice zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zadevno prijavo so dolžni delodajalci predložiti temu zavodu v roku 14 dni. * Prijavljanje delavskih zaslužkov pri okro žnem uradu za zavarovanje delavcev v primeru skrčenja obrata. Zaradi pomanjkanja sirovin so nekateri obrati skrčili obratovanje, tako da so se povprečni zaslužki delavcev zmižali. Ker delovno razmerje zaradi kratkodobnih prekinitev ne preneha, delodajalci ne morejo tako zaposljenih delavcev za vsak delovni dan posebej prijavljati in odjavljati, marveč je treba njih zmanjšani zaslužek prijaviti okrožnemu uradu s prijavnicami o spremembi zaradi uvrstitve v nižji mezdni razred. To velja za vse delavce, ki so plačani na akord ali od ure. Prijavnice o spremembi naj predlagajo delodajalci mesečno do vsakega 8. dne v mesecu na osnovi povprečnega zaslužka delavčevega iz preteklega meseca. Tako je delodajalcem ^^■KBDHBHBSBB MSBI2.I ———— ———— »Torej,« je vzkliknil grof, »nikakor ne marate iti z menoj?« »Nikakor ne!« Po kratkem molku je še dodala: »Še hvaležni mi boste za to kdaj pozneje.« »To ne bo mogoče, ker ne bom več živ!« »Spet stara pesem! Zakaj tako radi govorite o smrti? Ko ste vdrli v mojo hišo, nisem bila sama. Dovolite mi, da vas zapustim in da vam rečem: do svidenja... čez tri ali štiri leta... ko spet najdete kakšen zlat rudnik... v Kaliforniji ali pa kje drugje!« »Le pojdite k svojemu ljubčku!« je rezko odvrnil grof. »Preveč vas preziram, da bi vas mogel ubiti, toda preklinjam vas! Čutili boste, kako strašno je prekletstvo umirajočega«. Po teh besedah je Julija zaloputnila vrata in se vrnila v oblačilnico. Mirna je bila in po sili se je še smehljala. Le v lica je bila rdeča in oči so se ji razburjeno iskrile. »Naposled sem se rešila tega norca!« je vzkliknila. »Čisto prav je, da ga je Marica spustila v salon. Zdaj se vsaj vračal ne bo več!« »Tudi jaz mislim tako,« je odvrnil Gaston. »Ali si prisluškoval?« »Prisluškoval nisem ... nehote sem ujel nekaj besedi.« »Ali misliš, da me grof Golimin ljubi tako, kakor hočemo me ženske, da bi nas moški ljubili? Živo, vroče, blazno, da bi se za nas ubili?« »Kdor se misli končati, tega ne obeša na ' « Colimina, dragi moj! Pravi no- olajšano prijavljanje, delavcem pa so obvarovane njihove pravice. Navodila za prijavljanje povprečnih mesečnih zaslužkov so objavljena v četrti številki lista »Delavsko zavarovanje«, ki ga izdaja urad v Ljubljani. * Dvignjeni rušilec »Ljubljano« bodo popravili v Tivtu. Po dvignjenju so ugotovili, da je v notranjščini vse še dobro ohranjeno in da voda ni dosti poškodovala opreme. Ko so rušilec potegnili h kraju, je svoja mesta na njem zasedla stara posadka in začela čistiti notranjščino ladje. Čiščenje v Šibeni-ku bo trajalo še nekaj dni, nato pa bodo ladjo potegnili do Tivta, kjer jo bodo popravili. To delo pa bo trajalo več mesecev. * Izredno število kresov na večer pred Cirilom in Metodom. Po poročilih, ki smo jih prejeli, je bilo letos na večer pred praznikom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda po naših krajih toliko kresov kakor že dolgo ne. Naši ljudje so s tem hoteli pokazati, da je njih nacionalna zavest tudi v teh burnih časih neomajna. * V Sloveniji je 63 kinematografov. V Unionu v Ljubljani je bil te dni občni zbor Združenja kinematografskih podjetij dravske banovine. Iz poročil upravnega odbora je bilo razvidno, da imamo v Sloveniji zdaj 63 obratujočih kinematografov. Združenju predseduje g. Milan Kham. Na zboru sprejeta resolucija zahteva, da bi se še tudi v naši državi omogočilo izdelovanje domačega filmskega žurnala. * Vojaška služba in članske pravice pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev določa, da se v času orožnih vaj delavčevo članstvo pri uradu ne neha in da se zavarovalni prispevki za ta čas ne plačujejo. Razen tega določa, da se čas vojaške službe zavarovancu vračunava v pokojninska leta, kakor hitro je bilo zanj vplačanih vsaj 50 tednov pokojninskih prispevkov. Da more urad zaradi teh določb po eni strani pravilno predpisati zavarovalne prispevke, odnosno jih za čas delavčevih orožnih vaj odpisati, po drugi strani pa delavčevo vojaško službovanje upoštevati v pokojninsko dobo, je potrebno delodajalci in delavci z vojaškimi listinami ali od občine overovljenim prepisom ali izpiskom prijavijo okrožnemu uradu, od katerega dne in do katerega dne je član služil orožne vaje ali vojaško službo vobče. Podrobna navodila za to je urad objavil v svojem listu »Delavskem zavarovanju« številka sedma, ki ga morejo zanimanci dobiti brezplačno pri poslovalnicah okrožnega urada. rec je in znal bi prevrniti ves Pariz, samo da bi dosegel svoje.« »Ne skrbi me preveč zanj. Upam, da ga ne bom več srečal.« »Prav praviš, prijatelj. Preveč ti čvekam o njem. Prosim te, pozabi te neprijetne trenutke. Hvaležna sem ti, da se nisi upiral, ko sem se hotela odkrižati svojega zasledovalca. Hvaležna sem ti in dobro veš, da znam svoj dolg zmerom pošteno poplačati,« je dodala z nasmeškom, ki bi bil premotil najbolj hladnokrvnega starca. »Nalila ti bom skodelico čaja, ki sem ga dobila včeraj iz Moskve, pa brez posredovanja Varšave... « »Najlepša hvala!