glasilo slovenskega elektrogospodarstva /julij-avgust 2004 Komuniciranje v podjetjih dobiva Ëedalje veËjo veljavo Energetika med najuspe?nej?imi panogami Stroka zaupa v obnovo HE Moste m Komuniciranje v podjetjih dobiva večjo veljavo Vrednost informacij za učinkovitost poslovanja narašča, cesar se čedalje bolj zavedajo tudi v elektroenergetskih podjetjih. Tako so v zadnjem času zaposlili kar nekaj profesionalnih komunikator-jev ter začeli izdajati lastna glasila, ki naj bi prispevala k vzpostavitvi komunikacijskih procesov tako v samih podjetjih kot tudi v odnosih z zunanjo javnostjo. LO Energetika med najuspešnejšimi panogami Primerjalna analiza slovenskega gospodarstva je pokazala, da so poslovni rezultati energetike v minulem letu med boljšimi, saj vrednost dodane vrednosti narašča, na drugi strani pa se je v zadnjih nekaj letih precej zmanjšalo število zaposlenih. Menedžerji ob tem opozarjajo, da so izčrpali že skoraj vse možnosti in da manevrskega prostora ni več veliko, zato bi z ustvarjenimi rezervami kazalo smotrno ravnati. ti.......... J1 V študiji ni predvideno odpuščanje zaposlenih Ustanovitev Holdinga slovenske distribucije že nekaj časa buri duhove, pri čemer sindikalisti ves čas izražajo bojazen, da bi z reorganizacijo distribucije utegnilo priti do odpuščanja. Vodja projektne skupine mag. Andrej Sušteršičpoudarja, da ugotavljanje potrebnega števila zaposlenih v dosedanjih študijah sploh ni bilo posebej izpostavljeno, saj so proučevali predvsem ekonomske in finančne učinke kapitalskega povezovanja ter da so bojazni o velikih presežkih delavcev povsem odveč. Ti/ Stroka zaupa v obnovo HE Moste Ob predvideni obnovi HE Moste so se spet dvignili na noge posamezniki, ki skušajo tudi z dezinformacijami preprečiti izpeljavo tega, tudi za celotno slovensko elektrogospodarstvo pomembnega projekta. Stroka poudarja, da boljše rešitve od predlagane ni, v Savskih elektrarnah pa so se poskusom »miniranja« projekta postavili po robu z edino možnostjo, podrobno predstavitvijo projekta vsem krajanom in odprtim telefonom, na katerega lahko vsakdo vpraša vse, kar ga v zvezi s tem zanima. \j\) S skladiščem plina TEB konkurencnejsa V termoelektrarni Brestanica čedalje resneje razmišljajo o zgraditvi lastnega podzemnega skladišča zemeljskega plina, s čimer naj bi ugodno vplivali na zmanjšanje obratovalnih stroškov in zvišali konkurenčnost lastne proizvodnje. Takšno prakso namreč uporabljajo tudi nekatere druge evropske države, za uresničitev omenjene zamisli pa bi potrebovali 32 milijonov evrov. \J\J Narin ima sonce in ljudi s srcem Elektro Primorska zagotovo sodi med tista naša podjetja, ki v zadnjih letih največ vlagajo v projekte obnovljivih virov energije. Poleg prizadevanj za postavitev vetrnih elektrarn v zadnjem času zavzeto delajo tudi na projektu postavitve sončne elektrarne v vasi Narin. Za projekt naj bi odšteli 60 milijonov tolarjev, del potrebnega denarja pa naj bi dobili iz skladov Agencije za učinkovito rabo energije in evropskega projekta Solar plots. /wOllK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. septembra 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. septembra 2004. naslovnica J\±LJ\. foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Živeti z uspehi V elektrogospodarstvu smo se že kar nekako navadili na to, da so prispevki v javnih medijih, povezani z nami in našo dejavnostjo, obarvani predvsem negativno. Če pa že kdaj zasledimo spodbudno novico, je to bolj ali manj po naključju, saj je tovrstnim novicam običajno namenjeno precej manj prostora in ostajajo nekako oblikovno skrite na manj vidnih mestih dnevnega časopisja ali pa so potisnjene na konec radijskih in televizijskih informativnih oddaj. Pa pri tem ne gre le za elektrogospodarstvo, čeprav se mogoče to zdi nam še bolj izrazito, temveč za nekakšen splošen uredniški scenarij, po katerem velja, da so »dobre« pravzaprav le slabe novice. Bolj kot to pa je skrb zbujajoče, da se takšen miselni vzorec seli tudi v gospodarske vrste, kjer si mene-džerji, predvsem tisti iz državnih podjetij, iz strahu pred tem, da jim lastnik ne bi pobral sadov dolgotrajnega in mukotrpnega dela in težko prigarana finančna sredstva preusmeril drugam, pogosto ne upajo na glas pohvaliti niti z dosežki panoge, kaj šele z lastnimi uspehi Priča temu smo bili tudi na nedavni seji Združenja za energetiko, kjer je ob predstavitvi vsega zavidanja vrednih finančnih in poslovnih dosežkov energetike v minulem letu bilo slišati kar nekaj opozoril, da se z dobrimi rezultati vendarle ne gre javno preveč hvaliti Res je sicer, so si bili enotni razpravljalci, da so bili lani doseženi lepi poslovni rezultati n so bile pri tem uporabljene maksimalne rezerve, vloženo veliko truda in odrekanja vseh zaposlenih in manevrskega prostora več ni, pridobljena rezervna finančna sredstva pa bo energetika krvavo potrebovala v naslednjih letih, saj se, kot je znano, nahaja pred nujnim in več deset milijard tolarjev vrednim investicijskim ciklom. In prav zaradi teh razlogov smo mi prepričani drugače, in sicer da se bomo morali v tej družbi naučiti živeti tudi z uspehi. Zato je nadvse prav, da vsem na tem planetu povemo, da delamo zelo dobro in da žanjemo uspehe po zaslugi lastnega znanja in vloženega dela. Prav nobenega vzroka ni, da bi nam ob vseh prizadevanjih in trudu ostajal grenak priokus v ustih. Lastnik pa se bo tako in tako v vsakem primeru odločil po svoji volji in v skladu z lastnimi potrebami. .OMUNICIRANJE V PODJETJIH DOBIVA »EDALJE VE»JO VELJAVO Potem ko smo bili ?e pred nekaj leti priËa zamiranju podjetni?kih glasil in se komuniciranju z javnostjo ni namenjalo veliko pozornosti, so se stvari v zadnjem Ëasu precej spremenile.Verjetno tudi po zaslugi spoznanja, da brez uËinkovitega pretoka informacij ni mogoËe uspe?no izpolnjevati zastavljenih poslovnih ciljev in dosegati dobrih rezultatov. 2 Vzadnjih nekaj letih se je ?tevilo internih glasil v elektrogospodarstvu precej poveËalo, kar nekaj podjetij pa se je tudi odloËilo za zaposlitev profesionalcev za odnose z javnostjo, kar posredno govori o tem, da se vodstva podjetij vendarle Ëedalje bolj zavedajo pomena seznanjanja in izmenjave informacij z zaposlenimi. Na drugi strani tudi razliËne ankete o zadovoljstvu zaposlenih in razmerah v podjetju opozarjajo, da je veËina zaposlenih ?e vedno menja, da jih vodilni v podjetju premalo seznanjajo s svojimi odloËitvami in da premalo vedo o tem, kaj se dogaja v njihovi neposredni okolici. V okviru tokratne teme meseca smo se zato na elektroenergetska podjetja obrnili z vpra?anjem, na kak?en naËin zagotavljajo pretok informacij v podjetju in z okoljem, v katerem delajo in aivijo. V Elesu veËino energije vzame Na? stik Elektro-Slovenija je izdajatelj glasila slovenskega elektrogospodarstva Na? stik, skrb za izmenjavo informacij na panoani ravni pa je podedovala z reorganizacijo elektrogospodarstva v zaËetku devetdesetih let. Na? stik sodi med najstarej?a slovenska interna glasila, saj je prva ?tevilka tega glasila iz?la ae leta 1960. Z reorganizacijo elektrogospodarstva in ustanovitvijo 14 samostojnih podjetij je glasilo sicer nekajkrat zamenjalo ime, a ?e vedno ohranilo svojo informativno in pove- Glasilo slovenskega elektrogospodarstva Na? stik izdaja podjetje Elektro - Slovenija. Glavni in odgovorni urednik glasila je Brane JanjiE, profesionalna novinarja pa ?e Minka Skubic in Miro Jakomin. Za prilogo Pogled po Evropi skrbi zunanja sodelavka Simona Bandur. Glasilo izhaja vsak mesec v nakladi 6.500 izvodov. Na? stik je v prvi vrsti namenjen zaposlenim v elektrogospodarskih podjetjih, upokojencem, poslovnim partnerjem, novinarjem osrednjih medijev, ki pokrivajo elektrogospodarstvo, in tudi parlamentarnim strankam, kot dejavniku, ki sprejema odloËitve, povezane z razvojem slovenske energetike. Glavne smernice uredni?ke politike so omenjeno javnost seznanjati z aktualnimi dogajanji v elektrogospodarstvu, organizacijskimi, ekonomskimi, finanËnimi, tehnolo?kimi in tehniËnimi vpra?anji, in sicer tako iz proizvodnih, distribucijskih in prenosnega podjetja kot tudi drugih sorodnih strokovnih organizacij. Del glasila je namenjen tudi pokrivanju dogajanj s kulturnega, ?portnega in druaabnega aivljenja zaposlenih, spremljanju tujih izku?enj s podroËja energetike in poslovanja pa je namenjena posebna redna priloga Pogled po Evropi. Sedea uredni?tva je na Hajdrihovi 2 v Ljubljani. zovalno vlogo, ki se je nazadnje utrdila tudi z imenom Na? stik. V tem pogledu ima glasilo specifiËno in verjetno tudi edinstveno vlogo v Sloveniji, saj so Ëlani uredni?tva zaposleni pri ustanovitelju Elektro - Sloveniji, d.o.o., dejansko pa pokrivajo dejavnosti v vseh slovenskih elektroenergetskih podjetjih in ustanovah, ki se ukvarjajo z elektrogospodarstvom in energetiko. Pri tem jim pri delu s svojimi prispevki pomagajo tudi dopisniki iz posameznih elektroenergetskih podjetij, pri nastajanju glasila pa sodelujejo tudi drugi strokovni sodelavci. Komuniciranje v Elesu je organizirano v okviru sekretariata in odnosov z javnostmi, po besedah vodje Lucije GoriËki pa trem zaposlenim novinarjem najveË Ëasa in dela pobere ravno glasilo, ki ga ta hip berete. Delo namreË vkljuËuje potovanja po vsej draavi in pokrivanje razliËnih dogodkov, povezanih z energetiko, pri Ëemer se podroËje dela z nastajanjem novih strokovnih organizacij in druaenj v zadnjem Ëasu ?e ?iri. Kljub nastajanju novih podjetni?kih glasil znotraj panoge Eles podpira izmenjavo informacij na panoani ravni, Ëeprav posamezna podjetja krijejo zgolj neposredne stro?ke izhajanja glasila za svoje naroËene izvode. V skladu s prizadevanji za zmanj?anje stro?kov je tako bila letos uvedena naroËnina za poslovne partnerje (novinarji javnih glasil, ki pokrivajo podroËje energetike, ?ole in parlamentarne stranke ?e vedno prejemajo promocijske izvode brezplaËno), Eles pa je s podjetjem Itak sklenil tudi pogodbo o traenju oglasnega prostora. DrugaËe pa, pravi Lucija GoriËki, ugotavljamo, da se je kakovost glasila v zadnjih letih precej izbolj?ala, kar potrjujejo tudi dobre uvrstitve na tekmovanjih dru?tva novinarjev v podje- Sprostiti ustvarjalnost! Kot je zapisano ae v Slovarju slovenskega knjianega jezika, komunicirati pomeni ?izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se«. Od te preproste opredelitve do najbolj zapletenih teoretiË-nih definicij o komuniciranju obstaja ?e ne?teto drugih pogledov. Ena od splo?nih ugotovitev je tudi, ?da je komuniciranje proces sporazumevanja, katerega bistvo je, da morajo biti osebe, ki med sabo komunicirajo, ugla?ene, da bi dosegle namen ali cilj komuniciranja«. Kako pa je dejansko s procesom sporazumevanja v elektroenergetskem sistemu ter v stikih z vlado, parlamentom, strankami, mediji in drugimi ustanovami? Brez kljuËnih ugotovitev, ki bi jih lahko zagotovile le poglobljene analize pristojnih ustanov, bi o tem konkretno teako presodili. Iz razmi?ljanj elektroenergetskih podjetij je razvidno, da se bolj ali manj na vseh upravah zavedajo vloge in pomena komuniciranja. V nekaterih podjetjih so ae ustanovili sluabe za odnose z javnostjo, uvedli lastna notranja glasila in sodobna komunikacijska orodja, v drugih se bodo na te potrebe prej ali slej ?e odzvali. Dejstvo je, da je vsa informacijska tehnologija v bistvu namenjena prenosu in izmenjavi znanja, izku?enj, informacij, skratka, komuniciranju med ljudmi. Temu se sku?ajo Ëim bolj prilagoditi tudi v elektroenergetskih podjetjih, kjer se vsak dan sreËujejo z velikim pretokom informacij. Vendar pa slednje samo po sebi ?e ne pomeni, da smo v elektroenergetskem sistemu ae dosegli zadostno stopnjo obve?Ëenosti. Da bi lahko v procesu komuniciranja dosegli ?e bolj?e rezultate, je poleg sodobnih komunikacijskih orodij potrebna tudi veËja stopnja medsebojnega poslovnega zaupanja v podjetjih in med podjetji ter zavest, da se vsi, kljub razliËnosti, nahajamo v ?istem Ëolnu«. Med veËje ovire, ki negativno vplivajo na komuniciranje, sodi tudi nerazumen strah pred odloËitvami, spremembami, posledicami itd. »e se lastniki elektroenergetskih podjetij aelijo seznaniti z verodostojnimi strokovnimi pogledi, na podlagi katerih bo moË sprejemati ekonomsko, socialno in okoljsko utemeljene odloËitve pri razvoju energetike, je treba zagotoviti veËjo poslovno svobodo in ustvarjalno moË v delovanju podjetij in strokovnjakov na vseh ravneh. KljuËni pojmi so: komuniciranje, ustvarjalnost in uËinkovitost! Miro Jakomin 3 4 tjih za Zlato pero in pohvalne ocene članov časopisnega sveta. Eles je za boljšo obveščenost zaposlenih letos temeljito posodobil intranetno stran, na kateri je mogoče najti različna obvestila posameznih služb in sektorjev, aktualne novice, se seznaniti s kadrovsko zasedbo v podjetju, do-stopati do dokumentov, povezanih s sistemom kakovosti in drugih podatkovnih baz, povprašati po počitniških zmogljivostih, si ogledati tedenski jedilnik in poiskati druge podobne informacije, ki so v središču zanimanja zaposlenih. V ožjem uredniškem odboru, ki se praviloma sestaja enkrat na mesec, so predstavniki vseh sektorjev kot tista vez, ki naj bi skrbela za dotok in vsebino zanimivih informacij. Glede na to, da je intranet eno najhitrejših komunikacijskih orodij, ga bomo, poudarja Lucija Gorički, v prihodnje skušali še bolj izrabiti za seznanjanje zaposlenih z dogajanji v podjetju in njegovo vsebino še naprej prilagajali potrebam uporabnikov. Drugo področje, za katerega posredno tudi skrbi naša služba, je internet, ki je bil posodobljen pred letom dni in je vsebinsko razdeljen na posamezne uporabniške skupine ter prilagojen organizacijski strukturi podjetja. Tudi tu je oblikovanje vsebine prepuščeno zastopnikom iz posameznih sektorjev, pri čemer pa je vsebina bolj splošna in namenjena zunanji javnosti. Tako je mogoče na naši spletni strani (www.eles.si) najti poleg splošne predstavitve podjetja aktualne podatke, povezane z upravljanjem omrežja in prenosnimi projekti, novice in aktualne teme ter predstavitev dejavnosti Izobraževalnega centra slovenskega elektrogospodarstva. Ker gre za precej raznolika področja in pristojni za posodabljanje vsebine opravljajo predvsem delo na svojih strokovnih področjih, se vse bolj kaže potreba po tem, da bi moraU za spletne strani imeti posebnega skrbnika, pri čemer pa se žal, pravi Lucija Gorički, srečujemo z omejevanjem zaposlovanja. Poleg tega sekretariat in odnosi z javnostmi skupaj z zaposlenimi novinarji opravlja še vrsto drugih strokovnih del, povezanih tako s komuniciranjem kot izvajanjem celostne podobe, od priprave posameznih publikacij, letnega poročila, sporočil za javnost, tiskovnih konferenc in organiziranja različnih mednarodnih prireditev in strokovnih srečanj. Ob izjemnih medijskih dogodkih pa kot strokovna pomoč občasno sodeluje tudi zunanji svetovalec za odnose z javnostmi. Utrinki iz TE Trbovlje Štirikrat na leto že četrto leto v trboveljski termoelektrarni izdajajo Utrinke. Cilj uredništva je bil, da bi izhajali na 24 straneh, vendar nanese, da je obseg vedno večji, vsaj še za štiri strani. Uredniški odbor, ki ga vodi glavna urednica Bojana PirkoviË Zajc. direktorica splošno kadrovskega sektorja, sestavljajo še odgovorna urednica iz službe varstva pri delu, tehnični urednik, sicer vodja informatike, in trije člani -predstavnik vodstva za kakovost, vodja nabave in še en informatik. Po besedah Bojane Pirkovič Zaje želijo v Utrinkih uravnotežiti pisanje o poslovanju in delu družbe s poljudnimi informacijami o tem, kaj njihovi zaposleni še delajo tako v službi kot v prostem času. Tematsko pokrivajo vsa področja dela v TET, hkrati pa tudi prosti čas njihovih zaposlenih. Kako dobro pokrivajo vsa področja, pa je stvar presoje posameznika in njegovega poznavanja tematike. Vsakokrat pred izdajo nove številke uredniški odbor pregleda zadnjo številko in določi vsebino za nove Utrinke. »Prispevke napišemo sami člani uredniškega odbora ah pa angažiramo sodelavce, strokovnjake za posamezno področje, da napi- Utrinki je glasilo TE Trbovlje, Ob železnici 27, 1420 Trbovlje. Glavna urednica glasila je Bojana Pirkovič, ki uredi na leto štiri številke Utrinkov, vsakokrat z naklado 700 izvodov. Z glasilom obveščajo zaposlene, pošiljajo ga vsem upokojencem TET in institucijam na lokalni ter republiški ravni, medijem in šolam v Zasavju. ?ejo Ëlanek s svojega podroËja dela. Prispevke nam nato lektorira zunanja sodelavka, oblikuje sodelavec in tiska zunanji tiskar, je povedala glavna urednica. V TET prispevkov v Utrinkih ne honorirajo, ker menijo, da je pisanje o lastnem delu del delovnih nalog zaposlenih. SimboliËno meseËno stimulacijo dobijo le Ëlani uredni?kega odbora. Enkrat na leto nagradijo vse sodelavce Utrinkov s strokovno ekskurzijo ali pa predavanjem in kosilom. Glasilo dobivajo zaposleni v TET, po?iljajo pa ga tudi vsem upokojencem, institucijam na lokalni in republi?ki ravni, medijem, ?olam v Zasavju in drugim. Glasilo je iskano in brano, saj na mestih, na katerih ga razdelijo, takoj poide. Izdelali so tudi anketo o branosti, vendar je bilo to ae v zaËetku izhajanja, tako da podatki niso najbolj verodostojni. Utrinki, ki jih je mogoËe prebrati tudi na domaËi spletni strani, so v TET glavni vir obve?Ëanja. Poleg njih uporabljajo ?e oglasno desko. Intraneta ?e nimajo, so pa z leto?njo prenovo domaËe spletne strani uvedli interaktivno rubriko Zanima me. Vanjo lahko vsi zastavljajo vpra?anja o TET in v elektrarni poskrbijo za Ëim hitrej?e odgovore. Dravske elektrarne v fazi ugotavljanja dejanskih potreb Odnosi z javnostjo so v Dravskih elektrarnah relativno nov pojem. Novo vodstvo se zaveda pomena odnosov z javnostjo, zato so lani, ko so potekale priprave na reorganizacijo podjetja, v novo organizacijsko shemo vkljuËili tudi svetovanje direktorju na podroËju odnosov z javnostjo in na ta poloaaj zaposlili svetovalko Alja-so Bravc. Kot nam je povedala, obve?