« je odvrnil Gaston. »Opolnoči moram oditi. Zdaj je pol dvanajstih, pa se moram s teboj še o nečem pomeniti.« »Kaj mi pa misliš povedati?« »Da sem sklenil stopiti v sodniško službo.« »Vidim, da je bilo vredno žrtvovati nocojšnjo predstavo v operi, da to slišim. Oblekel si boš torej črno oblačilo in si obril brke. . . « »Za vse to je še dovolj časa. Najprej bom I prišel k sodišču kot pripravnik. Zato pa moram izpremeniti svoje dosedanje življenje.« Julija je presunljivo pogledala svojega ljubčka. »Na tak način se torej hočeš ločiti od mene?« »Morava se ločiti,« je mirno odvrnil mladi mož. »Beseda je poštena, toda tvoje dejanje ni tako.« Gastona so te besede zbodle, pa se je premagal in rekel: (Dalje) * Za ureditev poštnih zvez z Ameriko. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je predložila poštnemu ministrstvu vlogo z zahtevo po ureditvi našega poštnega prometa s prekomorskimi državami. Odkar je stopila Italija v vojno, vzdržuje naš poštni promet z Ameriko samo prekomorsko letalo na progi med Lisabono in Ameriko. In-dustrijci predlagajo rešitev tega vprašanja pri zdajšnih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo. Upajo, da bi Nemčija pristala na vzpostavitev potrebnih zvez preko Italije in Francije do Portugalske, od koder vozijo nevtralne ladje v Ameriko. * Devin ima spet dekanijo. Pred letom dni je bila ukinjena dekanija v Devinu v Julijski krajini in njen sedež prenešen v Nabrežino. Župnija Devin je bila priključena dekaniji v Tržiču. Nedavno pa je bila dekanija Devin spet vzpostavljena. Za dekana je namesto dekana g. Grbca v Nabrežini, ki je premeščen, imenovan devinski župnik g. Della Tolla. * Večje število sezonskih delavcev iz Hrvatskega Zagoria in Medmurja je zadnje dni odpotovalo v Ne-nčijo. Bilo jih je več tisoč. * Dva grobova v Julijski krajini. V Ravnah na Cerknom je umrl v starosti 54 let posestnik Franc Drolc. Bil je zelo priden gospodar. V Ivanjem gradu pri Komnu .ie po daljšem bolehanju izdihnil g. Alojzij Dugu-lin, star 70 let. Do zadnjih let je rajnki vodil v Trstu pekovsko obrt. Ko se je umaknil iz svojega podjetja, je živel v Gorici, nazadnje pa se je vrnil v svojo rodno vas, ki jo je kot zaveden Kraševec iskreno ljubil. — Obema rajnkima blag spomin! * »Seljački dom« svari. Glede na dogodke, ki so se odigrali v Zagrebu, glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« ostro obsoja one, ki se navdušujejo za tujce, ter piše med drugim: »Frankovci in komunisti se že vseh 20 let navdušujejo za tujce in za razne tuje tvorbe. Vsako priložnost so izkoristili, da bi izzvali nesporazume v hrvatske mnarodu. Hrvatski narod pa bo tudi v zdajšnih časih dokazal vsem hlapcem tujcev, da je njegova sloga nezlomljiva. Hrvatski kmečki narod se ne boji groženj teh gospodov, češ da bodo prišli tujci in že pokazali hrvatskemu narodu.« Smrt uglednega veleposestnika. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je preminil ugledni veleposestnik g. Ivan Klemenčič, ki ima velike zasluge za gospodarski napredek domačega kraja. Odlikovan je bil z zlato kolaino. Na zadnji poti ga je spremljala množica znancev in prijateljev. Vrlemu možu časten spomin, žalujočim iskreno sočutje! * Smrt dobre žene. Te dni je umrla v Mariboru ga. Amalija Lenardičeva, rojena Ska-barjeva. Ni mogla preboleti smrti svojega moža. Januarja letos se je bila preselila s svojo hčerko v Zagreb, kjer je kmalu zatem zbolela. Zaželela si je nazaj v Maribor. Zatekla se je v mariborsko bolnišnico. Bolezen pa je bila neozdravljiva. Blaga pokoj-nica je bila dobrosrčna gospa in zavedna narodna žena. Blag ji spomin! * Društvo za podpiranje ubogih jetičnih otrok v «Smrečinah«, sanatorij Topolšica, priredi v nedeljo 4. avgusta ob 14. javno tombolo na travniku nasproti gasilskega doma v Topolšici. Čisti dobiček tombole je namenjen za podpiranje in zdravljenje ubogih jetičnih otrok v državnem zdravilišču Topolšici. Glavni dobitki tombole so: 1. slika, okrašena s 40 kovanci po 50 din, 2. moško kolo (vredno 1600 din), 3. slika, okrašena z 20 kovanci po 50 din, 4. slika, okrašena z 20 kovanci po 50 din, 5. 50 metrov šifona (vrednega 650 din), 6. krupon (500 din), 7. pet in pol metra blaga za moško obleko v vrednosti 450 din, 8. 85 kilogramov moke v vrednosti 380 din, 9. naslanjač (podložen) v vrednosti 350 din, 10. plašč Hubertus v vrednosti 320 din, 11. odeja, šivana, v vrednosti 200 din. Vrednost glavnih dobitkov znaša 8750 dinarjev in več sto drugih prav lepih dobitkov je vredno 8250 din. Skupna vrednost dobitkov je torej 17.000 din. Med tombolo bo igrala godba »Zarja« iz Šoštanja. Za dobre jestvine in pijačo kakor tudi za zabavo bo sk^-b^a gasilska četa iz Topo^ice. * Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta in strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31 avgusta. Vsa zadevna poiasnila dobite ustno ali pismeno: KonceSionirana pisarna Per Franc, kaoetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 10 dm. * Ljudska samopomoč v Mariboru, zavarovalna zadruga z o. j., je imela v nedelio i4. t. m. svoj redni ohčni zbor izvoljenih delegatov, ki ie pokazal razveseliivo napredovanje te naše domače institucije v letu 1939 Iz poročila zadružn;h funkcionarjev ie raz-/idno, da je imela L'ud?ka samoDomoč ob koncu leta 1939 na 7000 članov, ki so zavarovani za več kakor 53 miliionov dinarjev Bilanca izkazuje nad 37 milijonov prometa Aktiva znašaio čez 8 miliionov dinar- jev, matematične rezerve 7,346.684 din, var-nost|ni Bklad 442.275 dtn. Dosedanji odbitek za pogrebnino se je znižal od 18 odstotkov na 15 odstotkov, veljaven od 15. julija 1. 1940. Zavod poseduje na Aleksandrovi cesti svojo palačo in v Kolodvorski ulici dve stanovanjski hiši po bilančni vrednosti nad 4 milijone dinarjev. Dosedanji predsednik g. dr. Ivo Šorli je zaradi preselitve v Kranj izstopil iz odbora. Za njegovege nevenljive zasluge za proč vit zavoda ga je občni zbor izvolil za častnega predsednika. Zavoljo tega so se izvršile dopolnilne volitve upravnega odbora. * Zanimive prerokbe, ki se presenetljivo točno izpolnjujejo. Leta 1555. je izšla v Franciji zanimiva knjiga, ki jo je spisal znani francoski učenjak in zdravnik Mihael No-stradamus (1503 do 1566). V tej knjigi je Nostradamus v verzih opisal usodo evropskih držav in sveta za 23 stoletij naprej. Ze za časa njegovega življenja so zbudile prerokbe silno pozornost, saj je napovedal med drugim tudi nesrečno smrt kralja Henrika II., ki je bil ubit na turnirju. Tudi poznejša zgodovina je pokazala, da je Nostradamus presenetljivo točno napovedal vse velike izpremembe, ki so se izvršile v Fvropi v zadnjih 400 letih. Med drugim je zelo podrobno opisal francosko revolucijo, slavo in padec Napoleona, izpremembe v drugih evropskih državah, zlasti atentate na vladarje. V sedanji dobi so njegova prerokovanja zbudila spet silno zanimanje, ker se čudovito izoolnjuiejo vsi dogodki, katere je jasnovidec napovedal pred 400 leti. Nostradamus je napovedal nastanek in potek pretekle svetovne vojne, med drugim tudi sarajevski atentat, polom osredniih velesil, ustanovitev Društva narodov in njegov razid, atentat na našega kralia Aleksandra v Marseilleu, na-stoo evropskih diktatorjev Mussolinija in Hitlerja. boli?eviško revolucijo v Rusiji, na-stor> ljudske fronte v Franciji, špansko revo-luciio. pričetek sedanie vojne, zasedbo Češkoslovaške. poraz Poliske in Francije v tej vojni, namad na Anglijo, vstop Italije^ v vojno. povrhu pa tudi uporabo najnoveiših bojnih sredstev — letal, tankov, podmornic, struoemh plinov in padalcev. Nostradamuso-va rrerokovania, ki se v originalu hranijo v vatikanski kniižnici, so bila že zdavnaj prevedena v vse evronske jezike. Bavili so se z njimi štev;lni učenjaki ki so izdali posebne razlage. Mnogi so jim oporekali verjetnost, toda zgodovina, predvsem pa dogodki seda-m'o vri^no rin'Pio Noc+r^amusu prav Silno BMILIO 5 ALG ARI Sergej je pregnal grenkost svojega tovariša Ivana s tolažečim upom: »Boste videli, da se bo našel kdo, ki nama bo odvzel ti verigi!« »Ali mislite na svojo sestro, polkovnik?« »Da, in na hetmana Baunja! Toda tiho, živa veriga se budi!« 12. poglavje SKOZI SIBIRIJO Kaznjenci, naphani po dvoranah in celicah, so bili povedeni k zajtrku na dvorišče. Njih oblačenje jim ni jemalo mnogo časa. Globok vdih ledenega zraka jim je moral nadomeščati vodo za umivanje. Prah in uma-zanost so lahko z golih prsi in srajc samo stresli. Obveze pod nožnimi obročki so se obnovile. Skoro vsi so imeli krvaveče rane pod železom. Po razdelitvi suhega, sivega sibirskega kruha so prinesli velike čebre temne, le na pol kuhane ržene kaše. Nato je veriga spet nastopila potovanje. Spredaj navadni zločinci, v sredi politični, nazadnje pa ženske in vozovi. Tako je korakalo pet sto ljudi v spremstvu treh kompa-nij kozakov počasi, žvenketaje z verigami skozi nepretrgano padajoči sneg. Hujši bi prvi dan pohoda ne bil mogel biti za oba jetnika. Pihal je leden, oster veter, da jima je pokala koža. Snežinke so jima silile v obleko. Neizmerna bela ravnina, na katero je zdaj pa zdaj posijalo bledo zimsko solnce, je imela na sebi nekaj neskončno žalostnega, kar je segalo globoko v srca. Odsev z bele odeje je boleče bodel v oči. Živa veriga je morala korakati brez odmora. Odpočitek na prostem pa bi bil sicer pri tem snežnem viharju in mrazu pomenil za marsikoga življenjsko nevarnost. Zato so počivali samo v etapah. Sergej in Ivan sta korakala molče in sklonjenih glav v zadni vrsti. Bila sta drug na drugega prikovana. Vezi so jima povzročale bolečine. Vročekrvni Ivan bi se bil gotovo spet znova uprl, toda bližina hetmana Baunja ga je zadrževala. Ta je pač slutil, kakšne misli so se porajale v glavah obeh izgnancev, pa se je zato večkrat peljal na saneh tesno mimo obeh, da jima je s pogledi dajal poguma. Za stepami Zapadne Sibirije so se dvigali v zrak zadni vrhunci Altajskega velegorja in Sajanskih gor. Čeprav so bili že zelo oddaljeni, so se v čistem zraku vendarle že videli visoki vrhovi azijskih orjakov. Altajsko gorovje spada med najveličastnejša gorovja tega dela zemlje. Razteza