Ëanju pripisujejo velik pomen, saj je proaktivno posredovanje dejstev po formalnih kanalih odraz odnosa druabe do svoje javnosti, tako zunanje kot notranje. V Dravskih elektrarnah je potek komuniciranja poseben, saj so zaposleni razpr?eni na desetih lokacijah - v osmih elektrarnah, na jezu in v upravni enoti. Zato so se na zaËetku lotili predvsem temeljite analize in pred kratkim izvedli tudi raziskavo zadovoljstva zaposlenih in izme- Foto Dušan Jež J 6 Ljubljanska TE-TOL izdaja od letošnjega februarja Mega-vat. Naslov uredništva je na sedežu podjetja na Toplarniški 19, Ljubljana. Glavna urednica Megavata je Lrena Debeljak. Glasilo izhaja z naklado 500 izvodov. Prejemajo ga vsi zaposleni, upokojenci, pomembnejši poslovni partnerji, ' interesenti. in rili organizacijsko klimo. Drugače pa po besedah Aljaše Bravc za dogodke ob različnih priložnostih (odprtja, slovesnosti, razstave ...) ne najemajo agencij, temveč idejni koncept in scenarij prireditev pripravi kar sama in poskrbi tudi za koordinacijo in nadzor strokovnih podizvajal-cev. Precej dela in časa v začetku tega leta je terjalo tudi uvajanje nove celostne podobe, pri čemer jim je sicer pomagala tudi specializirana marketinška agencija. Prav tako sta tik pred posodobitvijo tudi internet in intranet, za sporočanje informacij zaposlenim pa uporabljajo tudi druga znana orodja, pri čemer se zavedajo, da določeno orodje v nekem podjetju deluje odlično, drugje pa ne, zato so se lotili tudi ustreznega raziskovanja in testiranja. Pri seznanjanju z dogajanji v panogi in slovenski energetiki na sploh je zaposlenim v precejšnjo pomoč tudi glasilo Naš stik. Kot pravi Aljaša Bravc, nesmiselno je uvajati nova orodja samo zato, da jih imaš - pomembno je, da delujejo v tvojem podjetju. Drugače pa so si med prednostne cilje na področju komuniciranja v Dravskih elektrarnah zastavili predvsem vzpostavitev povratne zanke oziroma možnosti, da bodo informacije tekle v obe smeri. Skratka, cilj uvajanja vseh orodij naj ne bi bil samo enosmerno obveščanje, pač pa predvsem ustvarjanje dialoga. To pa je proces, s katerim v Dravskih elektrarnah šele začenjajo. Megavat del obveščanja TE-TOL Najmlajše glasilo med termoelektrarnami ima ljubljanska TE-TOL. Megavat izhaja od letošnjega leta v nakladi 500 izvodov na vsake tri mesece. Glasilo ureja Irena Debeljak, predstavnica vodstva za okolje, peterica drugih članov uredniškega odbora so vodja razvoja, vodja obratovanja, svetovalka za kadrovske zadeve in svetovalka direktorja za odnose z javnostjo. Pri glasilu sodelujejo še karikaturist in fotograf iz hiše, oblikovalec je zunanji sodelavec, prav tako lektorica in tiskar. Kot pravi Doris Kukovičič, od letos svetovalka direktorja za odnose z javnostjo, kamor organizacijsko sodi glasilo Megavat, želijo z njim tako obveščati kot sproščati in zabavati zaposlene. V njem objavljajo prispevke o vsem, kar se dogaja znotraj TE-TOL in zunaj nje v povezavi z njo. Glasilo je oblikovano rubri-čno. V ekogeneraciji je poudarek na ekologiji, v e-generaciji obde- lajo proizvodnjo, obratovanje, remonte in razvoj in v generaciji življenje zaposlenih, šport, sindikat, svet delavcev, jubilante, križanko. Prvi slikovni strani glasila sledi na drugi strani aktualni uvodnik in za tem intervju s pomembnim predstavnikom zunaj družbe o aktualni problematiki, povezani s TE-TOL. »Vsebino številke določimo na uredniškem odboru, prav tako dolžino članka in zvrst. Navadno članke pripravimo člani odbora ali pa spodbudimo poznavalce posameznih tem ali področij, da jih predstavijo čim bolj poljudno. Ker smo šele na začetku izhajanja, iščemo in odkrivamo nove talente, ki so bili doslej neodkriti med nami. V Megavatu želimo objaviti čim več krajših informacij, strokovne članke pa napisati čim bolj poljudno. To nam za zdaj kar uspeva,« je povedala Doris Kukovičič in dodala, da na podlagi povratnih informacij zaposlenih sodi, da jim je glasilo všeč. To pa seveda odgovornih ne bo uspavalo ali pomenilo, da Megavat ne bi bil še boljši. Glasilo dobivajo vsi zaposleni, upokojenci, pomembnejši poslovni partnerji, mediji in drugi. V TE-TOL imajo zaposleni glasilo na voljo na treh mestih, tistih, na katerih je frekvenca gibanja ljudi največja. Prispevkov ne honori- rajo, so pa nagrajeni člani časopisnega odbora za svoje delo. Poleg Megavata imajo v termo-elektrarni-toplarni namenjen obveščanju notranje javnosti plazmo televizor, nameščen v recepciji družbe. Na njem prikazujejo aktualne novice, povezane z njihovo družbo. Notranjemu obveščanju so namenjene tudi tri oglasne vitrine, nameščene po objektih. Javne medije obveščajo o pomembnih dogodkih s sporočili za javnost in tiskovnimi konferencami. Drugim je namenjena interaktivna rubrika na domačem spletnem naslovu. Na zastavljena vprašanja sproti odgovarjajo. Objavljanje prispevkov o TE-TOL sproti spremljajo z medijskim manometrom. Rezultate objavljajo na domači spletni strani in v krajši obliki tudi v Mega-vatu. Dejstvo, da imajo dobro urejeno obveščanje, je rezultat izdelave strateškega razvojnega programa družbe do leta 2012. V njem so morali za vsa področja opredeliti cilje in izdelati strategijo za njihovo dosego. Tudi za odnose z javnostjo. Četrt stoletja glasila TES Najbogatejše izkušnje med elek-tro družbami ima z izdajanjem notranjega glasila TE Šoštanj. Prva številka Energetika, predhodnika današnjega Pretoka, je izšla septembra 1978. Pogostost izhajanja in število izvodov sta se v več kakor 25 letih spreminjala -od rednega mesečnega izhajanja pa do nekaj številk na leto ali po potrebi. V času ekološke sanacije termoelektrarne je Pretok izhajal v nakladi tudi 2000 izvodov, saj so ga pošiljali vsem poslancem v državnem zboru, gospodinjstvom na vplivnem območju elektrarne in določeni strokovni javnosti. Zdaj Pretok izhaja po potrebi v nakladi 500 izvodov. Ured- nica glasila je Majda Pirš Kranjčec, vodja splošno kadrovskega sektorja. Vlogo uredniškega odbora pa opravlja svet za notranje komuniciranje, ki je v TES po sistemu kakovosti organ, katerega cilj delovanja je izboljšanje notranjega komuniciranja. Skoraj vse prispevke za glasilo pripravi in oblikuje za to odgovorna delavka v elektrarni. Prispevkov, ki jih napišejo drugi zaposleni, posebej ne honorirajo. »Vsebina glasila je odraz delovanja, dejavnosti in predvidevanj na posameznih poslovnih področjih, ki so značilni v posameznem obdobju. Na tej podlagi določimo tudi osrednjo temo glasila, saj nanj gledamo tudi kot na gradivo, ki ima dokumentarno-arhiv-sko vrednost,« je o vsebinski zasnovi Pretoka povedala Majda Pirš Kranjčec, ki meni, da je njegova branost velika in da doslej kakšnega posebnega nezadovoljstva o vsebini ni bilo slišati. Sodi- Najstarejše glasilo med internimi glasili imajo v TE Šoštanj. Ener-getik in njegov naslednik Pretok izhajata od leta 1978. Uredništvo z glavno in odgovorno urednico Majdo Pirš Kranjčec ima vseskozi sedež v TES, Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj. Pretok izhaja po potrebi v nakladi 500 izvodov. Dobivajo ga vsi zaposleni, od vsebine pa je odvisno, ali ga pošiljajo tudi širši javnosti. 7 8 jo, da dobro pokrivajo vse dele druabe in njenih zaposlenih. Vendar pa si hkrati tudi pu?Ëajo odprto vpra?anje, kaj bi lahko napisali bolje in veË, o Ëem bi bilo dobro in smotrno obve?Ëati zaposlene. Raziskava o zadovoljstvu zaposlenih, ki so jo letos naredili v termoelektrarni, je pokazala, da je ocena zadovoljstva z notranjim komuniciranjem in obve?Ëanjem v elektrarni nad slovenskim povpreËjem. Zaposleni so izbrali najvi?jo oceno pri vpra?anjih, ali nadrejeni dajejo dovolj informacij za dobro opravljanje lastnega dela, ali vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv naËin in ali je komuniciranje med vodji in sodelavci spro?Ëeno, prijateljsko in enakopravno. Pogre?ali pa so informacije o tem, kaj se dogaja v drugih enotah, in ta del raziskave bodo obdelali bolj poglobljeno. Sicer pa poleg Pretoka v termoelektrarni uporabljajo ?e druge oblike obve?Ëanja, predvsem elektronski intranet, oglasne deske in razne sestanke. Kot pravi sogovornica, sku?ajo pri tem ohraniti ustno posredovanje informacij kot naËin, ki je lahko v doloËeni situaciji najbolj uËinkovit. Notranje in zunanje obve?Ëanje imajo urejeno s sistemskim postopkom komuniciranja v okviru sistema kakovosti. Z njim imajo opredeljene cilje obeh ravni komuniciranja, pa tudi komuniciranja v izrednih razmerah z opredeljenimi pooblastili in odgovornostmi. V posameznih primerih za ta namen angaairajo tudi zunanje strokovnjake s podroËja komuniciranja z javnostmi. Energija HSE kmalu v novi podobi V Holdingu Slovenske elektrarne imajo svoje glasilo Energija dobro leto in pol, izhaja v nakladi 3000 izvodov, obiËajno na 16 straneh, kadar pripravijo prilogo, pa je obseg ?e veËji. Glavna in odgovorna urednica glasila je mag. Petja Rijavec, sicer predstavnica za odnose z javnostmi v HSE. V ?estËlanskem uredni?kem odboru so predstavniki veËjih hËerinskih druab HSE. Glasilo je zasnovano rubriËno, tako da uvodniku na naslovni strani sledijo novice iz druab, intervju na aktualno temo, zatem je vsestransko obdelana tema meseca, nato so predstavljeni posamezni sektorji, vsakiË iz druge druabe, in sledi predstavitev nakljuËno izbranega delavca. Temeljna informacija o branosti Energije je mag. RijavËevi lanska anketa, na katero pa je odgovorilo premalo bralcev, da bi bili rezultati reprezentativni. Iz pogovorov z zaposlenimi v HSE in njenimi hËerin- skimi podjetji sklepa, da je glasilo Ëedalje bolj?e. Anketo nameravajo ponoviti ob koncu leta, ko bo glasilo zaËelo izhajati grafiËno prenovljeno in v barvni obleki. ?V uredni?kem odboru Energije se trudimo, da bi bile vse druabe pokrite s prispevki v vsaki ?tevilki, prav tako si prizadevamo vsakokrat obdelati aktualno problematiko. O glavni vsebinski zasnovi glasila se pogovorimo na komunikacijskih kolegijih, ki so ?tiri do petkrat na leto, potem naredim predlog vsebine za vsako ?tevilko zase in jo po?ljem Ëlanom uredni?kega odbora, ti pa jo po potrebi dopolnijo«, je o nastajanju Energije povedala glavna in odgovorna urednica, h kateri tudi organizacijsko sodi to glasilo. Poleg Petje Rijavec imajo pri energiji angaairano redno zunanjo sodelavko, za pisanje angaairajo tudi strokovne sodelavce iz HSE in njenih druab, po potrebi pa tudi zunaj skupine, novice iz druab pripravljajo Ëlani uredni?kega odbora, lektoriranje in fotografiranje jim opravijo zunanji sodelavci, grafiËno pripravo in tisk jim opravi Pristop. Prispevke honorirajo zunanjim sodelavcem in piscem iz odvisnih druab, zaposlenim v HSE pa ne. Energijo po?iljajo v vse druabe HSE, sto izvodov pa razpo?ljejo zunanjim prejemnikom, od mini- Glasilo Energija izdaja Holding Slovenske elektrarne, Koprska 92, Ljubljana v nakladi 3000 izvodov enkrat na mesec. Energija izhaja od decembra 2002. Glasilo je namenjeno zaposlenim v hËerinskih drua-bah HSE, zaposlenim v HSE in drugim interesentom. Glavna in odgovorna urednica glasila je mag. Petja Rijavec. strstev, in?titutov, veËjim poslovnim partnerjem, medijem do posameznikom, ki so zainteresirani zanjo. Energija izhaja tudi v elektronski obliki na spletni strani HSE, kjer imajo tudi interaktivno rubriko za zastavljanje vpra?anj, na katera potem pripravijo odgovore. Notranje komuniciranje imajo v HSE urejeno z uporabo elektronske po?te, vsak ponedeljek se pri direktorju sestanejo poslovodstvo, vodje sluab in predstavnica za stike z javnostjo, enkrat na mesec pa navedeni poroËajo o svojem delu na raz?irjenem kolegiju. Z javnostjo zunaj holdinga in odvisnih druab komunicirajo z izjavami za javnost in s pripravo tiskovnih konferenc. Pri projektu Spodnje Save pa komunicirajo tudi z lokalno skupnostjo. Komuniciranje zelo cenijo tudi v distribuciji Predsedniki distribucijskih uprav Vincenc Jan?a (Elektro Ljubljana), Stanislav Vojsk (Elektro Maribor), Peter PetroviË (Elektro Celje), Joae Knavs (Elektro Gorenjska), David ValentinËiË (Elektro Primorska) ter Ëlani omenjenih uprav so se tudi tokrat prijazno odzvali na na?a vpra?anja glede trenutnega stanja in predvidenih dejavnosti na podroËju notranjega in zunanjega komuniciranja. Kot so povedali na upravi Elektra Ljubljana, njihovo podjetje oskrbuje z elektriËno energijo odjemalce na obmoËju osrednje in juane Slovenije, kar je tretjina Slovenije. S pribliano 950 zaposlenimi in 300 tisoË odjemalci se uprava Elektra Ljubljana ae dalj Ëasa jasno zaveda pomena dobrega notranjega in zunanjega komuniciranja oziroma naËrtnega upravljanja odnosov s svojo javnostjo. Leta 1998 so tako v podjetju zaposlili sodelavko, ki je v sodelovanju z upravo druabe in drugimi sodelavci postavila strokovne temelje in zasnovo sedanji sluabi za odnose z javnostmi. Po skoraj sedmih letih proaktivnega dela na podroËju odnosov z javnostjo in dobrega medsebojnega sodelovanja sodelavcev razliËnih organizacijskih enot, se ae nekaj Ëasa kaaejo tudi pozitivni rezultati. Tako je bila za leto 2003 priprav- ljena vsebinska analiza medijskega pojavljanja delni?ke druabe. KljuËna znaËilnost analize za leto 2003 v primerjavi z letom 2002 je, da uprava podjetja in podjetje kot tako, ustrezno in uËinkovito vodi odnose s svojo javnostjo. Ob pomembnih dogodkih nastopa proaktivno in naËrtno ter usmerjeno k svoji javnosti. Razveseljiv je predvsem podatek o nizkem deleau negativnih objav, kar je glede na zahtevno okolje in panogo, v kateri delni?ka druaba dela, odliËen rezultat, kot navajajo avtorji analize. Leta 2003 sta bili izvedeni tudi raziskavi merjenja zadovoljstva in lojalnosti med upraviËenimi in tarifnimi odjemalci. Obe raziskavi sta pokazali, da so odjemalci na splo?no zadovoljni s sodelovanjem podjetja Elektro Ljubljana (ocena 3,82 na lestvici od ena do pet) in menijo, da je Elektro Ljubljana ugledno podjetje (ocena 3,80 na lestvici od ena do pet). To potrjuje tudi dejstvo, da treh Ëetrtin anketiranih pri storitvah Elektra Ljubljana niË ne moti (rezultati raziskave med tarifnimi odjemalci). Podpirajo izbrane družbene dejavnosti Druabena odgovornost podjetja, ki je sestavni del odnosov z javnostmi, se kaae tudi v dobrem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Leta 2003 so na podroËju sponzorstev in donacij selektivno podpirali humanitarne, izobraaevalne, umetni?ko kulturne in druge druabeno socialne dogodke na lokalni ravni. Na nacionalni ravni delni?ka druaba zraven humanitarne naravnanosti strate?ko usmerja sponzorska in donatorska sredstva v skladu s temeljno usmeritvijo predvsem v podporo kulturnih, strokovno znanstvenih in izobraaevalnih prireditev in dogodkov, ki hkrati omogoËajo uËinkovito medijsko promocijo podjetja. Nove smernice v EU in tudi Energetski zakon iz leta 1999 doloËata, da morajo zlasti energetska podjetja v svoje dejavnosti vkljuËiti tudi racionalno rabo energije. V okviru organizacijske enote Prodaja upraviËenim odjemalcem deluje sluaba za energetsko svetovanje, katere poslanstvo je tudi osve?Ëanje svojih kupcev NA VZHODU DRŽAVE SEST NOVIH VETRNIC Nemško podjetje Nordex, ki se ukvarja z gradnjo vetrnih elektrarn, je dobilo naročilo za ureditev šestih tovrstnih objektov v vzhodni Nemčiji. Za naložbo se je odločilo hčerinsko podjetje družbe E.ON, zanjo pa bo plačalo 14 milijonov evrov. Vseh šest turbin bo delovalo z zmogljivostjo 15 MW; graditi jih bodo začeli avgusta, v omrežje pa naj bi se vključile konec tega leta. Nordex je doslej po vsem svetu postavil vetrnice s skupno zmogljivostjo 2300 MW, tri četrtine od tega prav v Nemčiji. Reuters INŠPEKTORJI V JE TEMELIN Evropska komisija je v začetku junija v češko jedrsko elektrarno Temelin poslala inšpektorje, ki so preverili navedbe o motnjah delovanja v njenih objektih. Motnje po podatkih omenjene institucije sicer niso povzročile radioaktivnega sevanja, temveč je šlo za povsem običajne napake, povezane z radioaktivnimi tekočinami, toda komisar-ka za transport in energetiko Loyola de Pa-lacio se je za preventivni ukrep odločila kljub temu. Novice so najbolj spodbodle Avstrijce, ki so med pogajanji Češke za vstop v Evropsko unijo ves čas opozarjali na previdnost glede varnostnih standardov v Temelinu. Na najnovejše motnje se je namreč takoj odzval avstrijski vicekancler in prometni minister Hubert Gorbach in zahteval zaprtje nuklearke. V češkem uradu za jedrsko varnost so ukrep Komisije, predvsem pa avstrijske zahteve označili za pretiravanje. Po njihovem je šlo za manjšo napako, zato so takoj napovedali pritožbo po diplomatski poti. Kot so še pojasnili, tri tisoč litrov kontaminirane radioaktivne tekočine ne pomeni nikakršne nevarnosti. A vendarle ni odveč podatek, da je bilo v nu-klearki od oktobra 2000 že več kakor 500 motenj, sta poročali nemška in avstrijska tiskovna agencija. STA ¦HHMMIHfil SKORAJ SEDEMODSTOTNA BREZPOSELNOST Anketa o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (1LO) in evropskega statističnega urada Evrostat, je pokazala, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju znašala 6,8 odstotka, kar pomeni, da je bilo brez dela 68 tisoč delovno aktivnih državljanov. V prvih treh mesecih letos je bilo brez službe 6,5 odstotka moških in 7,2 odstotka žensk. STA 9 10 oziroma strank o racionalni rabi predvsem elektriËne energije. Svetovanje na omenjenem podroËju delijo na manj?e porabnike elektriËne energije in na najveËje, to je industrijske porabnike. Oboji zahtevajo drugaËen pristop. S tak?nimi dodatnimi storitvami druaba sledi usmeritvam druabene odgovornosti in si poveËuje ugled, prav tako pa se poveËuje zaupanje odjemalcev, saj pridejo do spoznanj, da ima druaba zaposlene kakovostne strokovnjake z energetskega podroËja. Elektro Ljubljana ae od ustanovitve leta 1991 podpira ©portno dru?tvo Elektro Ljubljana, v katerem je dejavnih veË kakor 560 sodelavk in sodelavcev ter Dru?tvo upokojencev Elektro Ljubljana z veË kakor 260 Ëlani in Ëlanicami. Ugoden odmev na komunikacijske dejavnosti Na kratko povzeto so bili leta 2003 odnosi z javnostmi usmerjeni predvsem na dva cilja: proak-tivno in naËrtno obve?Ëanje notranje in zunanje javnosti ter poveËevanje ugleda druabe. Redno so bile izvajane naslednje naËrtovane komunikacijske dejavnosti: sporoËila za javnost, PR Ëlanki in druga promocijska gradiva, meseËno izhajanje internega glasila, posredovanje dnevnih objav v medijih zaposlenim, posredovanje novic in informacij ter odgovorov odjemalcem na interne-tnih straneh, priprava letnega poroËila v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami, urejanje internetnih strani, naËrtno delo na donacijah in sponzorstvih z moanostjo promocije podjetja ter organizacija pomembnih dogodkov, kot je na primer odpiranje novih objektov. Omenjene dejavnosti so bile tako znotraj kot zunaj podjetja ugodno sprejete. Strate?ki cilji odnosov z javnostjo so za leto 2004 naslednji: sistematiËno obve?Ëanje notranje in zunanje javnosti, poveËanje ugleda druabe in proaktivno medijsko nastopanje. Poslanstvo na podroËju odnosov z javnostmi ostaja tudi v prihodnje komunikacijska podpora poslovnim odloËitvam uprave druabe, vizija pa, da se z jasno komunikacijsko strategijo in z uporabo vseh sodobnih komunikacijskih orodij delni?ki druabi pomaga zagotoviti optimalno poslovanje. Ker ima sluaba za odnose z javnostjo zaposleno le eno sodelavko, to nujno narekuje dobro sodelovanje s strokovnimi sodelavci razliËnih podroËij. Agencije sodelujejo praviloma le pri obliko- vanju letnega poroËila, doloËenih promocijskih sporoËil in pripravi klipinga dnevnih objav v medijih. Izdajajo notranje glasilo Elektro novice Elektro novice, notranje glasilo Elektra Ljubljana, je nastalo v prizadevanju uprave po izbolj?anju obve?Ëanja zaposlenih. Izhajati je zaËelo januarja 2001, hkrati z udejanjanjem prvih veË-jih sprememb v poslovanju elektrogospodarskih podjetij, ko so se zaËele postopno uveljavljati doloËbe energetskega zakona, sprejetega leta 1999. Do zdaj je iz?lo ae 36 ?tevilk (deset ?tevilk na leto). Vsebina glasila (besedila in fotografije), kot uveljavljenega komunikacijskega orodja v veËjih podjetjih, se praviloma v celoti pripravi v podjetju. Prelom in tisk pa izvedejo zunanji sodelavci. Glasilo je namenjeno predvsem zaposlenim in upokojenim sodelavcem ter ?tipendistom, pribliano 70 promocijskih izvodov pa je posredovanih razliËnim knjianicam, medijem, drugim ustanovam in posameznikom. Pri vsebini glasila jim je pomembna predvsem aaurnost dogodkov in informacij. Rubrike so ae ustaljene in so razdeljene na del, ki je namenjen poslovanju podjetja in Interno glasilo Elektro novice izdaja podjetje Elektro Ljubljana. Glavna in odgovorna urednica glasila je mag. Violeta Irgl. Glasilo izhaja vsak mesec v nakladi 1.800 izvodov. Namenjeno je predvsem zaposlenim, upokojencem in ?tipendistom, pa tudi razliËnim knjianicam, medijem, drugim ustanovam in posameznikom. Sedea uredni?tva je na Slovenski 58 v Ljubljani. strokovnim Ëlankom, na del, ki je namenjen upokojenim sodelavcem, in na tretji poljudni del, katerega namen je posredovanje razliËnih informacij, ki pomembno vplivajo na splo?no dobro poËutje zaposlenih. Glasilo izhaja v nakladi 1.800 izvodov in je dosegljivo tudi na internetni strani podjetja: www.elektro-ljubljana.si. Od zaËetka izhajanja glasila je glavna in odgovorna urednica mag. Vio-leta Irgl, vodja sluabe za odnose z javnostjo. Kot so ?e povedali na upravi Elektra Ljubljana, se jasno zavedajo, da so izbolj?ave v notranjem in zunanjem komuniciranju vedno nujne in potrebne. Velika priËakovanja podjetja so usmerjena v nov klicni center in distribucijski center vodenja, ki bosta pomembno prispevala predvsem k ?e uËinkovitej?emu zunanjemu komuniciranju. Komuniciranje prilagajo posamezni javnosti Po besedah predstavnikov uprave podjetja Elektro Maribor se trg z elektriËno energijo odpira, zato dobiva notranje in zunanje komuniciranje v tem podjetju ?e pomembnej?o vlogo kakor doslej. K izbolj?avam in razmi?ljanjem o novih strategijah jih silijo razmere na trgu, torej konkurenca in odjemalci, ki postajajo vse bolj zahtevni. V podjetju se popolnoma zavedajo, da je za uspe?nost podjetja potreben prispevek vsakega zaposlenega, zato si zelo aelijo, da so zaposleni na svojih delovnih mestih zadovoljni in dobro obve?