se na daljavo kakšnih 4400 kilometrov. Začenja se blizu Udala z vrsto golih, slabo zaraslih gričev, ki jim pa kmalu sledijo visoke gore. Nekatere med njimi dosezajo višino 2500 metrov. Bieluka je celo 3351 metrov visoka. Vrhove tega orjaškega gorovja, ki tvori mejo med Sibirijo in Kitajsko, pokriva delno večni sneg. Njih strmine so delno zarasle z igličarji, delno pa pokrite z ledeniki. Ostali gorovji Sajansfoo in Tianšankanšijsko, ki tudi tvorita mejo med Sibirijo in Kitajsko, nista nič drugega kakor zadni konici velikega Altajskega gorovja. Po prekorakanju dvanajstih verst so proti poldnevu na ukaz poveljnika kolone eno uro počivali v gostem smrekovem gozdu. Od mraza otrdeli kaznjenci se zavoljo utrujenosti že niso mogli več dalje vleči. Ob eni uri sot vstali, da nadaljujejo pot. Vmesna etapa je bila oddaljena še trinajst vrst. Šele, ko je bilo že precej mračno, so skozi snežni vihar dospeli tjakaj. Bilo je napol razpadlo leseno poslopje, ki so ga sestavljali le hodnik, nekaj celic in večji prostor, v katerega je šlo samo stopetdeset oseb. Zavoljo tega je morala večina jetnikov taboriti na dvorišču v snežnih jamah po zgledu sibirskih lovcev. Sergej in Ivan sta dobila zavetje na hodniku, in sicer poleg hetmanove sobe. Ta je hotel tako nevarna izgnanca imeti zmerom pred očmi. Nasledno jutro sta oba spet našla v žepih nekaj okusnega živeža. Pohod kolone se je nadaljeval čez Ašinsk, majhno ob nekem pritoku Oba stoječe naselje proti Krasnojarsku, glavnemu kraju pokrajine, ki je štela 52.000 prebivalcev. Zjutraj 16. januarja je kolona že prekoračila zmrzli Jenisej. Ta reka, ki deli Zapad- STRAN 8 so zanimive njegove napovedi o bodoči usodi Evrope po sedanji vojni. (—). * Veliko gospodarsko poslopje žrtev ognja. Nedavno ponoči se je vnelo veliko, po lanskem požaru obnovljeno gospodarsko poslopje poleg vile »Livade« V Gaberju pri Cehu, last veleposesinice ge. Adele Dečkove, vdove po znanem narodnem voditelju dr. Ivanu Dečku. Gorpti je začelo v prvem nadstropju poslopja, kjer je bil stroj za rezani-co. Ogenj se je hitro razširil na vse ostrešje in' na zalogo slame in sena. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Gaberja, Celja in Škofje vasi. Gasilcem se je po napornem delu posrečilo pogasiti ogenj in rešiti del poslopja. Ogenj je uničil ostrešje in gorljive dele v prvem nadstropju, hmeljsko sušilnico in veliko zalogo sena in slame. . Škoda znaša okrog 150:000 din, a je le delno poravnana z zavarovalnino. Kaže, da je požar zanetila zločinska roka. * Fantiček je pogoltnil strun. Poltretjelet-ni sinko posestnika Jožeta Severkarja, po domače Klamfarja, v Zgornjem Hotiču se je igral na dvorišču in nedaleč od domačega j psa, ki je privezan pred hlevom, našel belo j kroglico. Ker je menil, da je naSel sladkor- j ček, je vtaknil kroglico v usta. Kmalu nato pa je zakričal in se žrušil na tla. Domači niso vedeli, kaj se mu je primerilo. Ko pa je oče opazil, da je tiščal med zobmi čudno krogMco, je zaslutil, da je to strup. Vse prizadevanje. da bi rešili fantička, je bilo brezuspešno. Verjetno je, da je hotel kdo spraviti s sveta psa. pa ie vrgel predeni strupeno kroglico, ki pa je pes ni použil, temveč .je prišla v roke nedolžnemu otroku Uvedena je preiskava. * Za nolkodhami ie umri. Pred driev' se jc pripetila 191etnemu posestmkovemu e!nu Francu Soierju z Viča, ko je v strugi Gra-daščice nakladal gramoz na voz hudr.fcB'u vvl ne bo nudil vsaj mesec dni nobene koristi. V sadovnipk'h je pod drev5~m >'•">. >Tisti% in nted listjem mnogo pecljev in vejic s plodovi. Na dreviu viseči plodovi pi so meč?*« poškodovani. Trta v vinogradih je izgubila s to točo nad 70 odstotkov obetajočega pridelka. Silen naliv s točo je močno poškodoval na nekaterih nrvsHh ceste i in poti. Pomoč je ljudem nujno potrebna. * Mrtyega so našli. V soboto zvečer je najel neki mečki, ki se je vračal v mesto, pod Hribom sv. Jožefa nekoga nepremična ležati na tleh. Men i je, da je šlo za pijanca:-Ko pa se gi je dotaknil, je občutil, da je mrtev, Takoj je o naidbi obvestil policijo. Pelina ie ugotovila, da ie to znani SO letni slikar Bezgovšek Alojz iz Crela pri Celju. i \;.n 7' ravnik je ugotovil, da je Bezgav-' ška zajiela srčna kap. Pri pokojniku so našli ■■■; d a. no m vziioaiio ouniijo, je eua i/.in^a največjih siDirsKin lek. izvira v ivioii^oiiji pn j.».o-sogo-u in iece med iviaiiin iii J^a- jauskimi gorami skozi bioirijo. Po loka lčril milj se lznva nasproti otoka S-UirijuKOva v Leaeno morje. Ko je Pil vod izgnancev, katerih kozaško eskorto je izmenjaia polovica konjeniškega škvadrona .iz Jenisej&ka, prekoračil reko, je korakal dalje v Kansu., glavni kraj okrožja enakega imena s kakšnimi 5u.000 prebivalci. Do leta 18^6 je bila vsa ta pokrajina skoro še čisto neznana. Pokrivali so jo le pragozdovi, stepe m močvirja, v katera se je človek do kolena pogrezal. Prebivali so tod le redki Tatari in druga plemena. Šele odkritje ležišč zlata in peska z zlatim zrnjem, posebno v strugah rek Biruse in Usolke, je privabilo števiine priseljence. Ti so začeli obdelovati zemljo, zgradili so ceste in izsušili mnogo močvirnate zemlje. Kljub temu je bilo v času te zgodbe tamkajšno preoi-valstvo še zelo redko. Živa veriga je nadaljevala pot skozi smrekove in brezove gozdove, čez zmrzla močvirja in gole griče. Ostri vetrovi, ki so prihajali z zledenelih vrhov Sajanskih gor, so ovirali njihovo korakanje. Dne 20. januarja so počivali pri etapi Niž-nem Udinsku, glavnem kraju istoimenskega okrožja in prvi trdnjavi irkutske gubernije. Cez nekaj dni bo paravana dosegla glavno mesto vzhodne Sibirije, bogati Irkutsk. To je bilo najrazkošnejše mesto daleč naokoli. Ko je bila cesta Vladimirka iz območja step in močvirij ter se je vila med gozdnatimi gorami, je bil mraz manjši. Tu in tam se je opazilo obdelano zemljišče hkratu z majhnimi vasmi. Zdaj pa zdaj so srečali sani, hiteče proti Jen:sejsku, naložene z žival-sk mi kovami in živežem iz Transba.ikalije ali pa s kitajske meje. Tudi so večkrat naleteli na skupine ljudi. Bili so Tonguzi, katero ime so jim dali Tatari zaradi njihove, ne.-nažncsti. Njih pravo ime je prav za prav Bv.ki. Tonguzi so sredne postave, imajo ploščate obraze, majhne, živahne oči, ravne nosove in male brade. Njih dolgi lasje so bili spleteni. Ncsili so dolge kožnate suknje, široke ' hlače in p.sane, s steklenimi kroglicami okrašene škornje. Bili so odlični jezdeci in lovci. Oblastva v Irkutsku so se jih posluževala kot stražnikov ob kitajski meji. Kljub vsemu prizadevanju ruskih popov, da bi jih pridobili za pravoslavno cerkev, so ostali pogani, se pokorili svojim šamanom (neke vrste čarovnikom) in častili Boo kot svojega največjega boga. Njih božanstva so bila tudi sonce, mesec in zemlja. Tudi številne Burete, ki so bivali v okolici Bajkalskega jezera, so srečali na cesti. Bu-reti so imeli istotvero kakor Tonguri, razlikujejo pa se od'njih po zunanjosti. Bureti so večji in debelejši, vendar ne tako krepki. Imajo redke lase in njih polt je bleda, skoro bolehna. Pečali so se bolj z ribištvom kakor z lovom in so sloveli kot spretni mornarji. Dne 24. januarja je dospela kaznjenska kolona po pospešenem pohodu v Katuisk in 27. dalje v Katulik. S tem je stopila v široko Angarsko dolino in je bila že prav blizu tistemu slovečemu jezeru Sredne Azije, ki ima plimo in oseko kakor morje in katerega viharji so silnejši kakor viharji na morju. Po * Smrtna nesreča na savinjski progi. Na Zumrovem križišču je nedavno zvečer zgrabila lokomotiva zadnjega savinjskega vlaka 54 letnega železniškega kurjača Nedoha Franca iz Loznice pri Celju. Nedoh je bil verjetno nekoliko vinjen in ni opazil prihajajočega vlaka, ko je šel čez progo. Lokomotiva mu je zlomila tilnik in je bil Nedoh na mestu mrtev. * Nad Litijo se je utrgal oblak. V noči na soboto sta imeli Litija in okolica silno nevihto. Nedvomno se je v bližini utrgal oblak. Bil je to, kakor kažejo naprave za merjenje dežja, najbolj moker dan Litije v letošnjem letu. * Toča v ljutomerskih vinogradih. V petek je prihrumela nad ormoško-ljuto.nersko pokrajino silna nevihta. Najprej se je vlil dež, po nekaj minutah pa je začela padati gosta, debela toča. Kljub temu, da je toča padala med dežjem, je napravila precej škode po zelenjadnih vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. * Kako se je ponesrečil Kuralt Anton mlajši. O nesreči smo prejeli od njegovih svoicev tole sporočilo: V nedeljo 23. junra okrog 18. ure se je peljal Kuralt Anton ml., delavec iz Godešiča, po betonirani cesti v smeri iz Medvod proti Jeperci Približno v sredini tega odseka je na desni strani tik gozdiča majhna branjarija, kjer se prodajajo presne jagode. Tam je mladi Anton opazil svoie prijatelje in je imel namen pridružiti se jim. Začel je svoie kolo obračati z desne strani ceste proti sredini, da bi tako laže zavil s ceste. Prav v tistem trenutku oa je pri-vozil za njim v isti smeri iz Medvod z osebnim avtom g. Demšar Dušan, sin posestnika in gostilničarja iz Zirov, z veliko brzino. Mor da ie imel namen prehiteti mladega Antona. katerega je v tem trenutku njegov avto zadel od zadaj in ga zavoljo brzine vrgel tako. da je nesrečnež padel na n redni del avtomobila in si polomil rebra. Usoden udarec pa je dobil na zadnjem delu glave. V trenutku nesreče ie pihal močan veter in zaradi puma drevja v gozdiču ni mladi Anton slišal prihajajočega avtomobila. Mladi Anton je- takoj po nesreči izdihnil. > * Meningitide v Zasavju bo menda Konec. V litijski zasilni bolnišnici, ki je bila ustanovljena zato, da ni bilo treba prevažanja v ljubljansko bolnišnico, so samo še trije bo -n:ki. Pa tudi njim se je stanje že tako izboljšalo, da bodo v nekaj dneh odpuščeni domov. Ker' se dviga toplota, ki je najhujši sovraž- , n;k mening skokov. kakor pravimo povzro- dveh zadnih etapah so naposled opoldne dne 1 februarja z vrha nekega hriba zagledali bleščati v bledem zimskem sončnem siju zlate kupole glavnega mesta Vzhodne Sibirije. Gledali pa niso v mesto z občutki veselja. k 13 poglavje RUDNIK Al.GASITA!, Trideset let pred to zgodbo je bil Irkutsk skoro še vas. A petdeset let prej je sesto;al le iz nekaj lesenih koč, v katerih