Ëeni o poslovanju in delovanju podjetja. Med poglavitne cilje komuniciranja pri?tevajo: izbolj?anje obve?Ëenosti notranje in zunanje javnosti, poveËanje prepoznavnosti podjetja in njihove blagovne znamke, ustvarjanje zaupanja med podjetjem in ?ir?o javnostjo, izbolj?anje pozitivne podobe podjetja v razliËnih delih zainteresirane javnosti, prepriËljivo obve?Ëanje javnosti o viziji in poslanstvu podjetja (zbujanje zaupanja, da je s to organizacijo dobro in varno poslovati), pridobivanje in ohranjanje pogodbenih odnosov z odjemalci na dolgi rok, poveËanje ravni zadovoljstva odjemalcev in zaposlenih, bolj?e in trdnej?e identificiranje zaposlenih s podjetjem ter utrditev pomena in veljave notranjega Ëasopisa med zaposlenimi. Med notranje komunikacije uvr?Ëajo intranet, obvestila na oglasnih deskah in seveda tudi njihov notranji Ëasopis Infotok. S tovrstnim komuniciranjem zaposlene primerno obve?Ëajo, jih seznanjajo z novostmi v podjetju, obenem pa s tem poveËujejo identifikacijo s podjetjem, ki je nedvomno izjemnega pomena za zadovoljstvo zaposlenih in za dobro poslovanje. Zunanje komuniciranje sestavljajo komunikacijski kanali, s katerimi dosegajo ciljne javnosti. Sem sodijo odnosi z javnostjo, ogla?evanje, direktni marketing, pospe?evanje prodaje, osebni stiki in internet. KljuËno javnost, na katero so v podjetju ?e posebej pozorni, sestavljajo: zaposleni, odjemalci, poslovni partnerji, mediji, dobavitelji, delniËarji, druge institucije in splo?na javnost. Seveda vse komunikacijske kanale prilagajajo znaËilnostim posamezne javnosti. Tako z odjemalci komunicirajo z uporabo hrbtnih strani faktur, z obvestili in oglasi v medijih, z uporabo interneta, z informacijskimi bro?urami, na sejmih, z osebnimi stiki in podobno. Za poslovno javnost in delniËarje je kljuËno letno poroËilo ter domaËa spletna stran. Medijske hi?e obve?Ëajo s sporoËili za javnost, pripravljajo pa tudi tiskovne konference, na katerih imajo novinarji priloanost, da si pridobijo dodatne informacije. Na upravi Elektra Maribor so povedali tudi, da je oblikovanje sluabe za marketing in odnosov z javnostjo predvideno v novi organizaciji in sistematizaciji podjetja, ki bo zaËela veljati konec leto?njega leta. Ciljno javnost Infotoka so ?e raz?irili Infotok, interno glasilo Elektra Maribor, pripravlja sluaba marketinga, ki skupaj z uredni?kim odborom skrbi, da dobijo vsi zaposleni vsak drug mesec svoj izvod internega Ëasopisa. Prispevke pripravljajo zaposleni sami in pri tem ne sodelujejo z zunanjo agencijo. Temeljno poslanstvo Ëasopisa je, da poskrbijo za ustrezno informiranost zaposle- ROPSKA U SLOVENIJE NI MED OPOZORJENIMI Evropska komisija je ae v prvih dneh po ?iritvi ?est novih Ëlanic opozorila, da je njihov proraËunski primanjkljaj previsok, saj v nekaterih primerih celo za veË odstotkov presega mejo treh odstotkov bruto domaËega proizvoda (BDP), ki jo doloËa pakt o stabilnosti in rasti. Slovenije v skupini opozorjenih ni, saj je lani njen primanjkljaj zna?al 1,8 odstotka BDP, letos naj bi bil za desetinko odstotka niaji, prihodnje leto pa naj bi spet dosegel 1,8 odstotka. Opozorilo Evropske komisije so tako prejele Slova?ka s 3,6-odstotnim primanjkljajem v lanskem letu, Poljska s 4,1-odstotnim, Madaarska s 5,9-odstotnim, Ciper s 6,3-odsto-tnim, Malta z 9,7-odstotnim ter »e?ka s celo 12,9-odstotnim primanjkljajem. Poleg tega je Komisija Malto in Ciper spomnila ?e na visok javni dolg, saj v obeh primerih presega referenËno mejo 60 odstotkov BDP. Omenjena evropska institucija je z opozorili na prevelike luknje v proraËunih novink sproaila postopek proraËunskega nadzora, kot ga doloËa pogodba o EU. Sicer pa naj dodamo, da tudi stare Ëlanice ne izpolnjujejo ravno najbolj uspe?no pakta stabilnosti in rasti. Ae nekaj let imata teaave NemËija in Francija, nedavno pa je Komisija naslovila tako imenovano modro pismo tudi na Italijo, ki bo letos dosegla 3,2-od-stotni primanjkljaj, Ëeprav je napovedovala, da ne bo presegel 2,2 odstotka BDP. To dejstvo pa ?e dodatno poslab?ujejo podatki o javnem dolgu - v tem primeru je Italija celo v ospredju v Evropi, saj zna?a njen dolg 106 odstotka BDP. Modra pisma je Evropska komisija napovedala ?e Veliki Britaniji in Nizozemski, ki sta lani prav tako ustvarili 3,2-odstotni deficit v prora- STA Ëunu. INFLACIJA SKORAJ V VSEH »LANICAH NARASLA Letna stopnja inflacije se je maja v evro-obmoËju povzpela na 2,5 odstotka, v vsej Evropski uniji pa na 2,4 odstotka, so izraËunali pri evropskem statistiËnem uradu Evrostat. Na meseËni ravni je tako v prvi skupini zna?ala 0,3, v petnajsterici pa 0,4 odstotka. V omenjenem mesecu so najvi?je stopnje zaznali na Slova?kem (8,2 odstotka), na Madaarskem (7,8 odstotka), v La-tviji (6,1 odstotka) in Sloveniji (3,9 odstotka), najniaje pa na Finskem (-0,1 odstotka), v Litvi (1 odstotek), na Danskem (1,1 odstotka) in na Cipru (1,2 odstotka). V primerjavi z aprilom je maja letna inflacija padla le v eni draavi, zrasla v 21, nespremenjena pa je ostala v treh Ëlanicah. K podraaitvam so po podatkih Evrostata prispevale povi?ane cene transportnih goriv, kurilnega olja in tobaka. STA 11 12 V podjetju Elektro Maribor vsak drugi mesec izdajajo interno glasilo Infotok, ki ga v nakladi 1.500 izvodov pripravlja služba marketinga. Odgovorni urednik glasila je Tomaž Sišernik. Temeljno poslanstvo časopisa je skrb za ustrezno obveščenost zaposlenih v podjetju, v tem letu pa ga prejemajo tudi upokojenci Elektra Maribor. Sedež uredništva je na Vetrinjski ulici 2 v Mariboru. nih v podjetju. Na ta naËin zaposleni dobivajo pomembne podatke o projektih in novostih. Zavedajo se namreË, da je podjetje z 895 zaposlenimi in veË obmoËnimi enotami precej razdrobljeno, zato je potrebno informacije urediti v povezano celoto. Tako krepijo pripadnost podjetju, veËje pa je tudi zadovoljstvo zaposlenih. Vse skupaj nedvomno vpliva na veËjo uËinkovitost pri delu. V tem letu so raz?irili ciljno javnost notranjega Ëasopisa Infotok, saj ga zdaj poleg zaposlenih na dom prejemajo tudi upokojenci Elektra Maribor. Naklada Ëasopisa se je poveËala na 1.500 izvodov. V vsaki ?tevilki postavijo v ospredje najpomembnej?e dogodke v podjetju in seveda zaposlene. Pred izidom vsake ?tevilke se sestane uredni?ki odbor na eni izmed obmoËnih enot Elektra Maribor. Ta enota je v naslednji ?tevilki tudi podrobneje predstavljena, med drugim pa tudi in-tervjuvajo enega od zaposlenih v tem delu njihovega podjetja. Pogosto obi?Ëejo zaposlene na terenu in ti se tega zelo razveselijo. Vsak delavec v podjetju lahko tudi sam napi?e kak?en prispevek, ki ga potem objavijo. Želijo si konstruktivnih odnosov z javnostjo V Elektru Maribor so se spre- memb na trgu elektriËne energije, ki jih je prinesel 1. julij 2004, lotili intenzivno in pravoËasno. Ob tem so veliko pozornosti namenili ravno izbolj?anju notranjega in zunanjega komuniciranja. Ob opisanih novostih in krepitvah projektov na teh podroËjih so pri pripravi komunikacijske strategije zelo natanËno prouËili potrebe po informacijah, ki jih imajo odjemalci. Prednost so dali bistvenim vsebinam, ki naj bi prispevale k jasnosti sporoËil in razumevanju novega statusa, ki so ga novi upraviËeni odjemalci pridobili od 1. julija naprej. Tako so pripravili tudi nove informativne in hkrati promocijske publikacije, ki so jih ponujali ob njihovem nastopu na leto?njem sejmu Energetika v Celju. Obenem so na sejmu in ob ?tevilnih drugih priloanostih s strokovnimi predavanji odjemalcem, predstavnikom medijem in drugim zainteresiranim izËrpno pojasnili vsebino sprememb in odgovarjali na vsa odprta vpra?anja. Tik pred 1. julijem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so medijem predstavili vse novosti v zvezi z novim tarifnim sistemom in prehodom dosedanjih tarifnih odjemalcev med upraviËene. Vse te novosti in prizadevanja so znak, da se zavedajo pomembnosti vseh vrst komunicira- nja. Tako si bodo ?e naprej prizadevali za natanËno opazovanje dogajanj na tem podroËju, novih tendenc in smernic, ob tem pa bodo tudi svoje naËrte ustrezno strokovno izpopolnjevali. Aelijo si paË korektnih in konstruktivnih odnosov z zunanjimi in notranjimi javnostmi. Skušajo slediti težnjam in biti uspešni Tudi v distribucijskem podjetju Elektro Celje ugotavljajo, da postaja komuniciranje Ëedalje pomembnej?i dejavnik, ?e posebej zaradi pojava traenja z elektriË-no energijo, ko je osebni odnos med kupci in dobaviteljem lahko kljuËnega pomena za uspeh poslovanja. Naslednje pomembno podroËje so odnosi z lastniki, s sindikatom in drugimi institucijami, kjer ne gre vedno le za rutinsko medsebojno obve?Ëanje, temveË za prav posebne oblike komunikacij. Na tem podroËju posku?ajo slediti teanjam in biti uspe?ni. V Elektru Celje nimajo posebne sluabe za odnose z javnostjo. V skladu s statutom je doloËena vloga tistih struktur, ki smejo in morajo posredovati javnosti nekatere vrste informacij. Tovrstne dejavnosti operativno izvajajo preko poslovnega sekretariata in traenja. Poleg klasiËnih naËinov Podjetje Elektro Gorenjska ?tirikrat na leto izdaja notranje glasilo Elgo vestnik, ki seznanja zaposlene, upokojence in strokovno javnost s poslovnimi informacijami. Glasilo je zaËelo izhajati po nastopu nove dvoËlanske uprave v nakladi 800 izvodov. Odgovorni urednik glasila je Drago Papler. Sedea uredni?tva je na ulici Mirka Vadnova 3a v Kranju. obve?Ëanja zaposlenih so v podjetju uvedli tudi intranet, na voljo je elektronska po?ta, berejo pa tudi Na? stik. Sicer pa v Elek-tru Celje nimajo lastnega notranjega glasila in ga tudi ne naËrtujejo izdajati. Podjetju dajejo vsebino zaposleni V distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska komunicirajo z notranjo in zunanjo javnostjo v skladu s strategijo, ki je usklajena z vizijo, poslanstvom ter strate?kimi usmeritvami podjetja. Med vso razliËno ciljno javnostjo, sicer znaËilno za vsako organizacijo, so najbolj poudarjeni zaposleni, torej tisti, ki jim je namenjeno notranje komuniciranje. Zaposleni dajejo podjetju vsebino, zadovoljni zaposleni pa to vsebino plemenitijo, zato jim je treba nameniti posebno pozornost. Pri komuniciranju z zaposlenimi uporabljajo tako enosmerne kot dvosmerne komunikacije. VeËina komunikacij je enosmernih, kot sta na primer notranje glasilo ter elektronska po?ta. Pri obojestranskem komuniciranju pa pridobivajo povratne informacije, ki jih uporabijo za graditev odnosa med menedamentom ter zaposlenimi. Tovrstne povratne informacije lahko sluaijo kot po- dlaga za kakovostno kadrovsko politiko, ki vodi do pripadnega, zadovoljnega in samoiniciativnega zaposlenega. Z analizami obstojeËega stanja (ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih, priprava letnih pogovorov ipd.) in predlogi za izbolj?ave (notranje komuniciranje, usposabljanje, izobraaevanje in razvoj sodelavcev idr.) lahko priËakujejo pozitivno delovno ozraËje ter dobre poslovne rezultate. Elgo vestnik posreduje poslovne informacije V zaËetku oktobra 2003 je v Elektru Gorenjska nastopila svojo funkcijo nova dvoËlanska uprava, ki si je za cilj zastavila uvedbo bolj uËinkovitega komuniciranja z zaposlenimi ter ?ir?im okoljem. Kot eno izmed metod notranjega komuniciranja je predlagala izdajanje notranjega glasila, ki je celovito zaaivelo ae leta 2003. Notranje glasilo, ki se imenuje Elgo vestnik, izhaja ?tirikrat na leto, njegov namen pa je seznanjati zaposlene in strokovno javnost s poslovnimi informacijami v podjetju. V Elgo vestni-ku so predstavljeni dogodki, sreËanja in pogovori, povezani s podjetjem ter zaposlenimi. V vsaki ?tevilki objavljajo stalne rubrike, v katerih predstavijo dva sode- lavca ter njihovo delo, enega jubilanta, predstavijo pa tudi vsaj eno sluabo v okviru njihovega podjetja in druge novice, ki utegnejo zanimati zaposlene. Trudijo se, da bi novice, ki so predstavljene v glasilu, zanimale celoten krog zaposlenih. Hkrati se trudijo, da bi Ëim veË zaposlenih pritegnili k po?iljanju pisnih ter fotografskih prispevkov, da bi tako tudi dejavno prispevali k nastajanju vsebine njihovega skupnega glasila. Elgo vestnik ima naklado 800 izvodov, kar je dovolj, da ga prejemajo vsi zaposleni ter upokojenci Elektra Gorenjska. Poleg navedenih prejme Elgo vestnik tudi druga zainteresirana javnost. Glavni in odgovorni urednik internega glasila Drago Paplerje avtor ?tevilnih prispevkov ter fotografij, s katerimi aeli ujeti utrip in ozraËje njihovega podjetja. Delovne naloge mag. Maje Fi?in-ger, svetovalke uprave za splo?ne zadeve, med drugim vkljuËujejo naloge komuniciranja z javnostjo. Navedeno podroËje je v dana?njem Ëasu izjemno pomembno, saj je ugled podjetja tudi rezultat vtisa, ki si ga o podjetju ustvarijo ciljne skupine. Vtis o podjetju lahko dobijo z neposrednimi izku?njami, v medijskih objavah ali z drugimi neposrednimi ali posrednimi stiki. 13 14 Poleg tega so na upravi Elektra Gorenjska ?e povedali, da bodo v skladu s poslovnim naËrtom ustanovili sluabo za marketing, ki bo skrbela za prenos informacij med podjetjem in javnostjo, za ugotavljanje zadovoljstva in potreb tako odjemalcev kot zaposlenih, za celostno grafiËno podobo ter drugo. Sluaba bo spremljala dogajanje konkurenËnih podjetij in drugih akterjev na podroËju elektrogospodarstva ter za upravo pripravljala poroËila in predloge za izbolj?anje ugleda podjetja ter poslediËno njegovega poslovanja. Sicer pa z dosedanjimi dejavnostmi in predlaganimi spremembami aelijo ohraniti jasno prepoznavnost podjetja na domaËem trgu, vzdraevati pozitivni ugled podjetja ter ostati prijetno in stimulativno delovno okolje za vse zaposlene. Zagotoviti sku?ajo Ëim bolj?i pretok informacij Komuniciranju pripisujejo velik pomen tudi na upravi podjetja Elektro Primorska. Predvsem zaradi obsega informacij, s katerimi se morajo seznaniti zaposleni in javnost. Aivimo v informacijski druabi, ki daje informacijam in njihovemu pretoku velik pomen. Tega se zavedajo tudi v omenjenem podjetju. Poleg tega jih v to sili narava in pomen dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velikost podjetja, saj na Gori?kem veljajo za veËjo in strate?ko pomembno druabo, pa tudi trenutno stanje v elektrogospodarstvu (sprememba zakonodaje, odpiranje trga, gradnja vetrnih elektrarn itd.). Poleg tega jih veae tudi Zakon o dostopu do informacij javnega znaËaja (Uradni list RS ?t. 24/03), ki je zaËel veljati lani marca. V Elektru Primorska nimajo posebej organizirane sluabe za odnose z javnostjo, temveË je za to funkcijo po aktih podjetja pristojna uprava - direktor druabe, ki konkretne naloge oziroma projekte naloai posameznim strokovnim delavcem. VeËinoma so to direktorji sektorjev oziroma vodje distribucijskih enot za posamezne lokacije. V sklopu tehniËnega sektorja pa imajo posebno sluabo za informatiko, ki skrbi tudi za intranet in zunanjo spletno stran. Uvedli so razgibane oblike komuniciranja V njihovem poslovnem okolju potekajo naslednje oblike notranjega komuniciranja: intranet (www.ep.si/intranet/), elektronska po?ta, oglasne deske, sestanki ipd., poleg tega pa nadrejeni delavce o dogajanju v podjetju obve?Ëajo tudi neposredno. V tem podjetju imajo domaËo stran (intranet) ae pribliano ?tiri leta. Dopolnjuje se sproti, strani pa so oblikovane tako, da lahko zaposleni sami aktivno (interaktivno) sodelujejo pri dopolnjevanju njenih vsebin. Vsak zaposlen, ki pri delu uporablja osebni raËunalnik, teh pa je okrog 280 od 508, ima dostop do intraneta, interne-ta in tudi svoj lasten elektronski naslov. Najbolj raz?irjena oblika zunanjega komuniciranja pa je seveda internet. Zunanjo spletno stran: www.elektro-primorska.si imajo ae veË kakor dve leti. Na navedeni spletni strani se lahko njeni obiskovalci seznanijo z njihovim podjetjem, naËinom delovanja trga elektriËne energije, tarifnim odjemom elektriËne energije, upravljanjem distribucijskega omreaja, z zakonodajo na podroËju energetike itd. Tudi ta spletna stran se sproti dopolnjuje in se vanjo vna?ajo spremembe. Sicer pa so na upravi Elektra Primorska povedali, da nimajo notranjega glasila. Da bi v prihodnje ?e izbolj?ali komuniciranje, si bodo ?e zlasti prizadevali, da bi vsi zaposleni imeli dostop do intraneta in svoj elektronski naslov, saj se v praksi veËkrat pokaae, da zaposleni ne gledajo oglasnih desk. VeËji poudarek naj bi dali neposrednemu obve?Ëanju s strani nadrejenih in sestankom, kjer se informacije izmenjujejo neposredno. Poleg tega zaposlene aelijo spodbuditi tudi k dejavnej?emu sodelovanju pri vpisovanju vsebin intranetne strani Elektra Primorska, v naËrtu pa imajo tudi usposabljanje zaposlenih na tem podroËju in ?e nekatere druge naloge. V dinamiËnem komunikacijskem dogajanju Podobno kot v drugih ae omenjenih elektroenergetskih podjetjih tudi v podjetju Savske elektrarne Ljubljana, ki deluje v okviru Hol-dinga Slovenske elektrarne, zelo cenijo pomen notranjega in zunanjega komuniciranja. Za uËinkovito obve?Ëanje notranje in zunanje javnosti uporabljajo tako rekoË vse ae omenjene klasiËne in sodobne elektronske naËine. Potreba po rednih in aaurnih informacijah se kaae ?e zlasti v tem obdobju, ko si Savske elektrarne Ljubljana intenzivno prizadevajo za uresniËitev projekta obnove in dogradnje HE Moste. V vodstvu SEL ugotavljajo, da se v javnosti o tem projektu pojavljajo mnoge dezinformacije. Zato si aelijo, da bi ?e bolj okrepili komuniciranje z mediji, javnostjo, vsemi prebivalci na oajem in ?ir?em obmoËju Bleda ter z drugimi ciljnimi interesnimi skupinami. Tako so za pripravo bro?ure Modro soaitje in drugih javnih sporoËil o HE Moste, pa tudi za pripravo novinarskih konferenc najeli agencijo za integrirano komuniciranje Informa Echo. Resno si prizadevajo, da bi projekt obnove HE Moste javnosti predstavili v vseh razseanostih, tako s pozitivnih kot negativnih strani. Zavedajo se namreË pomena hitre in argumentirane informacije, ki lahko v nekem trenutku odloËilno pripomore k uveljavljanju zastavljenih nalog in ciljev. V ta namen so pred kratkim odprli tudi spletno stran www.he-moste.sel.si, kjer lahko obiskovalci postavljajo vpra?anja in dobijo odgovore, se udeleaijo foruma in si izmenjujejo mnenja. Na telefonski ?tevilki 01/474 01 75 pa na vpra?anja zainteresiranih vsak delavnik med 8. in 9. uro odgovarjajo predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana. Trenutno so SEL med tistimi elektroenergetskimi podjetji, ki so se zna?la v najbolj dinamiËnem komunikacijskem dogajanju. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin in dopisniki ^ •S is .** HUJIWitlililiMI.......