so bivali Bureti. Zdaj pa je bil po zaslugi ruske vlade najlepše in največje mesto vse Sibirije. Stoji 50.000 verst oddaljen od Moskve na kraju, kjer se stekata reki Irkut in Angara. Od Balkajskega jezera je oddaljen okoli 30 verst V času te zgodbe je bilo mesto le malo podobno evropskemu mestu. Imelo pa je široke ceste s hodniki za pešce, velike vrtove, velike brezove drevorede in široke kanale. Poleg velikih hiš je bilo še vse polno lesenih koč. Razsežna skladišča so bila polna blaga iz Evrope in Kitajske. Hoteli in kavarne niso zaostajali za onimi v Moskvi in Pitrogradu (zdaj Leningradu). V gimnaziji so imeli za učna predmeta tudi kitajščino in japonščino. Razen veličastne guvernerjeve palače, gledališča, vojašnic in neogibne jet-nišnice je imelo mesto tudi nekaj tvornic in podjetij, ki so kuhale žganje. Prebivalstvo, ki je štelo 50.000 duš, je sestajalo iz mešanice Rusov, Sibirijcev, Bure-tov, Tonguzov, Mongolov in izgnancev. Zadnih je bilo kakih petsto. STrtAlN & domovin astjg_ či tel jem meningitide, je verjetno, da ne bo novih obolenj. * Državna žrebčarna na Moti zgorela. V nedeljo je nastal požar v državni žrebčahii na Moti pri Ljutomeru. Vzroki ognja še niso znani. Poslopje je pogorelo v dveh urah. Le skrajno krilo, v katerem je bila pisarna, je ostalo v glavnem nepoškodovano. Živino so rešili. Pri gašenju so si mnogo prizadevali domači fantje z Mote. Le njihovemu pogumu je pripisati, da so še o pravem času spravili iz gorečega poslopja osem državnih žreb-cev in 22 žrebet. Gasit so prihiteli gasilci iz Ljutomera, Pristave, Cvena, Babincev, Mote, Križevcev in Spodnjega Krapja. * Huda avtomobilska nesreča. V bližini Slovenske Bistrice se je v nedeljo pripetila huda avtomobilska nesreča. Z osebnim avtom se je poveljnik mariborskega 45. pehotnega polka polkovnik g. Božovič v družbi z več svojimi sorodniki odpeljal na izlet. V bližini Slovenske Bistrice je, kakor kaže, počila pnevmatika zadnjega kolesa in vozilo se je zaradi tega z vso silo zaletelo v neko drevo ob poti. Polkovnik g. Božovič je bil nevarno poškodovan na glavi in nogah. Njegova teta Ljubica Davidovičeva pa je dobila take poškodbe, da je umrla. Polkovnika g. Bo-žoviča so takoj prepeljali v Maribor. Zdravniki v splošni bolnici si prizadevajo, da mu rešijo življenje. Polkovnikova soproga in trije sinovi pa so dobili le lažje poškodbe. * Smrtna nesreča na postaji v Rogaški Slatini. V soboto popoldne se je pripetila na postaji v Rogaški Slatini prometna nesreča, ki je terjala življenje 601etnega posestnika iz Tekačevega pri Rogaški Slatini Lavrenčiča Avgusta. Lavrenčič je stal na postaji v bližini tira. Prešteval je denar in ni opazil prihajajočega vlaka, ki je z vso silo treščil vanj, ga podrl in mu odrezal obe nogi pod kolenom. Nesrečneža so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je ponoči izdihnil. * Usodna nesreča mladega Jeseničana na Mariborskem otoku. V mariborski bolnišnici je umrl mladi Ciril Novak z Jesenic. Smrt je nastopila kot posledica usodne nssreče, ki je zadela Novaka v kopališču na Mariborskem otoku. Nedavno je obiskala Maribor številnejša izletniška skupina z Jesenic. Fantje so si ogledali mesto in okolico in šli tudi v kopališče na Mariborski otok, ki jim je zelo ugajalo. Kopali so se, Ciril Novak pa je poskusil tudi skakati v bazen. Ko pa se je spet z velike višine pognal v bazen, se mu je skok ponesrečil. Padel je tako, da so ga Žalostno sta gledala oba jetnika na sibirsko glavno mesto. Tam se bo začelo brezupno rudarsko življenje. V temnih hodnikih pod zemljo bosta živa pokopana. »Zdaj smo tu,« je rekel Ivan svojemu tovarišu in globoko vzdihnil. V teku štiriindvajsetih ur bova že morala svoje mišice krepko napenjati. Ali bodo vsi ti belini popotni tovariši deležni najine usode?« »Niso vsi določeni za suženjsko delo!« ga je poučil polkovnik. »Zločinci in drugi, ki so obsojeni v dosmrtno prisilno delo, bodo morali delati v rudniku. Tisti, ki so samo izgnani, ostanejo v Irkutsku, seveda pod policijskim nadzorstvom, da ne pobegnejo. Sicer pa so svobodni!« »Od česa pa ti živijo?« »Od svojega dela. Vlada ne skrbi za njih preživljanje. Obrtniki žive od tega, česar so se naučili, in profesorji od pouka. Učijo ali v šolah ali pa zasebno.« »In midva, midva bova morala delati v rudniku s krampom in vozičkom, polkovnik. To nama bo večalo tek.« »Kateremu pa ne bova mogla zmerom v polni meri ustreči. Porcije so baje zelo majhne. Hetman Baunje nama bo manjkal!« Cez čas je Ivan spet vprašal: »Ali mislite, da je romar že prispel domov?« »Da, če ni medtem umrl! Volkovi, medvedje ali tudi Tatari so ga lahko umorili!« »Toda, recimo, polkovnik, da je romar dospel čil in zdrav na Poljsko, koliko časa bodo potrebovali do naju ljudje, ki jih pošlje vaša sestra?