«IMMilill. Odjem električne energije iz prenosnega omrežja je junija znašal 971,6 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 1,6 odstotka manj kakor v istem času lani in tudi za 2,9 odstotka manj, kakor je bilo sprva predvideno z elektroenergetsko bilanco. Poraba se je po večmesečnem naraščanju prvič zmanjšala, vzroke pa gre verjetno iskati tudi v precej hladnejših junijskih dneh v primerjavi z lanskim letom, kar posredno pomeni tudi precej manjšo uporabo klimatskih naprav. Sicer pa je odjem velikih porabnikov šesti letošnji mesec dosegel 241,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 3,3 odstotka več kakor junija lani, odjem distribucijskih podjetij pa je znašal 729,8 milijona kilovatnih ur in tako za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostal za 3,1 odstotka. GWh 1200 1000 800 600 400 200 junij 2003 junij 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ j......'iiiiidflU'iiiiiiiiiWhiiiiiiJin'i......i.........mm Po zaslugi izjemno ugodnih hidroloških razmer se je junija proizvodnja v hidroelektrarnah v primerjavi z lanskim letom povečala za skoraj 55 odstotkov in dosegla 410,3 milijona kilovatnih ur. Dobre proizvodne rezultate so junija dosegali tudi v drugih elektrarnah, tako da nam je iz jedrske elektrarne Krško in termoelektrarn uspelo zagotoviti še 755,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 9,3 odstotka več kakor v istem času lani Skupna junijska proizvodnja je tako znašala milijardo 165,8 milijon kilovatnih ur električne energije, kar je v primerjavi z junijem lani bilo za skoraj 22 odstotkov več in le za 2,5 odstotka manj od pričakovanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci. GWh 600 500 400 300 200 100 __ I—I i—i I- L r 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i—i ¦ 1 ^h^h J—, i—i i .—. DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D junij 2003 D junij 2004 * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu POLLETNA RAST PORABE NA RAVNI 2,1 ODSTOTKA V prvem letošnjem polletju smo v Sloveniji porabili že 6 milijard 165,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,1 odstotka več kot v istem lanskem primerjalnem obdobju oziroma približno toliko, kot je bilo načrtovano z letošnjo elektroenergetsko bilanco. Proizvodnja iz domačih elektrarn je v tem času znašala 6 milijard 957 milijonov kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegla kar za 12,9 odstotka ter bila tudi za 4 odstotke nad prvotno načrtovano. Uvoz iz tujine za pokritje bilateralnih pogodb in sistemske potrebe je v prvih letošnjih šestih mesecih znašal milijardo 990 milijonov kilovatnih ur (23,8-odstotna rast), na tuje trge pa nam je uspelo prodati 2 milijardi 653,8 milijona kilovatnih ur (68,7-odstot-na rast). GWh 1200 900 600 300 m junij 2003 junij 2004 H proizvodnja Uporaba [Juvoz [J izvoz 15 Mi INISTER KOPA» V MAASTRICHTU O OKOLJSKIH TEHNOLOGIJAH Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË se je sredi julija mudil v nizozemskem Maastrichtu na tridnevnem neformalnem zasedanju Sveta EU za okolje. Gre za prvo tovrstno zasedanje v Ëasu nizozemskega predsedovanja EU, ki poudarja okolje predvsem kot priloanost in ne kot breme. Ministri so razpravljali predvsem o okoljskih tehnologijah, ki lahko spodbujajo gospodarski razvoj, za kar se zavzema tudi Slovenija. Poglavitni cilji Slovenije na tem podroËju so namreË razvoj novih okoljskih tehnologij, izbolj?anje in pospe?itev prenosa okoljskih tehnologij v uporabo ter zniaanje tveganj investitorjev pri investicijah v okoljske tehnologije. Slovenija bo za doseganje teh ciljev doloËila prednostne okoljske tehnologije in njihove ciljne uËinke na okolje in razvoj gospodarstva, spodbujala vkljuËitev gospodarskih in raziskovalnih subjektov v aktivnosti iz programa EU o okoljskih tehnologijah, doloËila in sprostila finanËne instrumente za delitev tveganja pri investiranju v okoljske tehnologije, sprostila finanËne instrumente za spodbujanje tehnologij obnovljivih energijskih virov in energijsko uËinkovitih tehnologij, revidirala okolju ?kodljive subvencije, spodbujala nabave okoljskih tehnologij ter do okolja prijaznih proizvodov in storitev ter poveËevala okoljsko zavest podjetij in porabnikov. Evropski ministri so v Maastrichtu posebno pozornost namenili tudi vpra?anju poplav na evropski ravni in spregovorili o spodbujanju sodelovanja med draavami, ki si delijo mednarodna povodja. Služba za odnose z javnostmi MOPE Z iA SLOVENIJO UVELJAVLJENO PREHODNO OBDOBJE Na zasedanju Sveta za okolje je bila konec junija sprejeta uredba Sveta o spremembah Uredbe (ES) ?t. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih doloËb za Sloveni- jo. Uspe?no konËan postopek je rezultat odliËnega sodelovanja med industrijo, Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter stalnim predstavni?tvom Slovenije v EU in hkrati dokaz, da je Slovenija sposobna uveljaviti svoje poglede v Evropski uniji. Postopek je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË sproail priblia-no pred enim letom, ko je bila sprejeta Uredba o pogojih za dostop do omreaja za Ëezmejne izmenjave elektriËne energije. Uredba se je zaËela uresniËevati 1. julija letos, izjema za Slovenijo je bila torej sprejeta v zadnjem trenutku. VeËino doloËil Ëezmejne uredbe Slovenija ae izpolnjuje, problematiËno pa je bilo doloËilo o uporabi tranih metod za razre?evanje teaav s prezasedenostjo omreaja. Slovenija je za izpolnjevanje tega doloËila dosegla triletni odlog. Sedanja delitev Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti daljnovodov v Sloveniji poteka tako, da pravico do uvoza cenej?e elektrike iz Avstrije dobijo slovenski porabniki, predvsem industrija, pravico do izvoza na dobiËkonosni italijanski trg pa dobijo slovenski proizvajalci elektrike, predvsem Holding Slovenskih elektrarn. Tak sistem administrativne delitve prostih zmogljivosti daljnovodov, ki izkljuËuje trgovce, je neposredno v funkciji spodbujanja konkurenËnosti slovenskega gospodarstva in ga bomo lahko ohranili ?e naslednja tri leta. V Evropski uniji so ravno v Ëasu pridru-aitvenih pogajanj zaËeli liberalizacijo energetskega trga. Liberalizacija je zelo problematiËna za veËino novih Ëlanic, v katerih je imel energetski sektor v preteklosti popolnoma drugaËno vlogo kot v starih Ëlanicah. Sloveniji je uspelo v rekordno kratkem Ëasu reformirati svoj energetski sektor in zadostiti pogojem za pridruaitev. Po podpisu pristopne pogodbe in pred polnopravnim Ëlanstvom Slovenije pa je bila sprejeta ?e Uredba 1228/2003, ki je predpisala uporabo tranih metod tudi za dodeljevanje prezasedenih Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. Slovenija je v postopku dokazala, da bi brez prehodnega obdobja vi?ja cena elektriËne energije, uvoaene iz Avstrije, negativno vplivala na energetsko intenzivne industrijske panoge, isti uËinek pa bi imeli niaji prihodki proizvajalcev elektriËne energije, ki izvaaajo elektriËno energijo v Italijo. Tako stanje bi oviralo prizadevanja zadevnih industrijskih panog, da se prilagodijo spremembam zaradi ravnokar izvedene liberalizacije energetskega trga. Mateja Simcic Služba za odnose z javnostmi MOPE Druga seja sveta namenjena pregledu poročil in operativnim NALOGAM Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo, novi organ te ustanove, se je 10. julija sestal v Mariboru na drugi redni seji. Novela Energetskega zakona, sprejeta maja letos, je v skladu z Zakonom o javnih agencijah namreč uvedla še drugi organ upravljanja Javne agencije Republike Slovenije za energijo - svet agencije. Prva, ustanovna seja sveta je bila prvega julija letos. Na njej je bil na predlog ministra mag. Janeza Kopača, pristojnega za energijo, za predsednika sveta imenovan dr. Franc Zlahtič z Ministrstva za okolje, prostor in energijo, drugi štirje člani pa so: Jasna Avbelj Hamzič z Ministrstva za gospodarstvo, prof. dr. Maks Babuder, zaposlen na Elektroinštitutu Milan Vidmar, dr. France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete in mag. Damjan Zagožen z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Svet agencije sprejema splošne akte agencije in daje direktorju oziroma Javni agenciji Republike Slovenije za energijo usmeritve in navodila za delo. Sprejema tudi izvajanje programa dela, finančni načrt, letno poročilo, druga poročila agencije ter daje soglasja k aktom, pri katerih je skladno z zakonom potrebno soglasje agencije. Prav tako vladi RS predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja agencije. Novela Energetskega zakona je med drugim tudi določila, da dotedanji in prvi direktor agencije nadaljuje delo kot vršilec dolžnosti direktorja, svet pa je na podlagi sklepa prve redne seje v Uradnem listu RS (št. 74/04) 9. julija že objavil javni natečaj za direktorja agencije. Člani sveta so na drugi redni seji obravnavah še dve poročili, ki ju je bila agencija dolžna pripraviti do konca prvega polletja, in sicer Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2003 in novost, ki jo zahteva Evropska unija -Poročilo o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo, okoriščanju in zatiranju konkurence v letu 2003. Agencija mora namreč v skladu z Energetskim zakonom na podlagi direktive EU Komisiji evropske skupnosti poročati tudi o teh vidikih odpiranja energetskega trga v Sloveniji. Na obe poročili daje soglasje Vlada RS. Na predlog sveta bo agencija poročili še dopolnila. Člani sveta so obravnavah tudi zelo aktualno temo, povezano z določitvijo omre-žnine za elektroenergetska omrežja. Seznanili so se z vsebino dosedanjih usklaje-valnih sestankov in postopkov ter naložili agenciji, da do konca julija opravi vse potrebno za dosego končne usklajene verzije akta za metodologijo. Po sklepu sveta bo agencija do 15. julija pripravila dodatne anahze in jih posredovala ministrstvom, za mnenje pa bo zaprosila tudi Urad RS za makroekonomske anahze in razvoj. Rezultate analiz in pogovorov bo agencija svetu predstavila na tretji redni seji. Predsednik sveta dr. Franc Zlahtič je glede nadaljnjega delovanja sveta agencije po seji povedal: »Člani sveta si bomo prizadevali, da bo agencija svoje naloge opravljala čim bolj učinkovito, ob upoštevanju nacionalnega interesa. Na današnji seji smo se seznanili tudi s programom dela agencije za leti 2004 in 2005 in določili smernice za izvedbo časovno aktualnih nalog.« Milojka Podgornik Poslovanje se naprej v znamenju USPEHOV Dobri poslovni rezultati, s katerimi je Elektro-Slovenija končalo minulo poslovno leto, se nadaljujejo tudi letos, saj je Eles v prvih petih letošnjih mesecih imel pozitivni poslovni izid v višini 726 milijonov tolarjev in s tem že pred polletjem presegel za letos načrtovani dobiček v višini 438 milijonov tolarjev. Kot je na poletnem srečanju z novinarji sredi julija povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec je dobre poslovne rezultate pripisati višjim prodajnim cenam na trgu električne energije oziroma doseženim iztržkom pri prodaji energije iz naslova prednostnega dispečiranja, precej višji od načrtovanih pa so bih tudi prihodki iz naslova medmejnega tarifiranja prenesenih količin energije po slovenskem omrežju. Drugače pa Eles uspešno uresničuje tudi zastavljeni razvojni načrt prenosnega omrežja, pri čemer bo letos za investicije v posodobitev in zamenjavo dotrajane opreme ter dograditev nekaterih ključnih povezav namenjenih okrog šest milijard tolarjev. Po besedah mag. Vekoslava Korošca Eles glavni investicijski ciklus šele čaka, saj naj bi za dograditev najnujnejših domačih in mednarodnih povezav v prihodnji desetih letih namenil dobrih 90 milijard tolarjev. Mag. Vekoslav Korošec je zbranim novi- 17 Foto Brane JanjiE 18 narjem predstavil tudi vsebino knjige, ki je izšla ob tridesetletnici sinhronega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema z Evropo in v kateri je podrobneje predstavljena 80-letna zgodovina razvoja prenosne dejavnosti na Slovenskem ter vloga Elesa kot prenosnega podjetja v strokovnih mednarodnih združenjih, pa tudi kot nosilca obratovalnega bloka Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Brane JanjiE O BISKA SRBSKE IN HRVAŠKE ENERGETSKE DELEGACIJE V Sloveniji se je od 7. do 9. julija mudila petčlanska srbska delegacija, ki jo je vodil srbski minister za rudarstvo in energetiko mag. Radomir Naumov, spremljali pa so ga še namestnik ministra Aleksandar Vlaj-čič, direktor Elektrogospodarstva Srbije Vladimir Djordjevič ter svetovalca Gligo Vukovič in Petar Maksimovič. Gostje iz Srbije so v okviru pogovorov s predstavniki nekaterih vodilnih slovenskih energetskih družb obiskali tudi Eles, kjer so jim člani vodstva podjetja predstavili poglavitne ukrepe in korake, ki jih je slovensko prenosno podjetje moralo izpeljati pred vstopom v Evropsko unijo, potek reorganizacije in harmonizacijo slovenske energetske zakonodaje z evropsko. Podobna vsebina pogovorov je spremljala tudi enodnevni obisk sedemčlanske delegacija Hrvaškega elektrogospodarstva 15. julija, ki jo vodil predsednik uprave HEP Ivan Mravak, v njej pa so bili še člani uprave Kazimir Vrankič, Darko Belič, Ivica Toljan, Ante Despot, direktor družbe HEP Trade Ante Jelčič ter predstavnik hrvaškega gospodarskega ministrstva Zeljko Tomič. Gostje iz Hrvaške so najprej obiskali organizatorja trga Borzen, kjer so se seznanili z delovanjem slovenske borze z električno energijo in z njeno organiziranostjo. Pozneje pa so srečali še z najvišjimi predstavniki vodstva Elesa, pri čemer so v pogovorih največ pozornosti namenih slovenskim izkušnjam pri reorganizaciji družbe in vprašanjem, povezanim z uskladitvijo delovanja slovenskega operaterja prenosnega omrežja z evropsko zakonodajo. Brane JanjiE Z ACETEK JAVNIH OBRAVNAV ZA DALJNOVOD BERIČEVO-KRŠKO Konec junija je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za načrtovani 400 kV daljnovod Beričevo-Krško, s katerim bi 400 kV zanko sklenili v Sloveniji in tako precej povečali zanesljivost slovenskega elektroenergetskega sistema, zagotovili potrebne rezervne poti za energijo iz nuklearne elektrarne Krško ter zmanjšali tudi izgube v prenosnem omrežju. Daljnovod Beričevo-Krško sodi med ključne prenosne objekte v notranjem elektroenergetskem omrežju in je že dolgo vpisan v Ele-sovih razvojnih načrtih. Omenjeni sklep ministra pomeni ključen korak k začetku uresničevanja gradnje, saj naj bi po javni razgrnitvi in obravnavi v lokalnih skupnostih ter proučitvi vseh morebitnih pred- Julija so v lokalnih skupnostih, po katerih bo potekal 400 kV daljnovod BeriËevo-Kr?ko, potekale podrobne predstavitve projekta. Na ministrstvu bodo morebitne pripombe krajanov sprejemali do 25. avgusta. Foto Brane JanjiE logov in pripomb dobili zelo luË za nadaljevanje postopkov, nujnih za zaËetek gradnje. Kot nam je povedal vodja sluabe za pripravo gradenj v Elesu Ale? Kregar, je Eles v prvi fazi poleg temeljne razliËice naËrtovanega poteka daljnovoda obravnaval veË moanosti in tudi predloge, ki so jih zbrali v lokalnih skupnostih, ter jih nato ocenil z vidika petih kriterijev. Po tak?ni temeljiti prouËitvi se je nadaljevala optimizacija trase, pri Ëemer je bilo temeljno naËelo daljnovod Ëim bolj oddaljiti od naselij in stanovanjskih hi?. Prav zato je pri?lo tudi do precej?njega ?tevila novih lomov trase, predlagana zadnja razliËica pa ima namesto prvotno naËrtovanih 184 stebrov zdaj kar 224. Pri tem je treba vedeti, da se naseljem na 80 kilometrov dolgi poti vendarle ni mogoËe v celoti izogniti, vsekakor pa je Eles tudi v tem primeru skupaj s projektantom in drugimi izdelovalci dokumentacije sku?al resniËno izbrati najbolj ugodno razliËico poteka trase. Sicer pa bo predlog draavnega lokacijskega naËrta za 400 kV daljnovod BeriËe- vo-Kr?ko na voljo krajanom v vpletenih obËinah do 25. avgusta, ko na ministrstvu za okolje, prostor in energijo sprejemajo tudi morebitne nove pripombe in predloge. Po besedah Ale?a Kregarja nato sledi ?e njihova obravnava in podajanje odgovorov, predvidoma ?e letos pa naj bi Eles tudi zakoliËil traso, doloËil mikrolokacije stebrov in izpeljal potrebne geolo?ke raziskave terena. Prihodnje leto naj bi se nadaljeval postopek za sprejem draavnega lokacijskega naËrta za omenjeni objekt, zbirala preostala potrebna dokumentacija in zaËele sklepati pogodbe z lastniki. Leta 2006 pa naj bi se zaËela tudi konkretna gradnja, ki naj bi jo po sedanjih naËrtih v celoti konËali dobro leto pozneje. Brane JanjiE 19 20 Rudarji bodo zgradili hi©o V POSO»JU Rudarji so znani po svoji solidarnosti, zato so v Premogovniku Velenje ob potresu v PosoËju takoj zaËeli dejavnosti za pomoË najbolj prizadetim. OdloËili so se, da zgradijo hi?o in jo na predlog obËine Bovec izroËijo druaini, ki je pomoËi najbolj potrebna. V ta namen bodo zaposleni v Premogovniku Velenje delali eno soboto v septembru in zasluaek tega dne namenili za izgradnjo hi?e. Kot teËejo dogovori, naj bi zgrajeno hi?o opremilo Gorenje. S to solidarnostno akcijo se bodo rudarji zahvalili tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki so lani ob februarski tragiËni nesreËi, v kateri sta umrla dva rudarja, prispevali sredstva za pomoË prizadetim druainam. Premogovnik Velenje M AG. VEKOSLAV KORO©EC IN DR. IVO BANI» ZAVRNILA VSE OBTOABE V prostorih Elesa na Hajdrihovi 2 v Ljubljani je bila 16. julija tiskovna konferenca, na kateri sta direktor Elesa mag. Vekoslav Koro?ec in nekdanji direktor dr. Ivo BaniË posredovala svoje mnenje glede kazenskih ovadb predsednika parlamentarne preiskovalne elektrokomisije Branka Kelemine. Kot je znano, so bile vse obtoabe, povezane z namigovanji o nepravilnosti poslovanja Elesa v obdobju od sredine leta 1998 do sredine leta 2000, ae veËkrat ovraene na razliËnih ravneh, draavni zbor pa je na zasedanju 15. julija z veliko veËino zavrnil tudi vse predlagane sklepe in ugotovitve h konËnemu poroËilu omenjene preiskovalne komisije. Dr. Ivo BaniË je uvodoma pojasnil dogajanja in vzroke, povezane s prekinitvijo dobave elektriËne energije Hrva?kemu elektrogospodarstvu, mag. Vekoslav Koro?ec pa podrobneje opisal dogajanja in tedanje razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Oba sta odloËno zavrnila vse obtoabe Branka Ke-lemnine in poudarila, da vsebujejo vrsto neresniËnih in nestrokovnih primerjav in izraËunov, ter tudi napovedala zasebne toabe proti Branku Kelemini. Mag. Vekoslav Koro?ec je ob tej priloanosti pripravil tudi posebno izjavo za javnost. Brane JanjiE za javnost Podpisani mag. Vekoslav Koro?ec, univ. dipl. ina. el, direktor Elektra Slovenija d.o.o., na ta naËin izraaam razoËaranje in celo ogorËenje nad dogajanji, povezanimi z delom preiskovalne komisije draavnega zbora Republike Slovenije za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje elektriËne energije, zaradi Ëesar je bila domnevno povzroËena gospodarska ?koda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva. Preiskovalno komisijo je vodil poslanec, gospod Branko Kelemina. Podjetje Eles in sam kot priËa smo s preiskovalno komisijo sodelovali odprto in odkrito, saj smo dolgo Ëasa zaupali v dobronamernost in korektnost njenega dela. Preiskovalni komisiji sem omogoËil dostop do vseh dokumentov iz obdobja, ki ga je obravnavala, saj na?a dejavnost posluje na naËin, ki mora biti ae zaradi zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema popolnoma v transparenten in sledljiv. Ae pred prvo obravnavo poroËila preiskovalne komisije v draavnem zboru sem v imenu podjetja Eles in v svojem komisiji in poslancem draavnega zbora ?e enkrat poslal vsa strokovna pojasnila in ugovore na poroËilo komisije. Noben strokovni argument, ki smo ga predloaili, ni bil upo?tevan v poroËilu komisije. Naj tudi medije opozorim na nekaj najbolj oËitnih pravnih dejstev. Poslovanje Elesa je goaen. Ta ovadba je bila zavr- presojalo RaËunsko sodi?Ëe aena na Okroanem toailstvu v Republike Slovenije. KonËno Ljubljani. Vloaena je bila iz- mnenje, ki ga je izdalo, je bilo kljuËno zaradi ma?Ëevanja, brez pridraka, in odzivno po- ker sem po odstavitvi 20. sep- roËilo ni bilo potrebno. Ra- tembra 2000 sklical tiskovno Ëunsko sodi?Ëe se je pred iz- konferenco in kritiziral neka- dajo mnenja zaradi zahtevno- tere ukrepe vlade, predvsem sti strokovnega podroËja odlo- vme?avanje politike v stroko. Ëilo najeti zunanje strokovnja- Menim, da sem predvsem ke, ki so v ekspertnih mnenjih strokovnjak s podroËja elek- podali svoje mnenje o poslo- troenergetike, ki svoje delo vanju. RaËunsko sodi?Ëe je to- opravlja strokovno in po svo- rej nedvomno ugotovilo, da je jih najbolj?ih moËeh ter kot Eles posloval zakonito in gos- direktor podjetja Eles v skla- podarno. Tako mnenje seveda du z naËeli dobrega gospodar- ni ustrezalo gospodu Kelemi- jenja. To potrjujejo tudi dose- ni, saj je ves Ëas napovedoval, aeni rezultati podjetja v obdo- da bo prav raËunsko sodi?Ëe bju, ko ga vodim. Poslanec ugotovilo nepravilnosti. Ko se draavnega zbora, gospod to ni zgodilo, je najprej hotel Branko Kelemina pa me je s diskreditirati mnenje raËun- svojimi dejanji in javnimi izja- skega sodi?Ëa, nato pa je v do- vami postavil v poloaaj, ko polnitvi konËnega mnenja pre- bom prisiljen podjetje Eles, ki iskovalne komisije to mnenje ga vodim, in svoje dobro ime napaËno interpretiral. za?Ëititi tudi po pravni poti. Zavedam se, da je leto?nje le- Poslanci draavnega zbora Re- to glede delovanja politike ze- publike Slovenije so sicer po- lo posebno. Gre za Ëas pred roËilo z veliko veËino glasov volitvami in zato za pridobiva- zavrnili. Lahko le ugotovim, nje politiËnih toËk in brezplaË- da je vsaj ta veËina ohranila ne publicitete. Na tak naËin integriteto in upo?tevala infor- bi si lahko razloaili tudi vlaga- macije in mnenja stroke, s nje kazenskih ovadb predse- tem pa prepoznala vse po- dnika preiskovalne komisije, manjkljivosti ter nesmisle po- vendar je to dejanje pre?lo vse roËila parlamentarne preisko- meje dobrega okusa. PolitiËne valne komisije. Upam, da so s igre se po mojem mnenju mo- tem politiËne igre konËane, rajo prenehati, ko postanejo meni pa aal ostaja ?e pravna njihove artve ljudje zunaj poli- bitka za svoje dobro ime. tiËnih krogov, pa Ëeprav so izza poslanske imunitete na prvi pogled zelo priroËne. Rad pa bi poudaril, da sloven- S spoštovanjem, mag. Vekoslav Korošec, untv. dipl. inž. el. ska zakonodaja pozna tudi ter- min krive ovadbe, ki je kazni- vo dejanje. Kazensko ovadbo proti meni z enako obtoabo sta 21. sep- tembra 2000 vloaila Drago Bitenc, generalni sekretar na MGD, in minister dr. Joae Za- 21 H^^^^H Do pridobitve gradbenega dovoljenja se bodo morale So?ke elektrarne z obËino Presegli Kanal ob SoËi dogovoriti o obveznostih investitorja do lokalne skupnosti na raËun NA»RTOVANO gradnje »HE AvËe, pri Ëemer pri SENG veËjih zapletov ne priËakujejo, tako da PROIZVODNJO lahko Ëez ?tiri leta raËunamo na novo pomembno elektrarno v na?em elektroener- NE Kr?ko je junija proizvedla 481,6 tisoË getskem sistemu. MWh elektriËne energije in jo oddala v omreaje 459,3 MWh. S temi koliËinami je Minka Skubic za 6,8 odstotka presegla naËrtovane koli- Ëine proizvodnje za ta mesec. Elektrarna Hi^^^^^^^^^^^^^l je bila junija 100-odstotno razpoloaljiva Ob POLLETJU in 97,2-odstotno izkori?Ëena. Razen kraj?ega testa turbinskih ventilov, za kar so zniaali moË elektrarne za nekaj deset MW, je ves mesec obratovala blizu polne ZA PET ODSTOTKOV v moËi. Reka Sava je bila zaradi delovanja VE» elektrarne junija povpreËno toplej?a za 1,5 stopinje Celzija. Dovoljena meja do- ENERGIJE grevanja je 3 stopinje, najvi?ja izmerjena V prvem polletju leto?njega leta so v v minulem mesecu pa je bila 2,4 stopinje C. Dravskih elektrarnah Maribor, d.o.o., Delea skupno dopustne radioaktivnosti v (DEM) proizvedli 1.317 GWh elektriËne tekoËih izpustih je bil pod predpisano energije, kar je 4,94 odstotka veË od na- vrednostjo, prav tako vplivi radioaktivnih Ërtovane proizvodnje elektriËne energije snovi na prebivalstvo. Junija so v zaËasno (naËrtovana je bila proizvodnja 1.255 skladi?Ëe NSRAO ob elektrarni dodali pet GWh). Leto?nja proizvodnja je veËja od novih sodov z nizko in srednje radioaktiv- lanske, saj so lani v prvih ?estih mesecih nimi odpadki. proizvedli 1.244 GWh elektriËne energije. VeËjo proizvodnjo od naËrtovane so omo- Minka Skubic T goËile ugodne hidrolo?ke razmere - leto?nji povpreËni pretok Drave je bil v prvih ?estih mesecih 280 m3/s, lanski v istem obdobju pa 209 m3/s. Danilo ©ef, direktor Jeseni gradbeno Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o., je leto?njih prvih ?est mesecev oznaËil kot DOVOLJENJE obdobje zakljuËevanja veËine investicij, ki so ostale nedokonËane iz preteklih let ZA »HE AV»E in nadaljevanja izvajanja investicij v skladu s poslovnim naËrtom DEM. Opravljeni Konec junija so svetniki obËine Kanal ob so bili vsi naËrtovani remonti in revizije, SoËi sprejeli lokacijski naËrt za 178 MW tudi druga vzdraevalna dela so potekala v »HE AvËe. S tem so omogoËili, da se bodo skladu s sprejetim naËrtom vzdraevanja. lahko ?e letos zaËela pripravljalna dela za ?V Dravskih elektrarnah Maribor naËrtu- gradnjo Ërpalne elektrarne. Tako pri So- jemo ponovno vkljuËitev tretjega, prenov- ?kih elektrarnah naËrtujejo septembra ljenega agregata HE Vuhred v omreaje pripraviti razpisni postopek za priprav- konec avgusta?, je pojasnil direktor DEM ljalna dela, oktobra pridobiti gradbeno Danilo ©ef. S tem bo konËana prenova ce- dovoljenje in v zaËetku novembra zasaditi lotne hidroelektrarne Vuhred, ki bo s po- lopato za gradnjo Ërpalne hidroelektrarne veËano moËjo za 25 odstotkov (nazivna AvËe. Projekt zanjo je bil vkljuËen v re- moË 74 MW) proizvajala pribliano deset publi?ke prostorske dokumente lani, kar odstotkov veË elektriËne energije. Tako je bila osnova za postopke sprejema v ob- bo za dokonËanje druge faze prenove Ëinski plan in pripravo lokacijskega naËr- DEM, ki vkljuËuje prenovo HE Vuhred in ta. S sprejemanjem lokacijskega naËrta so HE Oabalt, treba prenoviti ?e zadnji agre- nadaljevali letos, najprej s pozitivnim po- gat v HE Oabalt, to je agregat ?t. 1. V roËilom zunanje revizije in pozitivnim DEM presojajo, da bo druga faza prenove mnenjem Urada za prostorski razvoj pri elektrarn na Dravi konËana v prvi polovi- MOPE. Pomembna za urejanje prostor- ci naslednjega leta. skih aktov je bila tudi uvrstitev »HE Av- Ëe v strate?ki razvojni naËrt HSE kot pred- Aljaša Bravc nostno naloabo, pa tudi zgodnja konËna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, predvsem junijska pridobitev ustreznega sklepa MOPE. 22 ELEKTRO LJUBLJANA Trenutno podpisanih deset pogodb Poslovna strategija Elektra Ljubljana je po besedah predstavnikov uprave tega distribucijskega podjetja usmerjena v okolje. Kot smo ae pisali, so po enoletnih sistematiËnih pripravah pridobili okoljski certifikat ISO 14001, okoljska naËela in cilje pa so zbrali v publikaciji Ravnanje z okoljem 2004. Po uspe?ni predstavitvi novega produkta, imenovanega zelena energija, so zaËeli tudi s praktiËnim traenjem elektriËne energije, pridobljene iz do okolja prijaznih, obnovljivih energetskih virov. Gre za energijo, proizvedeno v desetih lastnih malih hidroelektrarnah, ki na leto proizvedejo veË kakor deset tisoË me-gavatnih ur elektriËne energije. Tako zbrana sredstva nameravajo porabiti za zgraditev, obnovo in tehnolo?ki razvoj proizvodnje zelene energije ter za ozave-?Ëanje odjemalcev o racionalni rabi energije. Na vpra?anje, kolik?no ?tevilo njihovih odjemalcev se je doslej ae odloËilo za zeleno elektriko, so v zaËetku julija pojasnili, da so doslej podpisali deset pogodb o prodaji zelene elektriËne energije. ?Na podlagi zanimanja se s kupcem dogovorimo o pripravi pogodbe za odjemno mesto, lahko pa tudi za veË odjemnih mest. Podpisano pogodbo z na?e strani po?ljemo kupcu, da jo podpi?e tudi sam. Kupec nam vrne en podpisani izvod, enega pa zadrai. Pogodbe sklepamo od prvega v mesecu za obdobje enega leta in z avtomatskim podalj?anjem,? je pojasnila Ur?ula Krisper iz podjetja Elektro Ljubljana, OE Dobava elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Miro Jakomin ELEKTRO CELJ Re] IKOSTRUKCIJA 10 kV STIKALI©»A V RTP SELCE V Selcah je bil pred kratkim opravljen notranji tehniËni pregled, s katerim se je konËala obnova 50 let starega 10 kV stika-li?Ëa v RTP 110/35/10 kV Selce. RTP 110/35/10 kV Selce je bil zgrajen leta 1954. Objekt je v lasti Elesa, ki skrbi za dva transformatorja s transformacijo 110/35kV in 110 kV stikali?Ëe, Elektro Celje pa v njem oskrbuje dva transformatorja s transformacijo 35/10 kV in 35 ter premogovnik velenje Predsednik vlade obiskal rudarje Predsednik vlade RS mag. Anton Rop je 19. julija del delovnega dneva preaivel z rudarji Premogovnika Velenje. Obiskal je rudarje druge izmene na odkopu kota -20 v jami Pe-sje in si ogledal, kako poteka pridobivanje premoga v tem premogovniku, kjer kopljejo premog ae skoraj 130 let. Predsednik Rop se je z rudarji zbliaal lani, 3. julija, ko je na rudarski praznik s skokom Ëez koao simboliËno, kot Ëastni skakalec, skoËil v rudarski stan. Pred odhodom v jamo se je mag. Rop pogovarjal z vodstvom Premogovnika in povezanih druab o aktualni problematiki te druabe, ki na eni strani ostaja pomembno energetsko podjetje, hkrati pa izvaja prestrukturiranje z ustanavljanjem novih druab z namenom, da zapolni vrzel v ?tevilu delovnih mest. To se namreË zmanj?uje zaradi modernizacije dela in Ëi?Ëenja osnovne dejavnosti. Predsednik vlade je poudaril pomen Premogovnika Velenje za TE ©o?tanj, s katero skupaj skrbita za zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriËno energijo. Pohvalil je proces prestrukturiranja in vizijo druabe, predvsem ker so ga zaËeli pravoËasno, to je ?e v Ëasu intenzivnega delovanja premogovnika. Po ogledu jame pa je dejal: ?To je bila izjemna izku?nja in zdaj sem ?e bolj prepriËan, kako trdo je delo rudarjev. Upam, da si bodo vsi, ki bodo kadar koli odloËali o delovnih razmerah in drugih stvareh v zvezi z rudarstvom, premogovnik prej ogledali. Pozitivno smo v pogovorih presodili sodelovanje Premogovnika Velenje pri zanesljivi oskrbi Slovenije z elektriËno energijo ter njegove naËrte prestrukturiranja, ki pripravlja to podjetje in celotno regijo na Ëas, ko bo premogovnik treba zapreti.? Vodstvo Premogovnika Velenje je opozorilo tudi na denarne teaave pri zapiranju jame ©kale in predsednik vlade je dejal, da bo tudi v tem primeru vlada poskrbela za sistemsko re?itev problema, tako kot po sistemskem zakonu v Sloveniji zapiramo tudi druge rudnike in premogovnike. Premogovnik Velenje 23 Obnovljeno 10 kV stikališče v RTP Selce. 24 Foto Gregor Milanez 10 kV stikališči. Iz 10 kV stikališča se napaja mesto Celje z okolico, iz 35 kV stikališča pa del industrije v bližnji okolici in omenjena transformatorja 35/10 kV. Staro, 10 kV stikališče je v zadnjem času le zaradi dobrega vzdrževanja delovalo brez večjih okvar in je težko omogočalo varno obratovanje, pri čemer pa so se pojavljale tudi težave pri vzdrževanju, saj ni bilo rezervnih delov. Revizije odklopnikov so bile drage, kontakni material pa že precej izrabljen. Naprave na stisnjeni zrak, posebno ventili in tipala ter cilindri, so bile potrebne temeljite prenove ali zamenjave. Podobne težave so se pojavljale pri zaščitnih relejih in signalno krmilnih vodnikih, ki jih je prav tako načel zob časa. Vidimo torej lahko, da obstoječe 10 kV stikališče ni več zmoglo zagotavljati dolgoročnega zanesljivega obratovanja, prav tako pa je bilo tudi treba razmišljati o prehodu na 20 kV napetostni nivo. Zato se je Elektro Celje odločilo za rekonstrukcijo 10 kV stikališča v RTP 110/35/10 kV Selce. Rekonstrukcija 10 kV stikališča je bila izvedena za končno stanje neposredne transformacije 110/20 kV. V rekonstruirane 10 kV celice in zbiralnični sistem se je vgradila 20 kV oprema. Obstoječa oprema je bila v celoti zamenjana in je razporejena po istem principu kot prej - v dveh etažah. Zaradi ločenega načina obratovanja so se izdelale enosistemske zbiralke s sistemom I in II, ki so nadome- stile dvosistemske zbiralke s sistemom A in B. Z zamenjavo opreme in obnovo infrastrukture 10 kV stikališča se bodo bistveno znižali stroški obratovanja in vzdrževanja RTP-ja, s tem pa smo naredili korak naprej pri obnovi in pripravi na prehod na 20 kV napetostni nivo v RTP 110/35/10 kV Selce. Gregor Milanez l,Vmi itlli >,' i.iP i'iii ;'l ] G, EOTERMALNA ENERGIJA DOBESEDNO POD NOGAMI Na podlagi sklenjenega sporazuma občina Postojna kot lastnik in Elektro Primorska kot investitor uresničujeta projekt vgradnje geosonde v Hruševju pri Postojni. Gre za sistem ogrevanja in hlajenja z uporabo geotermalne energije, ki jo imamo dobesedno pod svojimi nogami. Kot je povedal Božo Dukič, direktor Inštituta za obnovljive vire energije iz Kranja (IOVE), so že pripravili študijo o izvedljivosti vgradnje geosonde v osnovni šoli in gasilskem domu Hruševje. Denar za ta objekt bodo zagotovili iz sredstev podjetja Elektro Primorska in delno iz nepovratnih sredstev Agencije za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. ObËina Postojna pa bo iz ustvarjenih prihrankov pokrila nujno potrebne stro?ke za preureditev obstojeËega ogrevanja v sistem geosonde. Na podlagi geolo?ke pro-gnoze so ae izvedli potrebna rudarska dela in vgradili pet geosond TG 120. Zdaj je na vrsti dobava ustrezne toplotne opreme po strojnem projektu, montaaa te opreme in preureditev obstojeËega grelnega sistema. Predvidoma bodo dela konËali do 10. avgusta letos, kar pomeni, da naj bi bil objekt v celoti pripravljen do zaËetka ?olskega leta. Vsekakor ta projekt sodi v okvir promocije in izvajanja rabe obnovljivih virov energije podjetja Elektro Primorska, ki ga vodi direktor David Valen-tinËiË. IOVE pa pri tem projektu sodeluje kot izvajalec ?tudije, tako za solarno elektrarno Narin kot za geosondo Hru?evje. In kaj potrebujemo za vgradnjo geosonde? Kako ta sistem deluje? Katere so njegove poglavitne prednosti? Potrebna je sto metrov globoka vrtina, vgradnja zaprtega sistema cevi, v katerih kroai voda in toplotna Ërpalka. Voda kot medij v sistemu odvzema zemlji njeno toploto v okolici vrtine, toplotna Ërpalka pa toploto dvigne do temperature, ki jo potrebujemo za ogrevanje. Prednosti vgradnje sistema geosonde so predvsem v nizkih stro?kih energije, saj se za 1 kilovat elektriËne energije dobijo vsaj 3 kilovati toplotne energije, za hlajenje pa se porabi samo toliko elektriËne energije, kot jo porabi obtoËna Ërpalka. Poleg tega so prednosti geosonde ?e v nizkih stro?kih vzdraevanja in v dolgi aivljenjski dobi, gretje in hlajenje poteka v okviru enega sistema, ves sistem zavzame le malo prostora itd. Ne nazadnje gre pri geotermalni energiji za do okolja prijazno energijo, ki ne proizvaja toplogrednih plinov, razen tistih, ki nastajajo pri proizvodnji elektriËne energije. Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE S TALNE IZBOLJ©AVE SO RAZVOJNA POTREBA PODJETIJ Program finanËnih spodbud za uvajanje metode 20 kljuËev v podjetjih, ki ga je pred leti uvedlo Ministrstvo za gospodarstvo, je spodbudil podjetja v industriji in storitvah, da so zaËela z uvajanjem te metode. Kot so med drugim povedali v sluabi za odnose z javnostmi pri GZS, so se de- javnosti v podjetjih raz?irile tudi na druge metode in sisteme stalnih izbolj?av. Uporaba razliËnih metod se krepi tudi med malimi in srednjimi podjetji. Ugoden razvoj na tem podroËju je s svojim delovanjem spodbudila ?e zlasti Sekcija uporabnikov metode 20 kljuËev, ki je bila ustanovljena maja 2001 v okviru Zdruaenja za elektroindustrijo GZS z namenom dolgoroËne podpore razvijanju konkurenËnosti slovenskih podjetjih. Delovanje sekcije je usmerjeno v izmenjavo znanj, izku?enj in pobud med strokovnjaki, v oblikovanje primerne druabene klime za stalne izbolj?ave in v zavzemanje za kakovost storitev specializiranih svetovalnih organizacij. Sekcija zdruauje ae veË kakor 50 podjetij iz razliËnih industrijskih panog in storitev. Vseskozi sodeluje tudi z Ministrstvom za gospodarstvo kot glavnim spodbujevalcem projekta 20 kljuËev v Sloveniji in s podjetjem Deloitte&Touche kot ekskluziv-nim svetovalcem. Doslej je sekcija pripravila ?tevilne delavnice, strokovne konference, posvetovanja in druge tovrstne oblike. Letos je izvedla ?est delavnic koordinatorjev, jeseni pa naËrtuje ?e najmanj ?est takih delavnic, namenjenih izmenjavi izku?enj pri uvajanju sistema stalnih izbolj?av. Poleg tega sta v pripravi tudi dve tematski delavnici v podjetjih. V omenjeni sekciji se namreË dobro zavedajo, da postajajo sistemi in metode stalnih izbolj?av razvojna potreba oziroma nuja podjetij vseh vrst in velikosti. Prilagoditve organizacije, niaanje stro?kov in dviganje uËinkovitosti poslovanja, odprava vseh vrst potratnosti v proizvodnji, reaiji, nabavi in drugod ter doseganje prihrankov pomeni preaivetje v vse bolj globaliziranem svetu. Metode, kot so 20 kljuËev, vitka proizvodnja, BSC in druge podobne, so v sodobnem gospodarstvu dosegle razmah in pomen, ki dejansko loËi uspe?na podjetja od manj uspe?nih. Miro Jakomin TE TRBOVLJ Posodobljena kuhinja V TE Trbovlje so letos posodobili lastno kuhinjo, in sicer v skladu s smernicami dobre higienske prakse, ki se nana?a na higiensko neoporeËnost aivil (HACCP). Te smernice pri praktiËni pripravi aivil pomenijo izpolnjevanje strogih pogojev, med drugim tudi ae z loËitvijo surovin, ki jih kuhinji dobavljajo dobavitelji, in izdelkov, ki nastanejo po posameznih fazah priprave hrane. S tehniËnimi in organizacijskimi ukrepi so ae pred prenovo seznanili kuharice. Tem 25 26 so olaj?ali delo z nakupom nove peËice, ki omogoËa hitro in kakovostno pripravo raznovrstne hrane. Tako bodo lahko v jeseni ?e popestrili izbor jedi, katerih kakovost so ae doslej pohvalili tako zaposleni v elektrarni kot zunanji gostje. OdloËitvi vodstva, da ohrani v elektrarni lastno kuhinjo, je s tokratno posodobitvijo sledil ?e drug ukrep v prid bolj?ih delovnih razmer in uËinkovitej?ega izrabljanja delovnega Ëasa. Hkrati s sanacijo kuhinje so pridobili tudi veËnamenski prostor, ki bo namenjen izobraaevanju zaposlenih, sejam, pa tudi postreabi reprezentanËnih obrokov. Minka Skubic PREMOGOVNIK VELENJE S KOK »EZ KOAO KOT NOVA MUZEJSKA SCENA Podzemni Muzej premogovni?tva Slovenije, v katerem lahko obiskovalci v pristnem okolju nekdanjih premogovni?kih rovov, 180 metrov pod zemljo, spoznajo zgodovino, razvoj in delovne razmere v slovenskem premogovni?tvu, so v Velenju odprli 3. julija 1999. Ob petem rojstnem dnevu so v beli garderobi muzeja odprli novo sceno, in sicer skok Ëez koao. Slavnostni govornik na odprtju je bil direktor za poslovno podroËje HSE dr. Milan Medved, v kulturnem programu pa so nastopili tolkalisti Glasbene ?ole Velenje. Nova scena, skok Ëez koao, je zasnovana tako, da bodo obiskovalci spoznali vse elemente tega obiËaja, to so med drugim parada, vodje, gesla, godba, zgodovina in sedanjost skoka ter njegova izvedba. Posebej bo scena zanimiva za tiste, ki so v preteklih 43 letih ae skoËili Ëez koao v rudarski stan, saj bodo z multivizijo predstavljena njihova imena, marsikdo pa se bo gotovo na?el tudi na posnetkih. S postavitvijo te scene aelijo v muzeju prikazati tradicijo sprejemanja novincev v rudarski stan, ki jo v Sloveniji ohranjamo le v Velenju in na ljubljanski Naravoslovno-tehniËni fakulteti, oddelek za montanistiko, skoku Ëez koao pa dati tudi pomen kot tradicionalnemu, prepoznavnemu dogodku ©ale?ke doline. V petih letih so v Muzeju premogovni?tva Slovenije nenehno dopolnjevali zunanje zbirke in pripravili kopico obËasnih razstav z razliËnimi vsebinami, dodelali so tudi podzemni ogled muzeja, predvsem so ga uredili tako, da je primeren za ogled invalidom na voziËkih, za slepe in slabovidne, ter poskrbeli za veËjeziËno vodenje. Muzej je v petih letih obiskalo ae veË kakor 140.000 obiskovalcev, prejel pa je tudi veË priznanj, med katerimi je najalaht-nej?e Posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma. Premogovnik Velenje EIMV VSI GLASOVI POLETJA SO GLASBA Elektroin?titut Milan Vidmar je ob rojstnem dnevu svojega ustanovitelja, akademika Milana Vidmarja, 22. junija 2004 v Klubu Cankarjevega doma pripravil koncert, na katerem so se otroci in?titutskih sodelavcev predstavili z glasbenim programom, ki ga je povezoval in dopolnjeval s svojimi pesmimi skladatelj, igralec, reaiser in ?ansonjer Jure Ivanu?iË. Najmlaj?a nastopajoËa, Ana KosmaË, ki ?e nima ?tiri leta, nam je na pi?