« morali potegniti iz vode. Ni več mogel stopiti na noge in ao ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Novak poškodoval hrbtenico. Poškodba je bila smrtna in vsa zdravniška umetnost ni mogla rešiti mlado življenje. * Najden mrtvec. V Dravljah so našli mrtvega 471etnega brezposelnega zidarja Antona Groma z Vrhnike. Grom je prenočeval v listnjaku, kjer ga je zadela srčna kap. * Smrten padec. Služkinja gostilničarja Ivana Usenika na Dolenjski cesti v Ljubljani je našla v domači šupi mrtvega neznanca. Policijska komisija je ugotovila, da je bil mrtvec 681etni izdelovalec suhe robe Peter Požar iz Zimaric pri Sodražici. Požar je prenočeval v Usenikovi šupi. Vse kaže, da je ponoči vstal in hotel iti na stran, pa je v temi padel skozi odprtino več metrov globoko na tla. Priletel je z glavo naprej in mu je počila lobanja. Požar je bil najbrž pri priči mrtev. * Nenavadna smrtna nesreča. V Gradiški pri Besnici se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Tam je živel na preužitku 681etni bivši krojaški mojster Viktor Babič s svojo ženo. V soboto se je stari zakonski par zabaval na ta način, da sta se mož in žena gu-gala na gugalnici, ki je bila napravljena pred hišo za zabavo otrok. Najprej je mož pognal ženo, nato pa je žena gugala moža. Pri tem je pa žena gugalnico pognala nekoliko previsoko, da je SLari mož v velikem loku oa-letel na tla in si nalomii hrbtenico. Po -odredbi zdravnika so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. * Smrtna nesreča mladega mehanika. 17 let stari mehanik Karel Mezinec iz Trsta je bil zaposljen na nekem žerjavu v tržaški ladjedelnici. Nenadno se je žerjav približal žicam po katerih je bil napeljan tok visoke napetosti, tako da je fant s hrbtom zadel ob nje. Nezavesten je omahnil z žerjava. Sicer so ga naglo prepeljali v bolnišnico, a je mladenič kmalu nato umrl. * Drava naplavila truplo. Pri Selnici ob Dravi so našli na obrežju reke naplavljeno truplo fanta, starega kakih 16 let. Truplo je bilo čisto golo, na glavi pa so se poznale rane od poškodbe. Kakor se vidi, je nesrečnež utonil pri kopanju, rano na glavi pa je dobil ali pri skoku v vodo, ali pa potem, ko so ga valovi metali v skale v strugi. V tej okolici ga nihče ne pozna. * Od strele zadet, ko je vedril pod drevesom. Te dni je šel s koso na polje posestnik »Tri mesece, če jih medtem ne polove.« »Za božje ime, kako vi vidite vse črno! Če se to ne posreči, nama ostane še hetman.« »Nanj lahko računava, toda le, če ostane v Irkutsku.« »Ali je torej tudi ta nada nezanesljiva?« »Prejšno noč mi je na vmesni postaji dejal, da prihaja nova kolona kakšnih štiri sčo mož m eta se boji, da je ne bo moral spremljati v Jemsejsk.« Skozi špalir radovednežev je stopala karavana skozi Boikajska vrata v sibirsko glavno mesto. Raaovecineže sta privabila žven-ket verig in ropot vozov. Toda nihče se ni upal psovati nesrečnike. Kaznjenskih kolon so bili že vajeni. Šli so po dolgi Bolkajski in potem Angar-ski cesti do jetnišnice. V jetnišnici je bilo dovolj prostora, da se jetnikom ni bilo treba prepirati za prostor. Prvič so se po dolgih mesecih lahko udobno odpočili. Ko so klicali jetnike, se je izkazalo, da je karavana od časa, ko se je sestavila v Tju-menu, izgubila okoli 130 mož, dalje 80 žensk in 170 otrok. Pomrli so zaradi mrazu, bolezni in nesreč. 60 jetnikov je izvršilo samomor na ta način, da so se z glavami zaleteli v stene jetnišnice. Nihče se ni brigal za mrtvece. Njih imena so v seznamu kratkomalo črtali. Jetnike, obsojene na dosmrtno prisilno delo, so porazdelili v skupine. Drugo iutro, še preden se je pokazalo soln-ce, je prišel hetman Baunje k svojima varovancema. Dal ju je sama zapreti v-majhno celico, da je lahko nemoteno govoril z njima. Soršak Franc iz Gorenje vasi. 721etni mož pač ni slutil, da odhaja v smrt. Komaj je začel kositi, je prigrmela nevihta. Stopil je pod hruško, da bi se ognil dežju. Nenadno pa je udarila strela v drevo. Soršak se je zgrudil na mestu mrtev. Morda gospodarjeva smrt niti ne bi bila brž odkrita, da ni bil z gospodarjem domači zvesti pes, ki je okrog mrtvega Soršaka neprestano skakal in cvilil. Domači so postali pozorni na psa in tako se jim je odkrila bridka resnica. Skušali so Soršaku pomagati, ali zaman. Rajnki je bil splošno priljubljen mož. * Motorno kolo ga je ubilo. Na državni cesti pri Potočah pod Kamnjami se je pripetila smrtna nesreča. V 31-letnega delavca Stanka Bunca iz Dornberga, ki se je vozil s kolesom, je treščil motociklist Carmine Pa-lumbo in ga s tako silo sunil po tleh, da je revež obležal nezavesten v krvi in kmalu nato izdihnil. * Samomor z napravo za ubijanje goved. Nedavno se je 391etni duševno bolni gostilničar, mesar in posestnik Bogomir Brezin-šek v Rogatcu zaprl v svojo sobo, pripravil napravo za ubijanje goved in se z njo usmrtil. Brezinška so takoj pogrešili. Njegova žena je našla vrata spalnice od znotraj zapahnjena. Poklicala je ljudi, ki so vdrli v sobo. Brezinšek je ležal oblečen na postelji in iz velike rane na desni strani mu je tekla kri. Sleherna pomoč je bila izključena. Brezinšek se je zdravil nekaj časa v bolnišnici za duševne bolnike v Novem Celju. Ker se mu je zdravje izboljšalo, so ga poslali domov. Pozneje pa se je zdravje spet poslabšalo in Brezinšek se je začel bati, da ne bo moral spet v bolnišnico. * Zahrbten umor na Jesenicah. Tvorniški preddelavec Tone