Ëal zaigra- Jan IgliË MOPE Samo Slovenija in nizozemska pravo»asno opravili svojo nalogo Po podatki Evropske komisije sta samo Slovenija in Nizozemska pravoËasno, do 1. julija 2004, v svoj pravni red prenesli vsebine dveh direktiv EU, ki urejata skupna pravila za delovanje notranjega trga z elektriËno energijo ter z zemeljskim plinom. Slovenija je omenjeni direktivi v svoj pravni red prenesla z novelo energetskega zakona, ki jo je draavni zbor sprejel aprila letos. Omenjeni direktivi po eni strani uvajata nova skupna pravila za oblikovanje notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom na obmoËju EU, po drugi strani pa tudi v celoti nadome?Ëata dosedanjo pravno ureditev EU na teh podroËjih. Direktivi sta usmerjeni v nadaljnji razvoj pravil notranjega trga na podroËju elektrike in zemeljskega plina, pri Ëemer se teai k odstranjevanju vseh ovir, ki bi prepreËevale poenotenje tega podroËja na celotnem ozemlju EU. Z vnosom direktive, ki ureja pravila za delovanje trga z elektriËno energijo, v slovenski pravni red je trg z elektriËno energijo od 1. julija letos odprt za vse odjemalce elektriËne energije, razen za gospodinjske odjemalce, za katere pa ™ U^ ^J™J 1 :„!::„ OAA7 D^l~„. la pesmico J. Bitenca: Kuaa pazi. Spremljala jo je njena mamica na klavirju. Pri Novakovih imajo kar ?tiri glasbenike. Jernej, Jan, Peter in Nika so igrali na klavir, violino, trobento in flavto, skupaj pa so nam zaigrali tudi Beethovnovo Odo radosti. Jan IgliË je na harmoniki zaigral znano slovensko narodno pesem Abraham ima sedem sinov, Nadja »elofiga je na klavirju s PavËiËevim Otokom ble?kim poËastila tisoËo obletnico Bleda, Anja in Petra Bregar sta igrali na klavir in violino, Nina Mulej pa se je predstavila s kitaro. Jaka Pengov, ki je letos maturant, nas je po nastopu s kitaro ob koncu razveselil ?e tega je bila za operaterje prenosnega omreaja (Geoplin) obvezna pravna in funkcionalna loËitev od drugih dejavnosti do 1. junija 2004, za operaterje distribucijskega omreaja (elektrodistribucijska podjetja) pa do 1. julija 2007. Z vnosom direktive, ki ureja trg z zemeljskim plinom, v slovensko zakonodajo pa smo med drugim na novo postavili splo?na pravila prenosa, distribucije, dobave in shranjevanja zemeljskega plina. Nova direktiva namreË med drugim doloËa nova pravila organiziranja in delovanja podroËja z zemeljskim plinom ter dostop do trga. Med drugim tudi doloËa, da morajo draave Ëlanice zagotoviti dostop tretje strani do prenosnega in distribucijskega sistema ter zmogljivosti za utekoËinjeni zemeljski plin, ki temelji na objavljenih tarifah, za vse upraviËene odjemalce, vkljuËno s podjetji za oskrbo in s trgovci. Z vnosom te direktive v slovenski pravni red je trg z zemeljskim plinom od 1. julija letos odprt za vse odjemalce zemeljskega plina, razen za gospodinjske odjemalce, za katere pa se bo odprl 1. julija 2007. Mateja Gornik Služba vsi n/Jnnsp ?. i/iimns1wii HfOPF s klavirsko izvedbo znane McCartneyeve pesmi Yesterday. Na kratki pogostitvi po konËanem programu smo se tako ponovno sreËali z in?titut-skimi poslovnimi partnerji, s tem da je bilo ob resnih pogovorih zraven tudi veliko veselega otro?kega aivaava. Danila Bartol 27 INERGETIKA MED NAJUSPEŠNEJŠIMI PANOGAMI Primerjalna analiza dosežkov slovenskega gospodarstva v minulem letu kaze, da se je energetika kot panoga dobro odrezala, saj vsi spremljani kazalci potrjujejo napredek. Izražena bojazen, da bi po finančnih rezervah utegnila poseči država, čeprav bo energetika glede na potrebne načrtovane naložbe, lasten udelezbeni kapital nujno potrebovala. V "prostorih Holdinga Slovenske elektrarne v Sevnici je 8. julija potekala 6. seja upravnega odbora Združenja za energetiko pri GZS, na kateri so obravnavali poslovanje energetskih družb v letu 2003, se seznanili z rezultati analize potreb po kadrih v energetiki v naslednjih letih ter z usmeritvami Evropske unije na področju uporabe obnovljivih virov energije. Članom odbora je bil podrobneje predstavljen tudi projekt gradnje verige elektrarn na Spodnji Savi, ogledali pa so si tudi gradbišče HE Boštanj. Energetska podjetja dosegajo zelo dobre rezultate Uvodoma je zbranim sekretar združenja za energetiko Niko Martinec predstavil primerjalno analizo poslovanja energetske dejavnosti, ki je potrdila zelo dobro delo energetskih podjetij v minulih letih, še posebej pa lani. Kot je dejal, je število družb energetskih dejavnosti v primerjavi s celotnim gospodarstvom relativno majhno, saj je poslovna poročila oddalo le 120 družb, kar pomeni le tri tisočine vseh poslovno aktivnih gospodarskih družb. Kljub majhnemu skupnemu deležu pa je, kot je bilo poudarjeno v razpravi, energetska panoga tudi leta 2003 dosegla zavidljive poslovne rezultate. Tako so družbe energetskih dejavnosti skupaj dosegle 8,07 odstotka prihodkov vsega slovenskega gospodarstva ter leta 2003 ustvarila čisti neto dobiček v višini 31,27 milijarde tolarjev, kar je bilo nominalno za 3,65 odstotka več kakor leto prej. Prav tako se je povečal delež dodane vrednosti, pri čemer so energetske družbe lani ustvarile 171,5 milijarde tolarjev dodane vrednosti, kar odstotkovno pomeni dobrih šest odstotkov celotne dodane vrednosti vseh gospodarskih družb. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da so bili dobri poslovni rezultati doseženi ob dejstvu, da je v energetskih družbah zaposlenih le 2,94 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu in da se je število zaposlenih v panogi v zadnjih petih letih zmanjšalo za 26 odstotkov. Po mnenju članov odbora smo lahko z doseženimi lanskimi poslovnimi rezultati v panogi nadvse zadovoljni, pri čemer pa je bilo slišati opozorilo, da dobri poslovni rezultati panoge ne bi smeli biti napačen signal za lastnika, in to je v večini primerov država, saj energetiko v naslednjih letih čakajo nujne in finančno zelo zahtevne investicije, ki jih energetsko gospodarstvo ne bo moglo uspešno iz- peljati brez lastne finančne udeležbe. V nadaljevanju je predstavnica službe za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Barbara Kranjc predstavila še rezultate ankete o kadrovskih potrebah v energetiki v naslednjih šestih letih in zbrane seznanila še z nekaterimi novostmi in spremembami obstoječe šolske zakonodaje. Kot je povedala, naj bi po novem imelo gospodarstvo več vpliva na oblikovanje izobraževalnih programov, kar pa po drugi strani tudi od posameznih panog oziroma Združenja za energetiko terja dejavnejšo vlogo in še tesnejše sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, ki same težko ugotavljajo dejanske potrebe po posameznih poklicnih skupinah. Drugače pa za energetiko na splošno velja, da gre za zelo zahtevne tehnološke sisteme, ki terjajo čedalje bolj kvalificirane in visoko usposobljene ljudi. EU bo morala diverzificirati vire energije Mag. Hinko Soline iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo je predstavil temeljne strateške dokumente Evropske unije s področja obnovljivih virov energije, ki vsebujejo splošno energetsko politiko in usmeritve (strategija oskrbe, varnost oskrbe, transport itd.). Poleg tega je predstavil tudi posamezne direktive EU s področij električne energije, transporta in soproizvodnje, katerih določbe so že bile prenesene v Energetski zakon. Kot je posebej omenil, je po direktivi o promociji električne energije iz obnovljivih virov energije treba zmanjševati administrativne ovire, kar pri nas zdaj že uresničujemo na podlagi Energetskega zakona in Zakona o graditvi objektov (vsaj za manjše energetske objekte). Povedal je tudi, da v EU za zdaj ?e ni bila sprejeta nobena direktiva s podroËja toplote, Ëeprav ta potreba obstaja. Poleg tega bo prej ali slej treba sprejeti tudi direktivo o storitvah. Med predstavitvijo temeljnih strate?kih dokumentov in direktiv so bile na tej seji predstavljene tudi pomembnej?e usmeritve Evropske unije na podroËju uporabe obnovljivih virov energije. EU poleg ae znanih prizadevanj v novej?em Ëasu namenja veliko pozornost tudi uvajanju zelene elektrike, ki pomembno prispeva k varovanju okolja in Ëedalje bolj postaja prednostna naloga. Vsak dan znova se sreËujemo z dejstvom, da se svetovne klimatske razmere Ëedalje bolj spreminjajo in da trenutno najbolj uporabljeni energetski viri ne bodo trajali veËno. Zato bo EU morala drastiËno di-verzificirati in spremeniti svoje vire energije, Ëe si hoËe zagotoviti prihodnost brez motenj v energetski oskrbi. Tako si je ae pripravila naËrt, kako do leta 2010 podvo- jiti delea obnovljivih virov energije, ki ga porabi Evropa. Roki za zgraditev verige nespremenjeni V sklepnem delu seje je Bogdan BarbiË, direktor gradnje elektrarn na spodnji Savi, na kratko predstavil leto?nje dejavnosti, tako za celotno verigo kot za hidroelektrarno Bo?tanj. Kot je znano, gre za skupen investicijski projekt, v katerem poleg Holdinga Slovenske elektrarne (veËinski partner v skupnem podvigu) sodelujejo tudi podjetja Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, So?ke elektrarne Nova Gorica in Termoelektrarna Brestanica. »eprav so se pojavljale nekatere teaave, je ter-minski naËrt za gradnjo spodnje-savske verige za zdaj ostal nespremenjen. Kot predvideva naËrt, gradnja vsake elektrarne traja pribliano tri leta in pol, na vsake tri leta pa bodo zaËeli graditi novo elektrarno. Tako je gradnja HE Bo?tanj predvidena do leta 2006, HE Blanco bodo zaËeli graditi proti koncu leta 2005, z gradnjo HE Kr?ko bodo verjetno zaËeli ae pred zastavljenim rokom, gradnja HE Breaice je naËrtovana do leta 2015, HE Mokrice pa naj bi bila zgrajena do leta 2018. Glede gradnje HE Bo?tanj pa je BarbiË povedal, da so dela v polnem teku in priËakujejo podpis pogodb za dobavo elektroopreme v letu 2004. Trenutno potekajo dejavnosti, kot so izdelava turbine in generatorja, gradbeni del strojnice, montaaa aerjava, glavna gradbena dela na prelivnih poljih in montaaa hidromehanske opreme na prelivnih poljih. Tako naj bi bil prvi agregat predvidoma pripravljen za montaao v zaËetku leta 2005. Sicer pa so si Ëlani upravnega odbora Zdruaenja za energetiko po konËani seji tudi od blizu ogledali trenutna dela na gradbi?Ëu HE Bo?tanj. Brane JanjiE Miro Jakomin Člani upravnega odbora Združenja za energe med ogledom del na gradbišču HE Boštanj. Foto Miro Jakomin 29 IDRUZENJE IZKORISTILO PRILOŽNOST POVEZOVANJA Letošnje priznanje SNK WEC med posamezniki je dobil Niko Martinec, sekretar splošnega združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. V dveh letih vodenja energetskega združenja je vidno vplival na usmeritev gospodarskega sistema in Gospodarske zbornice Slovenije v smeri razumnega ravnanja z energijo. O tem in o njegovih sledeh dela v tretjem mandatu na GZS je tekla beseda v pogovoru z njim. Kje ste nabirali izkušnje iz vodenja in poznavanja gospodarstva, ki jih zdaj s pridom uporabljate? »Vrsto let sem delal v Termiki, takrat veliki jugoslovanski tovarni materiala za toplotno in zvočno izolacijo. Na vrhuncu nas je bilo v tovarni 2700 zaposlenih in v njej sem bil od vodje projektov, vodje priprave dela do vodje toz-da in tako sem spoznal vse od proizvodnje do delovanja trga in segmentov, ki vplivajo nanj. Z razpadom skupne države je tudi tovarna razpadla in iz nje je nastalo nekaj manjših enot. Takrat sem odšel iz nje tudi sam.« Na Gospodarsko zbornico ste prišli sredi devetdesetih let, ko ste nasledili Janeza Strnišo, nekdanjega direktorja EGS in EIMV. Kakšne so bile takrat razmere v energetiki za delo interesnega združenja? »Mesto sekretarja sem prevzel v času, ko je bilo elektrogospodarstvo monolitno vodeno, v združenju pa so bile ravno volitve in za predsednika je bil izvoljen dr. Franc Zerdin, ki je ostal na tem mestu dva mandata. V tem času je šla slovenska elektroenergetika skozi tranzicijo, iz 15 podjetij, ki so delala po državnem vrednostnem načrtu, so nastale samostojne družbe na tržnih temeljih. Ob mojem prihodu smo se še bo- rili za manjši vpliv države in večjo samostojnost družb.« Kako se je v letih krepila vaša vloga? Kateri so bili pomembni mejniki? »Leta 1999 je bil sprejet energetski zakon, ki je prinesel liberalizacijo najprej domačega in zatem še odpiranje tujega trga. Naše mnenje je takrat bilo, da bi z zamujanjem tega procesa dosegli slabše pozicije za slovenske elektroenergetske družbe. Takrat je bila zelo pomembna vloga predsednika dr. Zerdina. Odločitev za odpiranje trga ni bila lahka, saj ni bilo ustreznih izkušenj iz Evrope. Najprej smo podprli prodajo domače elektrike v tujino, ker je imel sistem presežke zaradi prevzema celotne proizvodnje iz NE Krško v naš sistem. Potem se je leta 2000 začela akcija za analizo konkurenčnosti domačih proizvajalcev na trgu, da bodo ti pripravljeni za vstop konkurence in odprti trg. Analiza je pokazala, da je optimalna različica združevanje proizvodnje. Iz te zamisli je potem nastal HSE. Analizo so multidisciplinarno obdelali ugledni strokovnjaki in naše združenje jo je podprlo in s tem tudi dalo podporo za nastanek HSE. Nas ni zanimalo, kje bo sedež, temveč pravočasna priprava panoge na odprti trg.« S tranzicijo elektroenergetike se je tudi vloga vašega združenja popolnoma spremenila? »V državno vodenem elektrogospodarstvu je bila naša vloga, da se pogajamo z državo o cenah ener-gentov in pri tem kar se da zastopamo interese energetskih podjetij. V času tranzicije in priključevanja EU pa se je naša vloga spremenila in smo začeli prevzemati vlogo koordinatorja energetskih družb. Naš namen je delati v dobro naših članic -energetskih družb, zato smo to vlogo, ki se je pokazala za potrebno, prevzeli.« Menite, da so družbe elektroenergetike ugotovile, da po razpadu sistema na samostojnejše družbe te nimajo nikogar, ki bi skrbel za celovit elektroenergetski sistem in sistemske potrebe, in je vaše združenje postalo eno redkih mest, na katerem so se predstavniki teh družb sploh še srečali in soočili poglede? »Brez dvoma Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ima povezovalno vlogo, vendar pa to ni operativni organ, tu se izvajajo politične odločitve. Pred ustanavljanjem samostojnih družb v elektroenergetiki so na ministrstvu vrsto stvari vodili tudi operativno. Samostojno vodenje družb pa je preseglo njihove možnosti. Pokazalo se je, da je dotedanje delo našega združenja, glede na to, da v njem uveljavljajo članice svoje lobistične interese, idealno mesto za skupne projekte. Pri tem se je predsednik Zerdin zelo angažiral.« Je tovrstna praksa tudi pri drugih združenjih v okviru zbornice? Ali ni tovrstna koordinacija prezahtevno delo za vas? »Tovrstne prakse je zelo malo. V našem združenju smo to lahko izvedli, ker sem imel izkušnje s projektnim vodenjem. Tudi ko smo na združenju začeli izvajati delovodske izpite, smo bili prvi pri tem v okviru zbornice. Naenkrat smo dobili 65 kandidatov, poiskali vse kadrovske vire in izpeljali nalogo.« Se vam ne zdi, da ta vaša velika angažiranost pri izdelavi analiz, nalog strokovnih izobraževanj, kaže na premajhno dejavnost drugih akterjev v energetiki, ki pa imajo to poslanstvo in so strokovno usposobljeni za to? »Izrabili smo priložnosti, ki so se nam ponudile, in možnosti, ki jih GZS ima za vse oblike našega delovanja. Morda bi drugi to težje izpeljali. Mi smo v delo na posamezne projekte vključili znanstvene institucije in najbolj uveljavljene strokovnjake s posameznih področij. Tako se je na pri- mer dr. France Križanič usmeril na makro ekonomski vidik razvoja energetike in smo ga še pravi čas pritegnili v energetiko, ki ji je manjkal tovrstni pogled. Podobno je bilo z dr. Rajkom Pir-natom za pravne zadeve.« Kako sodelujete z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo? »Relativno dobro. Priti do informacij je danes veliko laže, kakor je bilo včasih. Gospodarska zbornica ima dober informacijski potencial in lahko sami pridemo do podatkovnih baz, ki nam omogočajo izdelavo najrazličnejših analiz. Preko projekta Kapus lahko pridemo do podatkov Agencije RS za javno pravne evidence in storitve, kar nam omogoča večjo neodvisnost. Po drugi strani pa redno spremljamo dejavnosti v vladi in na MOPE. Ko je bil lani izvoljen za predsednika dr. Milan Medved, je bilo na vladi v pripravi kup dokumentov, od prostorskega razvoja, direktiv o plinu, zakona o varstvu okolja itd. Zato smo naredili načrt dejavnosti do vstopa v EU, ga izvedli in sklenili s strateško konferenco Slovenska energetika napenja jadra, kjer so bili dodobra vključeni vsi vodilni energetskih družb. Med pomembnimi poudarki konference je bil razvoj človeških virov za prihodnji razvoj slovenske energetike. Poleg tega smo z MOPE in Sindikatom delavcev energetike sopodpisniki sporazuma o oblikovanju ekonomsko socialnega odbora na področju energetike. V sklopu tega sodelovanja smo dali s sklepi upravnega odbora podporo oblikovanju drugega pokojninskega stebra.« Kako pomembna je vloga predsednika upravnega odbora vašega združenja? »0 dosedanjem delu tako z dr. Zerdinom kot zdaj z dr. Medvedom lahko rečem, da je združenje tako močno, kot je močan in vpliven njegov predsednik. Vloga predsednika je bistveno večja kot vloga sekretarja. Ce je izbran predsednik iz ustreznega okolja, ima lahko večjo težo in vpliv na lastnike in zakonodajalce.« Poznate vse segmente energetike, kako vidite trenutno stanje v njej? Je dobro pripravljena na boj s tujo konkurenco? »Nikoli ni nihče najbolj pripravljen, konec koncev je težko reči, kako se pripraviti na pritiske iz EU in ali niso ti pritiski velikokrat le njihove želje. Slednje je vidno v odpiranju trga, pojavlja se vprašanje, koliko ga odpreti in kakšen naj ta trg bo. Samo mi in Nizozemci smo direktivo uresničili v celoti. Je pa energetika raznolika in trg z naftnimi derivati deluje že dalj časa, elektroenergetski je začel pred nedavnim, plin pa se šele reorganizira. Menim, da je slovenska elektroenergetika dobro urejena, problem ostaja nerešena cena za gospodinjstva, ki pa se bo tudi uredila v določenem času. Škoda bi bilo privatizirati tiste družbe, ki imajo možnost razvoja, tudi distribucijska podjetja. Izkušnje iz Evrope pa kažejo na učinkovitejše delovanje distribucijskih družb, če so organizirane v eni večji družbi. Zato bi bilo smotrno razmišljati v to smer tudi pri nas. Vodstva teh družb bi morala priti z optimalnim predlogom za to dejavnost na vlado, ne pa da od slednje pričakujejo, kako jih bo organizirala. Vlada pa mora te družbe pustiti, da poslujejo kot gospodarske družbe z ustrezno nagrajenim menedžmentom in vsemi odgovornostmi, ki jih ta funkcija prinaša. Zakaj v elekto-energetiki ne more biti izdelanih kriterijev uspešnosti za vodilne in zakaj niso za izpolnjevanje teh kriterijev ustrezno nagrajeni?« Kje menite, da je vase združenje dobro in kje bi se lahko se okrepilo? »Naša vloga bi se lahko še okrepila pri operacionalizaciji strateških nalog, pri povezovanju družb, pri organizaciji raznih strateških dogodkov, izobraževanju, izdelavi analiz posameznih dejavnosti. Menim, da se naša vloga v odprtem trgu samo še poveča. Je pa res, da sem tu sam in da je bilo včasih v združenju osem ljudi. Doslej mi je pri delu bilo v veliko pomoč sodelovanje z Elektrotehnično zvezo, Naftnim komitejem in SNK WEC. Brez njihovega sodelovanja bi težko izpeljali vse projekte. Žal pa graditi povečani obseg dela na taki podlagi ni mogoče.« Za pogovor sva se dogovarjala prejšnji teden in ni slo, ker ste Niko Martinec: » V jeseni bomo razpravljali o strategiji razvoja države.« Foto Minka Skubic bili službeno v Črni gori. Kaj vas je vodilo »V Črno goro sva se odpravila s strokovnim delavcem GZS za mednarodne odnose, ki pokriva to republiko. Slovenski inštitut Ireet je podpisal pismo o nameri za sodelovanje pri projektih ekološke sanacije občine Plevlja. Obe zbornici sta podprli to sodelovanje in ob tej priložnosti smo se srečaU z njihovim predsednikom sekcije za sodelovanje s tujino, predsednikom in sekretarjem odbora za energetiko.« Priznanje SNK WEC ste dobili tudi za usmeritve slovenskega gospodarstva v smeri razumnega ravnanja z energijo. Kako daleč smo po vaši oceni na tem segmentu? »Vedno je mogoče vsako ravnanje še izboljšati. Najboljši impulz v to smer pri ravnanju z energijo je ustrezna cena. Igrati na zavest in prepričevati porabnike ni dovolj. Malo kateri posameznik bo investiral v novo tehnologijo, racionalno rabo, če se mu zdijo drugi sistemi enostavnejši in cenejši. V industriji pa dejavnosti, ki se borijo za obstoj, nimajo sredstev za tovrstna vlaganja. Tu je na potezi država in v Sloveniji so tovrstne subvencije kar dobro razvite.« Pogovarjava se na vaš prvi dan letnega dopusta. Kakšen je vaš načrt za druge dni celo-mesečne odsotnosti iz Doma gospodarstva? »Nekaj dni nameravam preživeti na morju, v Premanturi, nato pa se bom odpravil v hribe. Pri slednjih nimam v mislih kakih plezalnih tur, temveč planinske. Domov sem si vzel tudi službene stvari, saj grem v začetku septembra v Sidney na kongres WEC. Med dopustom se moram sestati s predsednikom dr. Medvedom in pregledati pomembne dokumente, ki so zdaj v parlamentarnem postopku. Zelo pomemben dokument je strategija razvoja Slovenije. Cez poletje pričakujemo, da bodo družbe preštudirale ta dokument, in v jeseni bi pripravili sejo upravnega odbora na to temo. Razvoj države brez ustreznega razvoja energetskega sektorja ne bo mogoč, zato mu moramo poiskati ustrezno umestitev.« Minka Skubic 31 NOVI IZZIVI NA ELEKTRI»NEM TRGU Velike spremembe za vse odjemalce elektriËne energije in zemeljskega plina, ki so se zgodile 1. julija, so teden dni pred tem dogodkom predstavili na seminarju v hotelu Union v Ljubljani. Tu se je sreËalo veË kakor sto slovenskih energetikov, odjemalcev elektriËne energije in zemeljskega plina ter tistih, ki se z energetskim sektorjem ukvarjajo v javni upravi. Pogovarjali so se o spremembah in izzivih, ki so jim v distribuciji v zadnjem Ëasu namenili kar najveËjo pozornost. ^ 3L o> 32 —l^k - a energetskem seminar- N ju so udeleaenci sku?ali ^fc odgovoriti na nekatera _l_ ^najbolj pereËa vpra?anja, ki se ob uveljavljanju sprememb na podroËju tarifnega sistema pojavljajo tako pri odjemalcih energije kot pri distributerjih elektriËne energije in zemeljskega plina. Kot so med drugim povedali, se bo ?tevilo odjemalcev, ki bodo upraviËeni do proste izbire dobavitelja elektrike in zemeljskega plina drastiËno poveËalo. Na elektriËnem trgu bo veË kakor 70 tisoË odjemalcev svobodno izbiralo dobavitelja za veË kakor tri Ëetrtine porabljene elektrike v Sloveniji. Pri zemeljskem plinu pa je proces odpiranja ?e bolj skokovit, saj se bo z dosedanjih 20 ?tevilo upraviËenih odjemalcev zvi?alo na veË kakor 5000 (ti odjemalci porabijo veË kakor 90 odstotkov zemeljskega plina). Kot je na seminarju povedal Tomaa Ore?iË, Ëlan uprave distribucijskega podjetja Elektro Maribor, so kljuËni dokumenti, ki so povezani s 1. julijem 2004, naslednji: Novela energetskega zakona, Uredba o tarifnem sistemu za prodajo elektriËne energije in Sklep o doloËitvi cen za dobavo elektriËne energije za gospodinjske odjemalce. Med izzivi za di- stribucijska podjetja v obdobju po omenjenem datumu je omenil odnos do regulatorja, novo metodologijo doloËanja cen, uËinkovit benchmarking, uskladitev krmilnih naprav odjemalcev z novimi Ëasi VT/MT, obvladovanje velikega ?tevila novih upraviËenih odjemalcev, obvladovanje novih procedur na trgu elektriËne energije ter dopolnjevanje in izbolj?evanje storitev na trgu. Poleg tega je Ore?iË predstavil tudi druge momente na trgu elektriËne ener- gije, kot so uvoz in izvoz, cene na trgu, sklepanje novih pogodb in drugo. Prilagajanje novostim v Elektru Maribor Omenjenim spremembam na podroËju trga z elektriËno energijo so v vseh elektrodistribucijskih podjetjih namenili kar najveËjo pozornost. Kako so ta prehod uresniËili v podjetju Elektro Maribor? Po besedah Ore?iËa so se sprememb na trgu elektriËne energije, ki jih je prinesel 1. julij, lotili intenzivno ae pred nekaj meseci. Vse spremembe so zahtevale pripravo novih procedur in aktivnosti v treh sektorjih - v prodaji elektriËne energije upraviËenim odjemalcem, v gospodarski javni sluabi dobave tarifnim odjemalcem in v sektorju upravljanja distribucijskega omreaja. Prilagajanje novostim v zvezi z novim tarifnim sistemom je vezano predvsem na prilagoditev krmilnih naprav gospodinjskih odjemalcev. Pripravili so oziroma ae izvajajo program dejavno- Na seminarju o novostih na so konec junija sodelovali vodilni predstavniki vseh pomembnej?ih energetskih ustanov in podjetij, pa tudi predstavniki porabnikov energije. sti, ki zajema izobraževanje skupin za delo pri odjemalcih, same nastavitve vseli vrst stikalnih ur in obveščanje odjemalcev. Se večji izziv so za podjetje pomenile spremembe, povezane s prehodom velikega števila dosedanjih tarifnih odjemalcev med upravičene odjemalce. Ta prehod, ki za Elektro Maribor pomeni 19.000 novih upravičenih odjemalcev, je zahteval priprave pri podrobnejši analizi posameznih segmentov oziroma skupin novih upravičenih odjemalcev, pri pripravi cenovne politike, pri pripravi novih procedur pri odnosu do odjemalcev in pri pripravi komunikacijske strategije. Pri novih procedurah so se predvsem osredotočili na odjemalce in na za njih čim bolj enostavne postopke pri nakupu električne energije. Gre za sklepanja novih pogodb in za urejanje dostopa do omrežja za veliko število novih upravičenih odjemalcev, obenem pa so se lotili projekta, ki bi upravičenim odjemalcem omogočil plačilo energije in omrežnine na podlagi ene skupne fakture. »Pri pripravi komunikacijske strategije smo proučili potrebe po informacijah na strani odjemalcev in dali prednost bistvenim vsebinam, ki bi prispevale k čim bolj jasnim sporočilom in razumevanju novega statusa, ki so ga novi upravičeni odjemalci pridobili 1. julija. Pripravili smo nove informativne in hkrati promocijske publikacije, ki smo jih izdali ob našem nastopu na letošnjem sejmu Energetika v Celju. Obenem smo tako v sklopu sejma Energetika kot tudi ob drugih priložnostih s strokovnimi predavanji poskušali odjemalcem, predstavnikom medijev in drugim zainteresiranim kar najbolje obrazložiti vsebino sprememb in odgovoriti na vsa odprta vprašanja. Tik pred 1. julijem smo izvedli novinarsko konferenco, na kateri smo predstavnikom medijev predstavili vse novosti, tako v zvezi z novim tarifnim sistemom kot s prehodom dosedanjih tarifnih odjemalcev med upravičene,« je še pojasnil Orešič. Mirojakomin Prehod na nove tarifne Ëase Kot je znano, so 1. julija 2004 zaËele veljati nekatere spremembe pri dobavi in doloËitvi cen ter tarifnega sistema za gospodinjstva. Vlada RS je namreË 8. aprila na podlagi energetskega zakona sprejela Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo elektriËne energije, ki v celoti nadome?Ëa obstojeËi tarifni sistem za prodajo elektriËne energije iz leta 1998. V omenjeni uredbi in Sklepu o doloËitvi cen za dobavo elektriËne energije za gospodinjski odjem za pokritje stro?kov dobavitelja pri dobavi elektriËne energije so doloËeni novi dnevni tarifni Ëasi za obraËun elektrike, in sicer: - MT je manj?a tarifa, ki jo dvotarifni ?tevec (Ëe ima odjemalec ustrezno krmilno napravo) zapisuje vsak delavnik od 22. do 6. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 00. do 24. ure. »e odjemalec nima ustrezne krmilne naprave, se Ëas MT upo?teva glede na sonËno uro ter glede na sposobnost dnevne, tedenske in letne prilagoditve naprave soboti, nedelji ali prazniku. - VT je veËja tarifa, ki jo dvotarifni ?tevec zapisuje takrat, ko ne zapisuje MT. - ET je enotna tarifa, ki jo zapisuje enotarifni ?tevec vsak dan od 00. do 24.00 ure. Za uskladitev dnevnih tarifnih Ëasov je doloËeno prehodno obdobje od 1. julija do 31. decembra letos. V tem obdobju morajo vsa elektrodistribucijska podjetja na novo nastaviti stikalne ure pri odjemalcih oziroma gospodinjstvih. Teh je v Sloveniji 700 tisoË. Ker je preklop stikalnih ur treba opraviti roËno na terenu, razen na obmoËjih, kjer imajo urejeno daljinsko krmiljenje naprav gospodinjskih odjemalcev, bo prehod potekal postopno. Posamezni odjemalec bo o prehodu na nov tarifni Ëas obve?Ëen, ko bo uskladitev opravljena. Do dneva uskladitve tarifnih Ëasov bo dobavljena energija obraËunana po sedanjih tarifnih Ëasih, ki so naslednji: - VT je veËja dnevna tarifna postavka ob delavnikih od ponedeljka do sobote, od 6. do 13. in od 16. do 22. ure; v obdobju, ko se uporablja poletni Ëas, pa od 7. do 14. in od 17. do 23. ure. - MT je manj?a dnevna tarifna postavka v Ëasu od 22. do 6. ure in od 13. do 16. ure; v obdobju, ko se uporablja poletni Ëas, pa od 23. do 7. ure in od 14. do 17. ure. Ob nedeljah je manj?a dnevna tarifa ves dan. - ET je enotarifno merjenje. V Sloveniji imata pribliano dve tretjini vseh odjemalcev dvotarifno merjenje, ki spodbuja k uËinkovitej?i rabi elektriËne energije. KonËna cena elektrike je po novem razdeljena na dva dela, in sicer na ceno za energijo in ceno za uporabo omreaja. Temu primerno so oblikovani tudi novi ceniki, ki pa ne pomenijo v povpreËju podraaitve elektrike. Novi naËin obraËunavanja prina?a namreË samo bolj transpa-renten prikaz vseh stro?kov oskrbe z elektriko in omogoËa odjemalcem laajo prilagoditev na Ëas po letu 2007. Po letu 2007 se bo tarifa (del cene, ki bo administrativno doloËen) nana?ala samo na del, namenjen uporabi omreaja (cena za uporabo omreaja), energijo pa bo lahko vsak odjemalec, tudi gospodinjstvo, kupoval na trgu, kjer se bo cena trano oblikovala. Dodatne informacije o prehodu na nove tarifne Ëase so objavljene na spletnih straneh posameznih elektrodistri-bucijskih podjetij. Služba za odnose z javnostmi pri MOPE 33 ŠTUDIJI NI PREDVIDENO ODPUŠČANJE ZAPOSLENIH Čeprav v Študiji o ekonomsko-finančni upravičenosti kapitalskega povezovanja slovenskih podjetij za distribucijo električne energije, ki jo je s sodelavci pripravil dr. France Krizanič, niso posebej obdelani kadrovski in socialni vidiki zaposlovanja, je ze zdaj razvidno, da z ustanovitvijo Holdinga slovenske distribucije (HSD) ne bi prišlo do večjega odpuščanja delavcev. Kot meni mag. Andrej Sustersič, vodja projektne skupine za pripravo mSD, se lahko zgodi, da bo prišlo celo do dodatne-afczatooslovania. o> .^ 5* ^ 34 Omenjena ekonomska študija, ki so jo pred kratkim predstavili vsem udeležencem širše projektne skupine, to je predstavnikom države, sindikatov in pidov, je po besedah Andreja Snsteršiča v ekonomskem in finančnem pogledu pokazala, da bodo z ustanovitvijo Holdinga slovenske distribucije in pozneje tudi hčerinske družbe Sistemski operater (SODO) zagotovljeni ustrezni siner-gijski učinki. Kot so se pred kratkim dogovorih v projektni skupini, bodo študijo o ekonomsko-finančni upravičenosti kapitalskega povezovanja distribucijskih podjetij še izpopolnili, in sicer s tako imenovano socialno študijo. Po odločitvi Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije pa naj bi socialno študijo dopolnili še s holdin-ško obliko organiziranosti. Sicer pa je projektna skupina že pripravila akt o ustanovitvi Holdinga slovenske distribucije in ga poslala na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Trenutno je vse pripravljeno za ustanovitev HSD, na potezi pa je država, ki naj bi po pripravi vseh študij sprejela končno odločitev. Zakaj je prišlo do spremembe načrta pri ustanavljanju Hol- dinga slovenske distribucije in zakaj ne bo prišlo do ustanovitve Nove energije, čeprav je bila ta hčerinska družba prvotno predvidena? »Projektno skupino, ki naj bi pripravila vse potrebno za ustanovitev hčerinske družbe Nova energija, je vodil David Valentin-čič. Takrat je bilo na Uradu za varstvo konkurence rečeno, da je vprašljivo, ah je to v skladu s pravih, ki opredeljujejo področje varstva konkurence. Glede na navedeno se je projektna skupina odločila, da se vloga za ustanovitev Nove energije umakne, in da se Urad za varstvo konkurence zaprosi za podelitev posamične izjeme do leta 2007. To smo tudi štorih z dopolnjeno vlogo. Glede na pravila, ki opredeljujejo varstvo konkurence v evropskem ekonomskem prostoru, pa tudi v našem nacionalnem okviru, je Urad za varstvo konkurence izjavil, da so vse statusne spremembe na področju ustanavljanja HSD stvar odločitve lastnika, ki obvladuje vseh pet distribucijskih podjetij. Ta se seveda lahko odloči za čim bolj smotrno obliko organizacije, ki povečuje njegovo konkurenčno sposobnost, vendar pri tem ne sme priti do zlorabe monopolnega položaja oziroma nelojalne konkurence.« Kakšni so vasi pogledi na ekonomsko studijo o kapitalskem povezovanju distribucijskih podjetij? Kaj ta študija pomeni za distribucijska podjetja v ekonomskem, finančnem in organizacijskem pogledu? »Ta študija je bila doslej predstavljena tako ožji projektni skupini, ki je odgovorna za ustanavljanje HSD, kot tudi predstavnikom države, sindikatov in pidov. In ta študija je dala določene odgovore glede ekonomske in finančne upravičenosti kapitalskega Foto Miro Jakomin Mag. Andrej Sušteršič, vodja projektne skupine za pripravo Holdinga slovenske distribucije. povezovanja slovenskih podjetij za distribucijo električne energije. Študija je pokazala predvsem pozitivne sinergične učinke za ustanovitev HSD, hkrati pa tudi negativne. V prvi fazi naj bi ustanovili tako holdinško obliko vseh petih distribucijskih družb, v kateri bi bil HSD popoln lastnik, in na katerega bi bile prenesene vse strateške funkcije ter kontrola ključnih stroškov vseh distribucijskih družb. V bistvu gre za to, da naj bi povezovanje teh družb prineslo makroekonomske siner-gijske učinke, hkrati pa bi s tem preprečili monopolistični pritisk evropskih proizvajalcev in posledično tudi dvig cen v dejavnosti. Sinergijski učinki na mikroeko-nomski ravni pa so nekoliko manjšega pomena. Zajemala bi jih kontrola nad stroški v okviru HSD, v drugi fazi pa tudi na ravni sistemskega operaterja (SODO), in sicer pod pogojem uspešne skupne nabavne politike in potencialnih prihrankov na ravni holdinga nekje v višini od 1,3 do 4,3 milijarde tolarjev. Ce bi prišlo do združene funkcije pri prodaji električne energije za vsa distribucijska podjetja, bi lahko nastali še dodatni sinergijski učinki. Te bi dosegli še zlasti iz naslova racionalizacije stroškov in dviga prodaje električne energije, seveda, če bi bil možen izvoz električne energije. Sicer pa omenjena študija vsebuje vse možne posledice in scenarije, če bi bili z racionalizacijo prodaje električne energije doseženi pozitivni sinergijski učinki v višini 1 odstotek, 2 odstotka ali več.« Ste lahko bolj konkretni, prosim. Katere sinergijske uËinke ekonomska ?tudija predvideva na podroËju horizontalnega povezovanja distribucijskih podjetij? »Ekonomska študija ugotavlja naslednje pozitivne sinergijske učinke: povečanje kapitalske moči podjetja in možnosti prodora na tuje trge; povečanje pogajalske moči podjetja v odnosu do dobaviteljev, kupcev in bank; izboljšanje učinkov prodajnih in tržnih dejavnosti - skupno trženje, agresivnejša prodaja; izboljšanje poslovnega skupnega podjetja kot posledica nižjih stroškov poslovanja - večja strokovna učinkovitost, predvsem prihranki pri administraciji; optimalnejša investicijska dejavnost; večji finančni učinki zaradi večje finančne sposobnosti podjetja in nižjih stroškov financiranja; večja kapitalska moč distribucijskih podjetij pri povezovanju s proizvodnimi podjetji in zgraditev lastnih proizvodnih zmogljivosti; potencial oblikovanja novih podjetij, ki bi uporabljala bazo odjemalcev v celotni Sloveniji (plin, voda, komunalni odpadki itd.). Po drugi strani pa bi nastajali tudi določeni stroški, predvsem pri ustanovitvi in združitvi novih podjetij, torej pri spremembi organizacijskih struktur na ravni vsakega podjetja. Verjetno bi prihajalo tudi do določenih logističnih težav (ločitev računov, logistični stroški, vprašanje glede zaupnosti podatkov) in do podvajanja nekaterih funkcij.« Kot so na predstavitvi ekonomske ?tudije zagotovili avtorji, se nikakor ne priËakuje zmanj?anje ?tevila zaposlenih. Po drugi strani pa so v sindikatu opozorili, da iz ?tudije ni razvidno, kak?na bo usoda zaposlenih v distribuciji. Kaj menite o teh razliËnih pogledih? »Res je, da študija omenjene zadeve kot take ne opredeljuje, saj konec koncev to tudi ni bil njen namen. Odgovore na vprašanja s kadrovskega in socialnega področja bomo namreč poiskali z dodatno študijo. Že zdaj pa je treba upoštevati naslednje: Ce govorimo, na primer o enem distribucijskem podjetju, gre tu praktično za ljudi, ki so lokacijsko tukaj. In če bi se dejavnost kakor koli delila, ljudje še vedno ostanejo tukaj. V bistvu se menja samo odnos med tako imenovanimi branžnimi osebami, to je relacije in povezave med njimi.« V Ëem je bistvo optimalne orga- nizacijske oblike HSD, Ëe nanjo gledate z vidika ae omenjenih sinergijskih uËinkov in ekonomskega obsega? »Predvsem gre za skupno organizacijsko obliko distribucijskih družb in njihovo financiranje, kar pomeni skupne dejavnosti na področju strateškega razvoja, nabave električne energije, trgovanja z električno energijo, usklajevanja informatike in podobno. Upoštevati je treba tudi, da so pri različni opremi, ki jo zdaj imajo posamezna distribucijska podjetja (RTP-ji, centri vodenja itd.), stroški izredno visoki. Zato je zelo pomembno, da se bo z dobavitelji opreme laže pogovarjal in dogovarjal samo en poslovni partner, in to je HSD, s čimer naj bi vsekakor zagotovili tudi večjo kompatibilnost distribucijskega sistema.« Ali so v omenjeni ekonomski ?tudiji podane take re?itve, ki omogoËajo, da bodo distribucijska podjetja ohranila svojo poslovno svobodo, poslovno sposobnost in avtonomno dejavnost? »Distribucijska podjetja bodo tudi v okviru Holdinga slovenske distribucije samostojne pravne osebe in bodo svojo dejavnost opravljala samostojno. HSD se v njihovo dejavnost in poslovanje kot tako ne bo spuščal. Njegova funkcija je predvsem v tem, da distribuciji omogoči strateški razvoj na območju celotne Slovenije. Zelo pomembno je, kdo bo v HSD vodil tehnični sektor, in kakšna bo potem koordinacija med posameznimi podjetji v smeri navzdol. In tu pričakujemo, da bo prišlo do uveljavljanja nacionalnega interesa slovenske elek-trodistribucije, še zlasti glede skupne nabave materiala in opreme.« Kako pa naj bi v ta namen zagotovili primerno usposobljene strokovnjake? »Ti strokovnjaki so že zdaj v distribucijskih podjetjih in sodelujejo v okviru delovnih skupin Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije. Konec koncev je tudi sam državni sekretar za energetiko mag. Djordje Žebeljan pred kratkim dejal, da gre za legalizacijo v delovanju GIZ-a distribucije. Vse dejavnosti, ki jih zdaj po- 35 36 krivajo posamezne delovne skupine GIZ-a, bi se potem združevale v Holdingu slovenske distribucije. Tukaj se ne bi nič menjalo. Na ta način bi določene zadeve lažje potekale pod okriljem HSD. Čeprav smo zdaj v GIZ-u distribucije vsi združeni kot člani, pa sprejeti sklepi za nas niso obvezujoči. Pri holdingu bo bistveno drugače: ko bo konsenz v tem okviru dosežen in bo sprejet sklep, ga bomo morali tudi uresničiti. Res pa je, da bo imel HSD svoje ljudi v nadzornih svetih distribucijskih podjetij in bo kot tak lahko nadzoroval delovanje distribucijskih družb.