Pintar, uslužben pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah se je vračal ponoči domov z družbo in je med potjo sto-pil za trenutek v stran. Tako je ostal sam. Ta čas je prihitel za njim neznance in mu zasadil nož v levo stran prsnega koša. Pintar se je na mestu zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico bratovske skladnice, kier je na čez pol ure izdihnil. Pokojnik je bil splošno priljubljen in miren fant. Bil je član Narodne strokovne zveze na Jesenicah. Doma je bil iz Gorenje vasi nad. škofjo Loko in je štel šele 38 let. Morilec je naibrž Pintaria zamenjal s kom drugim, kajti pokojni ni imel sovražnikov in zato ni verjetno. da bi bil zahrbtni napad namenjen njemu. Oblastva so uvedla strogo preiskavo. »Moram se posloviti od vaju! Rad bi ostal tu. da bi vama lajšal delo v rudniku in vaju varoval pred sirovostmi stražnikov, toda nisem mogel izposlovati, da bi me pustili tu!« »Pripravljena sva potrpežljivo prenašati vse muke, samo da bi smela upati, da se vrnete sem.« »Mislim, da bom čez dva meseca privedel nasledno kolono semkaj. Nato pa,« je zaše-petal, »bom lahko, kakor upam, izvršil svoj načrt za vajino osvoboditev. Do takrat po-trpita in ne počenjajta nepremišljenih reči. Prenašajta mirno vse muke. Govoril sem z guvernerjem o vas, polkovnik, da bi vam olajšal položaj. Pa mi ni niti odgovoril. Obtoženi ste nihilizma in ne smete upati, da bi pri kakšnem ruskem uradniku naleteli na usmiljenje.« »Potrudila se bova, da bova mirna,« je rekel študent Ivan. »Vidim sicer, da se mi polkovnik smehlja. Ne verjame pač, da bi jaz pri svoji razburljivi naravi res ostal zmerom miren.« »Ali prideva midva v rudnike v Verho-lensku?« je vprašal polkovnik. »Ne, vaju pošljejo v algasitalske rove, da bodo mogli laže paziti na vaju. Še enkrat: na svidenje!« Po teh besedah je obema prisrčno stisnil roko. Pol ure pozneje sta morala Sergej in Ivan zlesti na sani hkratu z dvema zločincema, ki sta imela na obrazih v kožo vžgana zločinska znaka. Eskortirani so bili od štirih vojakov amurskega polka in policijske straže. DOMOVINA št. 29 maKnBBBHHMHI Popotnikova M Slovo od vzorne šolnice Zasip pri Bledu, julija Dober učitelj pomeni zelo mnogo za vso vas. To posebno dobro vemo Zasipi j ani, ki smo imeli 16 let v svoji sredi vzorno učiteljico, upraviteljico šole gdč. Malči Jegličevo. Zdaj se je pa poslovila od nas, šla je v pokoj v svoj novi dom v Radovljici. V torek 2. julija smo imeli ginljiv poslovilni večer. Mnogo vaščanov se je prišlo poslovit od ljubljene učiteljice, kar je pač najboljši dokaz, da si je s svojim vzornim delom pridobila ljubezen in spoštovanje vseh starejših, posebno pa še mlajših, ki so bili njeni učenci. Gdč. Jegličeva se je v Zasipu vsestransko udejstvovala. Bila je vzorna članica Slovenskega prosvetnega društva, podporna članica gasilnega društva in poverjenica Vodnikove družbe. Največ zaslug si je oa vsekakor pridobila z vzorno vzgojo otrok. Sama prežeta s pravim narodnim jugoslovenskim duhom je vlivala mladini ljubezen do domovine in kralja vedno in povsod Vzorna in vztrajna članica Sokola je zmerom požrtvovalno delovala. Tudi politični nasprotniki ji niso mogli ničesar očitati Bila nam je dobra in vzorna vzgojiteljica. Zelo jo bomo pogrešali, zato jo bomo ohranili v lepem spominu Poslovili smo se od nje, njeno delo pa bo ostalo med nami, raslo, dajalo sad nam :n njej v korist vsega naroda in države. Gdč. upraviteljici šole žalimo, da bi še mnogo let s svojima seirtrama uživala pokoj v sreči in zadovoljstvu! Strela m s^tala Brusnice, julija, nevihto, ki je divjala v ranih urah v soboto nad Brusničko dolino, je udarila streia v hišo posestnika Franca Hudokllna v Dol-nem Suhadolu pri Brusnicah Streia je ubrala svojo pot skozi streho, ki je krita s cemem.no opeko, na podstrešje in od tam skozi sirop v spalnico, kjer je skakala s siene r.a steno in populila vse žeblje iz Zidu Fn lem je pometala s sten tudi vse shke. Kr tovarna ur T S'.".d. oklic Dne 24. julija ob 10. url bo na licu mesta v šetarjevi na predlog dedičev prostovoljna javna drcžba nepremičnin, spadajočih v zapuščino umrlega Konrada Selaka, posestnika v šetarjevi št. 1, in sicer: I. skupina: domačija — vi. št. 36, 37 in 154 k. o. šetarjeva in 146 k. o. Sp. Voličina s pašno pravico v šetarjevi. — Cenilna vrednost in izklicna cena 45.000.— din. II. skupina: Jazbina — vinograd vi. št. 147 k. o. Sp. Voličina. — Cenilna vrednost 40.000 din, iskiicna cena 30.000.— din. III. skupina: Gaterc — vi. št 163 k. o. Sp. Voličina. — Cenilna vrednost 16.000.— dinarjev, izklicna cena 12.C00. — din. IV. skupina: vi št. 203 k. o. Zamarkova. — Cenilna vrednost 8.000.— dinarjev, izklicna cena 6.000. dinarjev. V. skupina: vi. št. 250 k. o. žikarce — gozd. — Cenilna vrednost 7.000.— din, izklicna cena 5.000. din. Varščina znaša i/10 cenilne vrednosti. Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Posestvo leži ob cesti Sv. Lenart — Sv. Rupert — Ptuj. V hiši je bila pred leti gostilna. Sv. Lenart v Slov. gor., dne 8. julija 1910. Ivst! H asižič L r. iavni notar kot sodni komisar