« Kak?no stali?Ëe so do omenjenih vpra?anj zavzeli direktorji distribucijskih podjetij? Kot je bilo sli?ati, nekateri nasprotujejo ustanavljanju HSD. »Ne morem reči, da bi šlo za neposredno nasprotovanje. Naročnik in plačnik dosedanjih študij je namreč GIZ distribucije, kar pomeni, da je zanje dala zeleno luč tudi skupščina GIZ. Vsaj pravnoformalno ni nihče nasprotnik Holdinga slovenske distribucije. Možno pa je, da kdo tej ustanovitvi nasprotuje pasivno. Uprave so se doslej že seznanile z ekonomsko študijo in podale določene pripombe in predloge, ki smo jih predstavili avtorjem te študije. Ti so nam sicer posredovali zadovoljive odgovore, vendar pa smo se v okviru širše projektne skupine dogovorih, da bo treba ekonomsko študijo še dopolniti s socialno študijo in orga-nigramom holdinga. Z dodatno študijo bomo podrobneje opredelili izhodišča strateškega načrta, natančneje določili vizijo in poslanstvo holdinga, opredelili strategijo za doseganje strateških ciljev, opredelili posamezne poslovne funkcije holdinga, pripravili načrt za upravljanje človeških virov ter finančni del strateškega načrta, pa tudi terminski načrt dejavnosti.« V vodstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije opozarjajo, da so po formalni plati sicer v dobrih stikih z va?o projektno skupino, a so kljub temu prikraj?ani za bistvene informacije o ustanavljanju HSD. Kaj menite o njihovih trditvah? »Predstavniki SDE Slovenije že od samega začetka dejavno sodelujejo v postopku ustanavljanja holdinga in so tudi redno obveščeni o uresničevanju operativnih nalog. Kljub temu od nas pričakujejo preveč, saj jih ne moremo obveščati o zadevah, ki niso v naši pristojnosti in ne sodijo v delokrog naših dejavnosti. Zato želim ponovno povedati, da na podlagi pooblastila ministra za okolje, prostor in energijo vodim projektno skupino (v njej je pet sodelavcev), ki z uresničevanjem operativnih nalog utira pot za ustanovitev HSD. Dejansko smo do 1. julija 2004 že izpolnili voljo države oziroma ministra in v roku pripravili vse, kar je potrebno za ustanovitev HSD. V zvezi s tem bi še enkrat ponovil: O našem operativnem delu so bih poleg predstavnikov pidov redno obveščeni tudi sindikati, tako na začetku kot med postopkom, podrobno pa smo jih seznanili tudi z doslej pripravljenimi študijami. Sindikati so bih poleg tudi tedaj, ko smo se v širši projektni skupini dogovorih za že omenjeno dopolnitev ekonomske študije. Tako smo v skladu s pravih, ki določajo postopek oddaje javnih naročilih, že pripravili ponudbo za povpraševanje. Ko bomo izbrali najugodnejšega ponudnika in bo dodatna študija pripravljena, bomo na njeno predstavitev ponovno povabili predstavnike sindikatov in jih podrobno seznanili z vsebino.« Pa vendar so sindikalisti opozorili, da ekonomska ?tudija ne vsebuje tistega dela, ki je povezan z ekonomsko in socialno varnostjo zaposlenih. Je njihova ugotovitev upraviËena? »Glede pripombe sindikatov, da v ekonomski študiji ni socialnih kriterijev, moram ponovno poudariti, da to ni bil namen ekonomske študije. Kljub temu je iz študije posredno razvidno, da z ustanovitvijo HSD ne bo prišlo do večjega odpuščanja delavcev. Lahko se zgodi, da se bodo pojavile celo potrebe po dodatnem zaposlovanju. V zvezi s tem pa bi še povedal, da bom skupščini GIZ distribucije predlagal, da se študija o socialnih vidikih dopolni tudi s holdinško obliko organiziranosti. Verjamem avtorjem ekonomske študije, in glede na pro- jekt, ki ga vodim in uresničujem s sodelavci, ne vidim nobenih takih procesov prestrukturiranja distribucije, ki bi vodih v odpuščanje zaposlenih. Do tega ne bo prišlo tudi, če bomo ustanovili hčerinsko družbo Sistemski operater.« Prav glede sistemskega operaterja so sindikati distribucijskih podjetij pred kratkim izrazili najveËje pomisleke in bojazni. »Tudi minister za okolje, prostor in energijo ter člani projektne skupine za pripravo HSD menimo, da je treba te zadeve še temeljito premisliti. Še posebej je treba pretehtati, kakšen bo ta sistemski operater, kako bo ustanovljen, kje bo ustanovljen in podobno. Da bi lahko poiskali kar najbolj ustrezne odgovore na ta vprašanja, si bomo vsekakor vzeli dovolj časa.« In na kak?en naËin boste pred konËno odloËitvijo zagotovili konsenz z vodstvom SDE Slovenije? »Naša projektna skupina je tista, ki bo ta projekt uresničila v skladu z navodili lastnika in širše projektne skupine, v kateri so tudi predstavniki SDE Slovenije. V sindikatu morda menijo, da so edini partner, ki se z nami pogovarja o ustanavljanju HSD, vendar pa moram reči, da pogovori korektno potekajo tudi s predstavniki pidov in se upošteva tudi njihovo mnenje. Skratka, na eni strani imamo ožjo projektno skupino, ki izvaja operativne naloge, na drugi strani pa je širša projektna skupina, v kateri so predstavniki države, uprave, pidov in sindikatov. Ti štirje so naši socialni partnerji. In država je tista, ki lahko na podlagi že opravljenih dejavnosti že danes ustanovi HSD, saj ima za to vso legitimno pravico. Vendar pa se je minister za okolje, prostor in energijo odločil, da se ne bo prenaglil, in dejansko želi doseči konsenz z vsemi udeleženci v postopku ustanavljanja HSD. Vsekakor bo treba upoštevati tako mnenje države in uprave kot pidov in sindikatov. Prepričan sem, da bomo s pogovori in tehtnimi argumenti dosegli končno sporazumno rešitev.« Miro Jakomin V>TDMEV IZ PROJEKTNE SKUPINE V junijski številki Našega stika smo objavili kritično stališče, ki so ga v zvezi s predlogom o načinu organiziranja Holdinga slovenske distribucije (HSD) izrazili predstavniki sindikatov distribucijskih podjetij Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Celje. Tokrat pa objavljamo odgovor mag. Andreja Sustersiča, vodje projektne skupine za pripravo HSD, na sklepe koordinacije sindikata družb distribucije, ki jo vodi Ivan Rozman (sprejeti so bili 14. junija 2004) »N "ikakor ne drži ugotovitev, da vas vladna stran nima za partnerja pri odločanju o vsebini HSD. To utemeljujemo z naslednjim: minister MOPE mag. Janez Kopač je predstavnika SDE Slovenije Franca Dolarja in Jurija Zvona že konec leta 2003 seznanil s projektom ustanovitve HSD. Devetnajstega januarja letos sem se tudi sam, kot vodja projektne skupine, sestal z omenjenima gospodoma in ju seznanil z namenom ustanovitve HSD in z vključitvijo SDE Slovenije v širšo projektno skupino. Oba predstavnika sta v pogovoru podprla prestrukturiranje in mi zagotovila, da SDE Slovenije podpira ustanovitev HSD, pod pogojem, da ustrezne študije zunanjih strokovnjakov pokažejo, da ne bo prihajalo do socialnih težav in odpuščanja delavcev ter do poslabšanja njihovih delovnih razmer. Jurij Zvan je bil kot predstavnik SDE Slovenije vključen v širšo projektno skupino, v kateri sodelujejo člani skupščine GIZ-a distribucije, pidi ter predstavniki MOPE in projektne delovne skupine. V nadaljevanju se je vaš predstavnik z mano sestal še štirikrat, v najmanj treh telefonskih pogovorih pa je bil sproti se- znanjen s potekom projekta. Vsi člani širše delovne skupine so bili seznanjeni, da bo delovna skupina pridobila vse potrebne študije, in sicer ustrezni model HSD, uredila vse potrebno v zvezi z dovoljenjem Urada za varstvo konkurence, pripravila ustanovitveni akt HSD in pridobila študijo o ekonomsko-kapital-ski upravičenosti združitve sedanjih podjetij v HSD. Dogovorjeno je bilo, da se po pripravi vseh študij skliče sestanek vse projektne skupine in se na vsa vprašanja poiščejo odgovori. Omenil bi tudi, da je bila Juriju Žvanu do zdaj poslana vsa dokumentacija in vse študije, tako da vaša trditev, da ste bili odrezani od informacij in gradiv, ne drži. Treba je poudariti, da je bila zadnja naročena študija o ekonom-sko-kapitalski upravičenosti narejena 7. junija 2004, takoj naslednji dan pa je bila posredovana Juriju Zvanu, skupaj z osnutkom ustanovitvenega akta HSD. Ze isti dan sem se sestal z Jurijem Zvanom in mu predstavil nadaljnje dejavnosti pri ustanovitvi HSD. Z vašim predstavnikom Jurijem Zvanom je bilo na sestanku 8. junija 2004 dogovorjeno tudi, da bo prejeto gradivo posredoval vaši koordinaciji, ki ga bo prou- čila in enakopravno sodelovala v razpravi na naslednjem srečanju. Tako so se predstavniki SDE Slovenije na povabilo naše projektne skupine 18. junija 2004 udeležili tudi predstavitve ekonomske študije dr. Križaniča, na kateri so lahko vsi predstavili svoje mnenje in podali ustrezne pripombe na ustanovitev HSD in tudi o ustanovitvenem aktu HSD. Glede vaše trditve, da v vladi RS tečejo določene dejavnosti v zvezi z ustanovitvijo HSD, vam posredujem naslednjo informacijo: MOPE je tako kot vi prejel osnutek ustanovitvenega akta HSD. Ta akt je trenutno v usklajevanju na MOPE, nato bo usklajevan še z Ministrstvom za finance in službo vlade za zakonodajo in nato bo vsem tudi predstavljen. Treba je poudariti, da so v ustanovitvenem aktu upoštevane tudi pravice delavcev v članstvu v nadzornem svetu in vse druge pravice, ki izhajajo iz pozitivne zakonodaje, ki urejajo to področje. Vaše trditve, da vlada RS pripravlja ustanovitev HSD do konca junija 2004, ne držijo. Minister MOPE mag. Janez Kopač je projektni delovni skupini naložil, da do konca junija pripravi vse potrebno za ustanovitev HSD. Projektna delovna skupina je te dejavnosti do tega datuma tudi končala. Minister bo temeljito proučil vsa gradiva in študije, se seznanil z mnenji in pripombami vseh naštetih partnerjev, tudi z vašimi, in se nato odločil, ali bo vladi RS predlagal ustanovitev HSD. Vidite torej lahko, da vas nihče - tako vlada RS kot MOPE in projektna delovna skupina - ni izvzel iz partnerstva pri ustanavljanju HSD. Z vami smo do zdaj korektno sodelovali in upamo, da bo tvorno sodelovanje pri uresničevanju projekta HSD trajalo tudi v prihodnje.« Vodja projektne skupine in clan uprave Elektra Gorenjska mag. Andrej Susteršic 37 V T SAVSKIH ELEKTRARNAH OSTAJAJO OPTIMISTI Zaskrbljenost prebivalcev na oajem in ?ir?em obmoËju Bleda o tem, kaj jim utegne prinesti ali odvzeti obnova in dogradnja HE Moste, je v doloËeni meri tudi odraz pomanjkljivega obve?Ëanja o stanju in vlogi tega objekta, naËinu obnove in vplivih na okolje, svoje pa so opravile tudi ?tevilne dezinformacije, ki so se v zadnjem Ëasu pojavljale v javnosti. Zato so se v Savskih elektrarnah Ljubljana v zadnjem Ëasu lotili sistematiËnega seznanjanja prebivalcev in drugih interesnih skupin z omenjenim projektom. Kot so ponovno poudarili, usklajene okoljevarstvene, vodnogospodarske, energetske, turistiËne in druge re?itve zagotavlja samo projekt o celoviti obnovi HE Moste. S S K* ^ —I^L - a blejski izpostavi mati-I ^^ Ënega urada so 12. julija N zaËeli z zbiranjem pod-_l_ spisov za razpis referenduma o noveli odloka o razglasitvi povirij, moËvirij in rasti?Ë v obËini Bled - v zaËetku junija ga je sprejel obËinski svet - ter za ohranitev naravovarstvenih reaimov v Brjah in Pi?kovici. Zbiranje podpisov bo trajalo do 20. avgusta. »e bodo zbrali zadostno ?tevilo glasov, naj bi se prebivalci 3. oktobra, ko naj bi referendum predvidoma izvedli skupaj z leto?njimi parlamentarnimi volitvami, odloËali, ali naj del obmoËja Save Dolinke, imenovan Ber-je, ostane za?Ëiten ali ne. Kot je v drugi polovici julija pojasnil Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, v tem Ëasu predstavniki SEL na podlagi izdelanih ?tudij in strokovnih ocen pojasnjujejo prebivalcem in drugim ciljnim interesnim skupinam tako prednosti, ki jih prina?a projekt za obnovo in dogra-dnjo HE Moste, kot tudi negativ- ne posledice, ki bi nastale v primeru, Ëe bo celovita obnova tega objekta onemogoËena. PriËakujejo pozitiven odziv prebivalcev Kaj so pokazala dosedanja sreËanja predstavnikov Savskih elektrarn Ljubljana s prebivalci na obmoËju Bleda in z drugimi ciljnimi interesnimi skupinami? ?Doslej smo se ae pogovarjali s prebivalci krajevne skupnosti Zasip in krajevne skupnosti Bled, pa tudi z okoljevarstveniki, lovci, ribiËi in drugimi interesnimi skupinami. V naslednjih tednih se bomo sreËali tudi s prebivalci drugih krajevnih skupnosti na tamkaj?njem obmoËju. »eprav so doslej ljudje na javnih tribunah izrazili ae veË kritiËnih pomislekov, povezanih z obnovo HE Moste, menim, da si je znaten del prebivalcev vendarle pridobil prave informacije in razume tako pozitivne kot negativne vidike obnove in dogradnje tega objekta, pa tudi njegovo okoljevarstve- no naravnost. Upam, da se bo na?ih sreËanj v naslednjih tednih udeleailo ?e veËje ?tevilo prebivalcev in da bodo zastavljali vpra?anja, ki se porajajo ob izdaji na?e bro?ure Modro soaitje; da se ne bodo na teh sreËanjih pojavljali samo predstavniki Odbora za re?itev Save Dolinke, ki nam v bistvu vedno zastavljajo ista vpra?anja, obiËajno brez argumentov in konkretnih predlogov v zvezi z uresniËevanjem projekta HE Moste. Problem je v tem, da ti naravovarstveniki niso prav vsi iz vrst prebivalcev na obmoËju Bleda, temveË jih veliko prihaja tudi od drugod. Ti potem z namenom, da bi promovirali predvsem sebe in svoje cilje, delajo na ru?enju na?ega projekta. Kot sem ae dejal, pa se mi aelimo posvetiti predvsem prebivalcem in drugim interesnim skupinam, ki so povezane s tem projektom in bodo od njega imele tudi nemajhne koristi. Skratka, v vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana smo pred napovedanim referendumom optimisti in priËakujemo, da bodo Blejci spoznali veË pozitivnih uËinkov kot slabosti in glasovali v podporo projektu za obnovo in dogradnjo HE Moste. Upamo, da projekt ne bo postal predmet za nabiranje politiËnih toËk pred volitvami,« je povedal Polak. HE Moste na robu varnega obratovanja O nekaterih vpra?anjih glede hidroelektrarne Moste smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Antonom Koseljem, vodjem proizvodne enote HE Moste. Zanimalo nas je, kak?ne so lahko posledice za ta objekt, Ëe ne bo sprejeta odloËitev o celoviti obnovi in do-gradnji, vkljuËno z vgradnjo akumulacijskega izravnalnega bazena. ?Vsekakor se v HE Mo- ste ae zdaj sooËamo s hudimi teaavami. Ta objekt se lahko zaradi znanih problemov, to je plazov in zidnih razpok, kadar koli zaustavi, kar pomeni prenehanje proizvodnje na tej lokaciji. To poslediËno pomeni, da bi na tem obmoËju izgubilo svoje delo 34 ljudi. Gorenjska bi izgubila svoj najveËji proizvodni vir elektriËne energije, Slovenija pa elektroenergetski objekt, ki je sposoben proizvajati vr?no energijo. »e ne bo pri?lo do celovite uresniËitve tega projekta, bi gotovo nastal tudi okoljski problem. HE Moste bi ?e naprej obratovala tako, kot obratuje sedaj, to je brez izravnalnega bazena. Degradacijski procesi v strugi Save Dolinke bi se gotovo nadaljevali. Najhuje pa je to, da bi jeseni?ki Acroni verjetno odstopil od naËrtovane sanacije deponije in talilni?kih odpadkov, kar pomeni, da bi bil tam ?e vedno obËuten ekolo?ki problem. Kaj v tem primeru storiti s sedi-menti, ki se nahajajo v obstojeËi akumulaciji? »e bi zaradi ae omenjenih teaav pri?lo do zaustavitve HE Moste, bi voda zaËela teËi preko pregrade. Dejstvo pa je, da pregrada konstrukcijsko ni zmoana prenesti poveËanega pretoka vode za dalj?e obdobje, temveË samo za kraj?e obdobje. Ta- ko bi prej ali slej bilo treba odpreti talni izpust, kar pomeni, da bi voda zaËela s sabo odna?ati se-dimente, ki jih je veË kakor dva milijona kubiËnih metrov. S tem bi se v bistvu pojavil hud ekolo?ki problem za vso reko Savo,« je pojasnil Koselj. Po oceni strokovnjakov se HE Moste, ki je stara ae Ëez 50 let, nahaja na samem robu varnega obratovanja. Vpra?anje o varnosti se pojavlja ?e zlasti pri elek-trostrojni opremi, kjer se vsak dan vrstijo razne okvare. NajveËjo potencialno nevarnost pa pomeni plaz na poboËju nad strojnico. Po besedah Koselja je bil teren saniran samo toliko, da so odstranili konglomeratno gmoto nad strojnico (6 tisoË kubiËnih metrov). Preostali del plazu pa je ?e naprej dejaven, kar je ?e najbolj razvidno iz razpok na zidovih strojnice. Tega plazu se dejansko ne da kar tako sanirati. Kot je pokazal pribliani izraËun, bi bilo treba za sanacijo tega plazu od?teti toliko denarja, kot bi stala zgraditev nove strojnice. Poleg tega je na drugi strani strojnice (na dobravski strani proti Jesenicam) ?e en plaz, ki bi se lahko ae ob malo veËjem deaevju spustil v strugo Save Dolinke in jo zajezil. V tem primeru bi Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana (na desni), in Anton Koselj, vodja proizvodne enote HE Moste. Podjetje Savske elektrarne Ljubljana je pri naËrtovanju projekta za obnovo in dograd-njo HE Moste namenilo veliko pozornost okoljevarstve-nim, energetskim in drugim vidikom, saj je opravljenih veË kakor 40 strokovnih energetskih, okoljevarstvenih in ekonomskih ?tudij. V poletnih mesecih so se predstavniki SEL intenzivno pogovarjali oziroma se ?e bodo s prebivalci krajevnih skupnosti Zasip, Bled, Gorje, Bohinjska Bela, ReËica in Rib-no ter z drugimi lokalnimi interesnimi skupinami, kot so gasilska dru?tva, ribi?ke druaine, lovska dru?tva, turistiËna dru?tva, ?portna dru?tva, mladinske organizacije itd. voda lahko poplavila strojnico HE Moste. Sicer pa vodstvo Savskih elektrarn Ljubljana ae deset let bije bitko za celovito obnovo in do-gradnjo HE Moste, ki je v bistvu strokovni, energetski in ekolo?ki problem. Res pa je, da bi njihova prizadevanja v veËji meri morala podpreti tako draava kot celotna slovenska energetika, saj gre v bistvu za sistemski projekt in ne samo za problem Savskih elektrarn Ljubljana. Tega problema pa nikakor ne gre loËevati od okolje-varstvene problematike, saj nakopiËeni odpadki v obstojeËi akumulaciji pomenijo hud problem tako za Gorenjsko kot za vso Slovenijo. Miro Jakomin 39 S \4^i ^lliliVJ^^.lii:i i^.^.lil^llillHi'llii'lii'H^linil^r,^, Na organiziranem trgu električne energije je bilo junija prodanih 18.379 MWh, kar pomeni v povprečju 613 MWh dnevno prodane električne energije. V primerjavi s povprečno dnevno prodano količino električne energije maja se je ta junija znižala za 3,5 odstotka. V prvi polovici junija je količina prodane električne energije za šest trgovalnih dni presegla 1.000 MWh, maksimalna količina 2.752 MWh je bila dosežena v četrtek, 3. junija, v drugi polovici meseca so se količine prodane električne energije znižale. Slovenski indeks SLOeX se je junija za delovne dni gibal od vrednosti 5.025 do 8.959 in ob trgovanju za dela proste dneve od vrednosti 3.531 do 5.834. V povprečju je mesečni indeks SLOeX znašal 6.255 in se je v primerjavi z majskim indeksom zvišal za 5,15 odstotka.V primerjavi s cenami na nemški borzi EEX pa so bile cene na slovenskem dnevnem trgu v povprečju nižje za dva odstotka. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V JUNIJU 2004 //////¦f//S/ -5 <~. !** * I 5 <-> <-> Sj 6 S. ?3-5? g s* <^ ** >š » <5 -» ^ S. 2 s> s -h trt zo r->- 3» 2z—' mi III m -m igg LŠ5 SSS lil «r —1<9 d SSSo lil; m o %* 9wz 33 lils sm 35 REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST Transportna omrežja Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore / Za več Informacij obiščite www.smart-com.si Smart Com d.o.o., informacijski in komunikacijski sistemi Brncictvs 45. 1001 Ljubljana-Črn tiče. T: 01/5611 606, h 01/5611 571. E-mail: marketing@smart-eom.si Le malo je neumnih vprašanj, veliko je neumnih 1 worov. Nino Brumen